Poštnina plačana v gotovini Maribor, torek 17. aprila 1934 Ste v. 87 i.eto VII! (XV.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK VHrtnlttvo M HW»n Maribor, •oapoatta Ml. tl / Taialoa aradnlltv« 2440. uprav« 346* Utaja rasan nadalja (n prašnikov vaafe dan ab 16. url / Valja m»»*čno prajamaa v upravi po poiti 10 Oln, dostavljen na doa 13 Obl / Oglasi po aonllca / Ogiaa« ■a (odi Oslaaal oddalah Jutra* v Ljubljani * Podal fiokovnl rodu* «4. 11.406 »JUTRA Sporazum med Dollfussom in Starhembergom Zakulisni boj za oblast v novi Avstriji Avstrijske notranje razmere so se zadnje mesece razvijale tako, da je dobiva! liajmver vedno več moči in oblasti. Njegovim voditeljem se je posrečilo u-stvariti pri D o 11 f u s s u prepričanje, da brez njih in njihovih organizacij sploh ne fuss za uresničenje svoje volje. V ta namen se je za Feyevim hrbtom približal knezu Starhembergu in se pričel z njim pogajati o strnitvi vseh vladnih formacij in organizacij v enotno Domovinsko fronto, kateri bi stal na čelu dr. Dollfuss Naš zuoanii minister je bil včeraj v Bolgari i, danes pa je prispel v Carigrad — Pritegnitev Bolgarije k balkanski politiki sporazuma more vladati in izvajati svojih načrtov. 1 kot avstrijski »Fiihrer«, dočim bi bil knez Čimbolj je liajmver pridobival pozicije v vodstvu Avstrije, tembolj je to tudi Postajalo res. Zakon med Dollfussom in hajmverom je danes že neločljiv, iz vlade bi dosti lažje izpadli Dollfuss in njegovi, kakor pa hajniverovci. Med tem so se pa pojavili v vodstvu hajmvera ostri spori, zlasti med glavnima voditeljema, knezom Starhembergom in pod-kancelarjem majorjem Feyem. Major Fey, ki je prišel svoječasno v vlado kot Starhembergov mandatar, da pripravi teren za več ali manj popolno zavladale liajnivcra, se je na podkancelarsko mesto tako prilepil, da mu nikakor ne bi bilo prijetno, odstopiti sedaj ali pozneje to svojo pozicijo knezu Starhembergu ali komu drugemu. Skratka, major Fey je pričel ugibati, kako bi kneza Starhem-berga sploh odrinil in ostal sam ne samo v vladi, ampak tudi v hajmveru. Tihi boj, ki se je bil zadnje tedne za kulisami avstrijske visoke politike, je zahteval vedno bolj in bolj razeišeenja. -S spretnimi manevri se je knezu Starhembergu posrečilo prekrižati Feyu ra^ čune, tako da je bil kancelar Dollfuss pri s*'ien iskati tudi pri Starhembergu sPOrazuma, ne samo pri Feyu. Šlo je v Prvi vrsti za to, ali naj ostane Dollfuss vrhovni voditelj Avstrije, ali naj oblast Monopolizira hajtnver. Pri tem je bilo najakutnejše vprašanje unifikacije vlad-nih bojnih formacij in vladnih skupin. Kancelar dr. Dollfuss je, zavedajoč se nevarnosti zase, zahteval najodločneje, da se tudi liajmver strne z njegovo Domovinsko fronto in sc v njej potopi, hajmverovci so pa nasprotno trdovratno grajali na svojem stališču, da mora hajinver ostati samostojno gibanje pod sedanjim vodstvom, ki naj tvori drugi del oblasti v Avstriji. Po tej njihovi zahtevi bi vladal nekakšen dualizem; na en> strani bi tvorili vlado Dollfuss in njegovi krščanski socialci z Domovinsko fronto in lastnimi bojnimi oddelki v o* zadlu, na drugi pa knez Starhemberg In major F$y s hajniverovci. Tak dualizem ni nedvomno slabil celotni režim in nje-govo akcijo. Pri hajmveru je bil v tem oziru najupornejši mož major Fey; on je odločno zahteval tak dualizem. spot med knezom Starhembergom in Podkancelarjem majorjem Feyem je zaito sprotno izkoristil kancelar dr. Doll- Starhemberg njegov stalni namestil i k ali podvoditelj. Knez Starhember se je, očito iz strahu pred Feyem, na posled vdal in kancelar Dollfuss je v nc deljo popoldne povedal štajerskim kat' liškim kmetom na graškem dirkališč da se je prejšnji dan, t. j. v soboto p polnoma sporazumel z voditeljem hai; vera knezom Starhembergom zaradi r daljnje ureditve Avstrije in njene vlaf To pomeni, da je major Fey konč' izigran. Sicer so nam pa to potrdi tudi druge vesti, dobljene neposredno : Dunaja, po katerih je podkancelar silno ogorčen, se v soboto ni hotel udeležili seje ministrskega sveta in spleh ni prišel v svoj urad. Po teh vesteh zameri Doll-fussu najbolj to, da se je sporazumel s Starhembergom sedaj, ko je on, Fey, le s svojo silo in spretnostjo rešil Avstrijo pred marksisti in odločil državljansko vojno v korist režima. Knez Starhemberg je pa odpotoval v soboto, takoj po sklenjenem sporazumu, v Rim, da poroča Mussoliniju in dobi odobritev za novi aranžman. Če se torej nič ne spremeni in bo tudi Mussolini odobril sporazum, smemo pričakovati v prihodnjih dneh več važnih sprememb v avstrijski vladi in sploh v notranjem položaju. Brez dvoma je. da bo v tem primeru vstopil knez Starhemberg v Dollfussovo vlado, samo to še ni jasno, ali bo zamenjal majorja Feya kot podkancelar, ali bo dobil kako drugo važno ministrstvo. Najbolj verjetno je, da bo kot Dollfussov stalni namestnik v vodstvu vladnih skupin postal tudi njegov stalni namestnik v vladi. V tem primeru bo postal major Fey, če se bo vdal in se sprijaznil s položajem, resorni minister, drugače bo pa iz vlade sploh izpadel in morda izgubil sploh vsako mesto. Na vsak način se bo pa položaj razbistrit še tekom tega meseca, ker hoče kancelar dr. Dollfuss dne 1. maja na vsak način razglasiti in uveljaviti novo stanovsko ustavo Avstrije. Naj se pa zgodi že kakorkoli, boj med hajmverom in Dollfussom s tem še ne bo končan; knez Starhemberg, ki se Je zaenkrat pač vdal, bo skušal prej ali slej izpodriniti tudi Dollfussa in sam zavzeti njegovo mesto avstrijskega »voditelja«. Da bi se stalno zadovoljil z drugim mestom, je zelo zelo malo verjetno. _r> Preusmeritev albanske politike POTOVANJE AHMEDA ZOGA V ŠVIC O IN FRANCIJO. ZBLIŽEVANJE Z JUGOSLAVIJO IN ODDALJEVANJE OD ITALIJE. -ePrRlZ’ 17' aprila> Kakor P°r0^a »N0* Ita,iic zaP-eti SVOje tamka^j» Plovne (rt* To auma. i\dKor poroča »nu- ski kr-Mi'* a*i 'z r*rane> namerava alban- »»Ms-?" r,kra,k™ vanje FrancIJo in bo to poto- kega pomena T1!°rf,>£,itlko A,ban,Jc ve,1‘ ska vlada se pripravlja na llkvldacitoita-lijaiiskega protektorata, viden Izraz boli-šanja razmerja med Tirano |n Beogradom dokazuje tudi pred kratkim sklenjena al-bansko-jugoslovanska trgovinska poguba. Istočasno jc pa odprla v Tirani svojo podružnico tudi neka jugoslovanska ban- prostore. Prav ta ponovna otvoritev podružnice te banke je nov zgovoren dokaz, da se albanska vlada noče več slepo pokoriti željam Ritna. VEDNO VEČJI RAZDOR. VARŠAVA, 17. aprila. Konflikt med Poljsko in Češkoslovaško zavzema vedno večje dimenzije. Prekinjeni so vsi od-nošaji med nogometnimi in teniškimi zve zami obeh držav, pevskim društvom pa jc prepovedano potovati ha Češkoslovaško. Med Poljsko in Češkoslovaško so CARIGRAD, 17. aprila. Jugoslovanki zunanji minister Bogoljub Jevtič je >rispel včeraj v Bolgarijo, kjer je bil ’ovsod navdušeno in prisrčno sprest. Glavni sprejem je bil na kolodvori v Sofiji, kjer so ga pozdravili zaupniki vlade in drugih oblasti, diplo- matov. Zakaj se Bolgarija ni hotela pridružiti, je znano zlasti iz pojasnila Mušanova v Parizu. Sedaj se je pa našel nov modus za sklenitev pakta o nenapadanju med Bolgarijo In podpisnicami balkanskega pakta, Jugoslavijo, Romunijo, Grčijo in Turčijo. V iti, novinarji in množice ljudstva, tein paktu ne bo nobene klavzule niti av tako je bil navdušeno sprejet tuna vseli postajah, na katerih se j-' a vil vlak, s katerim je potoval. En prisrčno je bil Jevtič sprejet tuf meji Turčije in v Carigradu samets si bolgarski in turški listi pišejo ob >rno o njegovem potovanju v Ankar-in namenih tega potovanja- V prvi vrsti gre za razširjenje balkanskega pakta. S strani Jugoslavije in zlasti Francije se je poizkusilo vse, da se odstrani osamelost Bolgarije in ustvari širši balkanski sporazum. O tem se je razpravljajo na neštetih sestankih diplo- ohranitvi sedanjega stanja niti ne o 'viziji. S tern se Bolgariji ne bo treba ireči pravnim posledicam člena 19 atuta Društva narodov. Romunija jn rčija sta ta načrt baje že odobrili in Joga ministra Jevtiča je, da pridobi a sodelovanje še Turčijo. Jevtičeva nisija obstoja torej v glavnem v posredovanju med Sofijo in Ankaro. V Carigrad je prispel Jevtič danes ob 10.30. Popoldne ob 18.50 bo odpotoval iz Hajdarpaše v Ankaro, kamor bo prispel jutri ob 9.50. Vrnil se bo v petek ob 19.05 z ankarskega kolodvora- Starhemberg v avdienc« pri Mutsolfnii MAJOR FEY BO MORAL ODSTOPITI SVOJE MESTO SPREJEM NOVIH OROŽNIKOV. STARHEMBERGU —.................. - - —.-(torej prekinjeni vsi športni in kulturni ka, ki je morala svoječasno n« pHttak i odnošaji. DUNAJ, 17. aprila. Knez Starhemberg je že v soboto zvečer odpotoval v Rim in je bil včeraj dopoldne v avdienci pri Mussoliniju. Politični krogi menijo, da sta Starhemberg in Mussolini razpravljala o raznih političnih in gospodarskih vprašanjih. Starhembergov obisk pri Mussoliniju je v toliko važen, ker bo po popolnem sporazumu med Starhembergom in Dolllussem vrhovni vodja hajmvera stopil v vlado. To vprašanje je pa toliko resno, ker nastaja vprašanje, kaj bo z majorjem Feyem, ki je sedaj podkancelar, a želi na njegovo mesto priti Starhemberg sam. Neki politični krogi trdijo celo, da je Starhemberg samo zaradi tega za nekaj časa odpotoval iz Avstrije, da bi lažje Dollfuss obračunal s Feyem, ki mu ponuja vojno ministrstvo. DUNAJ. 17. aprila. Vkljub združitvi vseh bojnih organizacij in vodstev, ki jo je dosegel kancelar Dollfuss, ni avstrijska vlada tako optimistična kakor jo nekateri slikajo. To se najbolje vidi iz tega, da je sedaj razpisala natečaj /a veliko število orožnikov, ki bodo razdeljeni m razna mesta v Avstriji. Prednost za spre jem imajo samo člani bojnih organizacij. Trocki imel Chautempsovo dovoljenje PARIZ, 17. aprila. Bivanje Leva Trockega v bližini Pariza je sedaj pojasnjeno. Dovoljenje za to mu je dal bivši notranji minister Chautemps, in sicer tajno, ne da bi za to izvedela javnost. Celo nižje policijske oblasti za to dovoljenje niso vedele, kar je tudi povzročilo sedanje odkritje. To je povzročilo v desničarski javnosti novo silno ogorčenje. Kakor se danes zatrjuje, je Trocki že zapustil svoje skrivališče ‘m odpotoval ne-znanokam, vendar se uradno to niti ne potrjuje niti ne zanika. Francija neomajna PARIZ, 17. aprila. Nova francoska nota ne bo poslana Angliji pred koncem tega tedna. Nekateri politični krogi menijo, da Francija pod nobenim pogojem ne misli na znižanje svoje oborožitve in da tudi ne bo dovolila, da bi se Nemčija ponovno oborožila. Govori se tudi, da bo po obisku Barthouia v Varšavi in Pragi konec kolebanja francoske zunanje politike, ki bo zavzela trdno ravno smer v vseh vprašanjih. VROČINA PO VSEJ EVROPI. DUNAJ, 17. aprila. Iz Berlina poročajo o valu vročine. Tamkaj znaša temperatura 28 stopinj C, na Dunaju 25, v Gradcu pa 22. Kakor poročajo skoraj vse meteorološke postaje, je zajel vso Evropo nenavadno topli val. PAPEN POSLANIK V RIMU? RIM. 17. aprila. Konflikt med Vatikanom in Nemčijo je vedno ostrejši. Papež ne samo ni hotel sprejeti Papena. odklonil je celo tudi sprejem nemškega delegata za sklenitev konkordata dr. Gut-manna. Govori se, da bo postal Papen poslanik pri Kvirinaht. MUŠANOV V LONDONU. LONDON, 17. aprila. Bolgarski zunanji minister Mušanov je obiskal vče raj dopoldne Macdonalda in državnega tajnika v zunanjem ministrstvu sira Simona. Popoldne pa se je pričel pogajati z angleškimi lastniki bolgarskih zadolžnic. AMERIŠKI NENAPADALNI PAKT. WASHING I ON, 17. aprila. Ameriška vlada je obvestila argentinskega zunanjega ministra Glamasa, da bo podpisala panameriški pakt o nenapadanju, ki jc bil izdelan na panameriški konferenci v Montevideu. Pakt bo podpisan v Buenos Airesu. WTO MUSSOLINI NA DUNAJU. DUNAJ, 17. aprila. Semkaj je prispel urednik dnevnika »Popolo d’Italia« Vito Mussolini, nečak predsednika Mussolinija V nekem privatnem razgovoru je izjavil, da se bosta Avstrija in Madžarska kmalu prepričali, kako velike koristi bosta imeli od rimskega pakta. BREZPOSELNOST V ITALIJI. RIM. 17. aprila. Po službenih podatkih je v Italiji 1 milijon 56.832 brezposelnih, od teh 240.000 žensk. Dnevne vesti ItraSne posledice strupenega sovraštva V Gornjem Dobrenju pri $1. liju so našli včeraj umorjeno TEREZIJO HERIČKOVO Vsa šentiljska okolica je pod vtisom strašnega »zločina, ki je bil izvršen v noči na pretekli ponedeljek nad 601etno pre užitkarico Terezijo Heričkovo v Gornjem Dobrenja pri Št. liju. Heričkovo so našli včeraj zjutraj z razbito glavo v sadonos-niku posestnika Avgusta Harmana. Po govoricah, ki se širijo, je imela pokojna Heričkova težko življenje. Ko je postala drugič žena, je je njen pastorek pričel hudo sovražiti. Češče je pripovedoval sosedom in znancem, da bo svojo Zadnfa pot Ivana Gerželja Ob mrtvašnici mestnega pokopališča se vzpenjajo k nebu vrhovi smrek kot simboli neizpolnjenega kvišku stremečega hrepenenja. Pod temi smrekami, v mračni mrtvašnici je ležala strta pomlad, strto upov polno življenje našega Ivana Gerželja, ki smo ga včeraj pokopali. Bilo nam je vsem, ko da smo z njim za vedno zagrebli tudi del naše pomladi, del naših upov in hrepenenja. Saj Ivan je bil nam vsem velik up. Kako širok krog znancev in prijateljev ie imel naš Ivan, so pričali oni tisoči, ki so ga včeraj spremili na njegovi zadnji poti. Spremili so ga vsi oni, v katerih vrstah je bil med prvimi in najagilncjši-mi. — Po opravljenih cerkvenih obredih je krenil sprevod po Cesti na Brezje, Zrkovski cesti in Drevoredni ulici na mag-d a i en s ko pokopališče. Na čelu sprevoda je korakala celokupna družina domačega Sokolskega društva in godba »Drave«. Za sokolskim župnim praporom ie bila doiga vrsta članstva drugih Sokolskih društev, in to pretežno v slavnostnih krojih. Sledili so močni oddelki vitezov Narodne obrane v krojih, s prapori posameznih edinic na čelu. Številno je bilo zastopano tudi članstvo Narodne strokovne zveze in »Nanosa«. Pokojnikovo krsto, polno pomladanskega cvetja, so noflli Sokoli in vitezi. Za krsto so šli potrti starši in sorodniki, za njimi pa več sto metrov dolg sprevod ostalih prijateljev in znancev. — Pri odprtem grobu se je kot prvi poslovil od pokojnika šolski upravitelj brat Klemenčič z v srce segajočim govorom. Nobeno oko ni ostalo suho. Bolesti najožjih sorodnikov se je pridružila bolest vseh. Taki prizori so redki. Vse je ihtelo. Za viteze se je poslovil br. Drago Vojska, za »Nanos« in NSZ pa tov. Marino Kralj. Pevci »Jadrana so zapeli dve pretresujoči žalostin-ki, godba »Drave« pa je zaključila turobno slovo od mladega, pokopanega ide alista. Samo vrhovi smrek so še žareli v sclncu, ko se je razhajala množica. V mrzli, ozki. krsti, vklenjen v objemu smrti. Toda samo telo. Njegov duh je bil in bo z nami in še dolgo, dolgo bo živel med nami spomin na strto mladost, spomin na našega Ivana. Počivaj sladko! Premestitve v železniški službi. Premeščeni so: administrativni uradnik Štefan Pavšič iz Ljubljane v Kotoribo; Jakob Pretnar, tehnični uradnik iz kurilnice v Mariboru v Novo mesto; Angela ieršinova, oficijalka iz Ljutomera v Maribor; Alojzij Volk, administrativni uradnik iz Kotoribe v Ljubljano; Frančiška Brezovnikova iz Kranja v Maribor, Izidor Klopčar, pomožni prometnik z Verda v Slovensko Bistrico; Blaž Pučnik, predkurjač iz kurilnice v Mariboru v Osijek, nadalje zvaničniki Jakob Jurja-ševič iz Ormoža v Čakovec; Ivan Očko iz Maribora v Konjice; Jože Pleteršek iz Maribora na Tezno; Jože Vešiigaj s Tesnega v Maribor, Franc Merčjak iz Konjic v Novo mesto in Jurij Premožič iz Maribora v Čakovec. Upokojeni pa so: Janez Pšeničnik v Mariboru, Franc (irlež pri progovni sekciji v Mariboru in Mihael Naberžnik na Teznem. Dr. Albert Kramer namestnik zunanjega ministra, Ker je zunanji minister Bogoljub Jevtič odpotoval v Ankaro, je za čas njegove odsotnosti imenovan .za namestnika zunanjega ministra g. dr. Albert Kramer. mačeho spravil na drugi svet, pa naj stane kar hoče. Ljudje izprva tej girožnji niso pripisovali resnosti. Ko pa je zadnje čase v pastorku prikipelo strupeno sovraštvo do vrhunca, je v svoji strašni jezi poiskal kol in ubil svojo mačeho. O zločinu so bili takoj obveščeni šentiljski orožniki, ki so na predlog državnega tožilstva odredili prevoz trupla v mrtvašnico na šentiljsko pokopališče. Danes popoldne se bo podala tja sodna komisija, ki bo izvršila obdukcijo. »Veliki adresar za mesto Maribor in širšo okolico« izide tekom leta 1934. 50.000 adres, rernek delo »Reklame«. Hitite z naročili pri Tiskovni založbi r. z. z o. z. v Mariboru, Gregorčičeva ul. 26. telefon 29-70. MARIBORSKA ZASTAVLJALNICA, Gosposka ul. 46, sporoča, da do nadaljnjega ne bo dajala posojil na efekte in precioze. Zobozdravnik dr. Maks Žgur se je preselil v Sodno ul. 9 I. in ordinira od 11. do pol 13. in od 15. do 18. ure. Kako pridem k filmu? Drevi ob 20.15 bo predaval režiser Olaf Barrou v hotelu »Pri zamorcu« o aktuelni in zanimivi temi »Kako pridem v resnici k filmu?« in »Pogled za kulise filma«. Predavanje toplo priporočamo vsem ljubiteljem filma, ker bodo slišali marsikaj, kar je bilo do danes skrivnost. Nov šef Centralnega presbiroja. Upokojena sta dosedanji šef Centralnega presbiroja g. Milan Marjanovič in šef administrativnega oddelka g. Franc Smodej. Za novega šefa Centralnega presbiroja ic imenovan g. dr. Kosta Lukovič. časnikar in književnik v Beogradu. Tekmovanje za svetovno šahovsko prvenstvo. Peta šahovska partija med dr. Aljehinom in Bogoljubovim, ki se je včeraj odigrala v Villingenu. se ie končala remis. Stanje v turnirju za svetovno prvenstvo je sedaj 3 in pol proti 1 in pol v korist dr. Aljehina. Poštenost. Neki mariborski denarni pismonoša je pri zadnjem izplačilu naštel državnemu upokojencu Ivanu Lorbekuv Mlinski ulici 500 Din preveč. Vpokojenec je zmoto denarnega pismonoše kmalu nato opazil, ga obvestil ter mu izročil preveč izplačani znesek. Opozarjamo vse ljubitelje gledališča, na predavanje »Gledališče v svojem postanku in razvoju do danes«. Predavanje bo jutri, v sredo, 18. t. m. ob 20. uri v dvorani Ljudske univerze na Slomškovem trgu. Predava! bo višji režiser ljubljanskega Narodnega gledališča g. prof. Osip Šest, ki je Mariborčanom že dobro znan in so vsa njegova dosedanja preda vanja vedno napolnila dvorano. Predavanje bo pod okriljem Dramskega studia ZKD. Zborovanje hotelskih, restavracijskih in kavarniških nameščencev. Mariborska sekcija Jugoslovanske Ženevske zveze hotelskih, restavracijskih in kavarniških nameščencev bo imela v četrtek 19. tm. ob 15. v hotelu Pri Zamorcu« zborovanje, na katerem bo obravnavala razne stanovske in organizacijske zadeve. V in teresu vseh hotelskih in ostalih nameščencev je, da se zborovanja v čimveč-jern številu udeleže. Zbornik znanstvenih razprav pravne fakultete v Ljubljani za leto 1934. Članom »Društva prijateljev pravne fakultete v Ljubljani« sporočamo, da jc »Zbor nik znanstvenih razprav«. X. letnik v tisku. Obsegal bo predvidoma devet razprav, in sicer: l. Prof. Dolenc: Osebno-in rodbinsko-pravna vprašanja v sodstvu slovenskih ljudskih sodnikov. 2. Priv. docent Furlan: Teorija pravnega sklepanja. 3. Prof. Korošec: Novi odlomki Gajevih institucij. 4. Crpf. Kušej: Bračna pravila srbske pravoslavne cer kve. 5. Prof. Lapajne: Spori za mejo. 6. Prof. Maklecov: O pojmu in nalogah kriminalne politike. 7. Prot. Spektorski: Nastanek konstruktivne metode v pravo-znanstvu. 8. Univ. docent Tomšič: O na.;-novejših naporih, da se vojna odvrne. Zbornik bo predvidoma razposlan sredi meseca, masja. »Življenje v naših gorah« je naslov predavanju^ ki ga priredi mariborska podružnica SPD v sredo 25. tm. ob 20. v dvorani Ljudske univerze. Predaval bo znani lovski pisatelj Vladimir Kapus iz Ljubljane. Predavanje bodo spremljale in ponazorovale lepe in številne skiopti-čne slike. Krojaška krojna predavanja. Pretekli teden je pod vodstvom mariborske pošlo valnice zborničnega obrtnopospeševal-nega zavoda pet večerov predaval gosp. Friderik Schau>er, krojaški mojster iz Kočevja, o krojenju ženskih oblek z uporabo svojega patentiranega ravnila. Tečaja se je udeleževalo 31 krojaških mojstrov in mojstrinj, pomočnikov in pomočnic. Ker je bil ta tečaj prvi, ki ga je priredil v državi g. Schauer, je naravno bilo zanimanje na eni strani in nezaupanje na drugi strani precej veliko. Predavanjem so zaradi tega prisostvovali poleg predsednika krojaškega združenja, najboljši prikrojevalci moške in damske stroke v Mariboru. Sodba udeležencev tečaja, kakor tudi omenjenih strokovnjakov o Schauerjevem krojnem sistemu je za predavatelja nedvomno častna, ker so vsi udeleženci brez izjeme izjavili ob koncu predavanj, da so si tekom petih večerov pridobili toliko znanja v prikrojevanju, da sistem popolnoma obvladajo in bodo z lahkoto porabljali novo krojno ravnilo pri svojem delu, strokovnjaki pa so potrdili, da Schauerjevo ravnilo krojenje damskih oblačil nedvom no močno poenostavlja in olajšuje. V nedeljo dopoldne je g. Schauer štiri ure predaval udeležencem iz moške in damske krojaške stroke, ki so že izvežbani v kateremkoli drugem krojnem sistemu. Danes, v ponedeljek, se začno predavanja za moško krojenje. Obenem se je pa čisto nepričakovano tekom nedelje pojavilo toliko nadaljnih interesentov za damsko prikrojevanje, da bo moral predavatelj paralelno z moškim krojnim tečajem danes otvoriti tudi drugi damski krojni tečaj. Damski tečaj je od 3. do 5. ure popoldne, moški tečaj pa zvečer od 5. ure naprej. Šesti vinarski kongres v Mariboru. V času od 26. do 27. maja bo v Mariboru 6. vinarski kongres, združen z 8. rednim letnim občnim zborom Vinarskega društva za dravsko banovino. Razpored kon gresa je naslednji: V soboto 26. maja bo ob 16. seja glavnega odbora in delegatov vinarskih podružnic ter redni letni občni zbor Vinarskega društva. Na seji bodo poročila društvenih funkcionarjev, poročilo urednika vinarske in kletarske rubrike v »Kmetovalcu«, obravnava predlogov in pritožb podružnic in članov Vinarskega društva, predlogi glavnega odbora za občni zbor, predlogi za volitve. razprava o tipiziranju vin in raznoterosti; Na občnetn zboru bodo podali funkcionarji društva poročila in izvolili upravo trsničarskega odseka. V nedeljo 27. maja bo ob 9. dopoldne pri *Orlu«o-tvoritev 6. vinarskega kongresa, na katerem bodo poročali razni vinarski in gospodarski .strokovnjaki. Popoldne ob 14. bo ogled banovinske vinarske in sadjarske šole v Mariboru in banovinske trsnice in drevesnice v Pekrah. V pone* del jek 28. maja pa si bodo ogledali udeleženci kongresa vinograde pri Slovenski Bistrici in Konjicah. Radio Ljubljana. Spored za sredo 18. L m,: ^ •-•45: poročila; 13: čas, plošče; 18: komorna glasba in radio kvintet; 18.30: radio orkester; 19: predavanje o verstvih; 19.30 literarna ura; 20: prenos z Dunaja, v odmoru čas in poročila. Grajski kino. Danes zadnji dan izborna opereta - Ne poznani te, ali ljubim te«. Od jutri dalje velefilm iz življenja naj-I večjega Ijubavnega pustolovca, »Manu-jlescu«; Svetislav Petrovič, Ellen Rich-: 'er. Hildebrandt J. Falkenstein, Fritz : Kampers in drugi,- Kino Union. Do vključno srede velečim »Osvojevalci strmin«. Od četrtka da 'ije Leharjeva opereta »Carjevič« z Marto Eggertovo in opernim pevcem H. ‘;honkerjcm. ______ Pri lenivosti črevesa, bolezni jeter in 'clodca, ode belci osti in protinu, katarju želodca in črevesja, obolenjih danke, odpravi naravna »Franz Joselova« grenči-j ca zastajanje v trebušnih organih hitro > in brez bolečin. Narodno gledališče REPFHTf' ‘ Torek, 17. aprila ob 20. uri; »Hokuspokus«. Red A. Sreda, 18. aprila: Zaprto. Četrtek, 19. aprila ob 20. uri: »Gorenjski slavček«. Zadnjič. Red B. Poslednja uprizoritev domače opere »Gorenjski slavček« bo ta četrtek, 19. t. m. za red B. To največkrat igrano slovensko operno delo ie tudi v Mariboru doseglo popoln uspeh ter splošno u-gaja. Ne zamudite poslednje prilike! »Jurček« po globoko znižanih cenah. Priljubljeno Golievo pravljično igro »Jurček« uprizore v nedeljo, 22. tm. ob 15. uri po globoko znižanih cenah. Delo je pisano jako zabavno in pridejo mladi ljubitelji smeha v polni meri na svoj račun. Da osvežite kri, pijte nekaj dni zapored zjutraj čašo naravne »Franz Jose-fove« grenčice. Od mnogih zdravnikov zapisana »Franz Josefova« voda uravnava delovanje črevesa, krepi želodec, izboljšuje kri, pomiri živce, povzroči, da se človek splošno dobro počuti in da ima jasno glavo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinali. Umetnostna razstava »Slovenska pokrajina«. V okviru jesenske kulturne in gospodarske prireditve Ljubljanskega ve lesejma od 1. do 10. septembra bo tudi razstava upodabljajočih umetnosti pod geslom »Slovenska pokrajina«. Umetnost ne razstave na velesejmu so se v teku let uveljavile in so zelo priljubljene pri občinstvu. Razstave se lahko udeležijo le povabljeni umetniki. Ce kdo gospodov umetnikov ni prejel vabila, naj ga reklamira pri velesejemski upravi. Žirije ne bo. Vse razstavljene slike bodo pripu-ščene ljudskemu glasovanju. Za 5 slik, ki prejmejo največ glasov, bo izplačana denarna nagrada. Število del posameznika - razstavljalca se bo uravnalo sorazmerno s prijavljenimi umetninami in z ozirom na prostor, ki bo za razstavo na razpolago. Prijave naj se vpošljejo najpozneje do 15. julija t. 1. upravi ljubljanskega velesejma. Število umetnin,, njih označba in format mora biti točno naveden. Stroške za dovoz umetnin nosi raz-stavljalec sam, odvoz po železnici pa jp brezplačen. Delamržneži in izkoriščevalci občinskih podpor. Banska uprava razglaša, da so proglašeni za delamržneže in izkoriščevalce občinskih podpor Franc Sla-ček, pristojen v občino Cerkvenjak, Viljem Gramc, pristojen v občino Sv. Križ, Dragomir Pogorelc, pristojen v občino Muto in Franc Šteharnik, pristojen v občino Šmartno pri ©lovenjgradcu. Aretacija sleparskega publicista. Pred časom je prišel v Maribor mlajši, elegantno oblečen moški, ki sc je predstavljal Mariborčanom za publicista in pover jcnika »Edicij jugoslovanskega kola« iz Beograda Djordja Tesanoviča. Kmalu je navezal stike z raznimi premožnejšimi in uglednejšimi podjetniki in trgovci ter izvabil od njih pod pretvezo inseratov precejšnji znesek 40.000 Din. Nekemu podjetniku, ki ga je publicist Tesanovič preveč nadlegoval, se jc pa pričel dozde vati sumljiv in ga je prijavil mariborski policiji. Policija se je informirala v Beogradu na merodajnih mestih in izvedela, da Tesanovič ni publicist in tudi ne poverjenik omenjenih »Edicij«, marveč nevaren pustolovec in slepar. Na podlagi teh informacij je bil Tesanovič takoj aretiran in zaslišan. Pri zaslišanju je krivdo deloma priznal in bo izročen sodišču. Izvoz krompirja na Češkoslovaško. Češkoslovaško kmetijsko ministrstvo je z odlokom z dne 17. marca dovolilo v letu 1934 uvoz krompirja na Češkoslovaško iz naše kraljevine, Italije in Madžarske, ker so te države izpolnile pogoje § 10., odstavek 4, naredbe češkoslovaške vlade z dne 17. julija 1925. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 12.4 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal pri 15.8 stopinjah 742. reduciran na ničlo pa 741; relativna vlaga; 86.; vreme je jasno in tiho; vremenska napoved pravi, da bo še nekaj dni jasno in toplo. Obrtniki za svoje Letni občni okolico Mar V nedeljo dopoldne je imelo Združenje obrtnikov za okolico Maribora svoj letni oboni zbor v gostilni Šabeder na Teznem, ki je bil izredno dobro obiskan in je dokazal živo zanimanje obrtnikov za svoja strokovna vprašanja in pravice. Zbor je vodil zadružni načelnik g. Joško Šabeder, prisostvovala pa sta še obrtni nadzornik g. Založnik in tajnik Okrožnega odbora g. Julče Novak. Po tajniškem in blagajniškem poročilu je predlagal razrešnico odboru g. Pfeifer, ki se je laskavo izrazil o poslovanju Jevem «lnn Izdala konzorcij »Jutra« v Ljubliani; predstavnik izdajatelja in urednik; RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., STANKO DETELA v Mariboru. predstavnik