Kamniški OBČAN Št. 13/14 44. leto Kamnik, 14. julija 2005 Kamfest prinaša kulturno pestro poletje Člani Kulturnega društva Priden možic so to pomlad in poletje izredno delovni. Z vso zavzetostjo se v teh dneh pripravljajo na že tretji poletni festival Kamfest, ki bo od 7. do 27. avgusta z raznovrstnimi kulturnimi vsebinami vabil na 21 prijetnih poletnih večerov na Malem gradu. Tudi to poletje se nam tako nt bati, da bi Kamnik zajelo počitniško mrtvilo, saj je Izredno dober obisk lanskoletnih festivalskih dogodkov s preko pet tisoč obiskovalci vseh starosti dokazal priljubljenost Kamfesta In s tem tudi željo po ponovnih podobnih vsebinah. Organizatorji obljubljajo zanimivo kontinuirano dogajanje vsak večer, tako s področja gledališča, glasbe, literature, kot tudi plesa, lutk... Na otvoritvenem večeru Kamfesta, 7. avgusta, bo nastopila skupina Funtango, ki ji bodo v naslednjih dneh sledili še Čompe, Srečna mladina, Tolovaj Mataj, Kamniška folklora, Mamut, Havani, Slon in Sadež, Trije puhalci, Olivija, kolka,... Več o Kamfestu in dejavnostih Kulturnega društva Priden možic na 4. strani. 10 let Bavarsko-slovenskega društva Uspešno sodelovanje na področju kulturne, mladinske in športne izmenjave Deset let uspešnega in raznovrstnega dvostranskega delovanja na področju kulturne, mladinske in športne izmenjave je botrovalo slovesni proslavitvi jubileja Bavarsko-slovenskega društva na Bavarskem in v Sloveniji, še posebej v Kamniku, kjer je sedež slovenskega predstavništva. V Domu kulture v Kamniku se je v soboto, 18. junija, na slavnostnem koncertu ob 10-letnici delovanja Bavarsko-slovenskega društva zbralo veliko ljudi, ki SO pripomogli k razvoju in delu društva v preteklih letih. Praznovanje se je z obema nastopajočima skupinama, orkestrom Trkonus Brass Re-gensburg in Mešanim pevskim zborom Cantemus iz Kamnika, nadaljevalo v nedeljo, 18. junija, v Frančiškanski cerkvi v Kamniku s slovesno mašo in prijateljskim srečanjem na vrtu samostana. Več na 4. strani. Bavarsko-slovensko društvo že deset let vzpostavlja med Bavarsko in Slovenijo vrsto povezav na različnih področjih, tako med institucijami kot posamezniki, kajti glavni cilj je prav druženje ljudi, razvijanje prijateljskih vezi. To je dokazalo tudi pri,jemo prijateljsko srečanje na vrtu frančiškanskega samostana ob jubileju (na fotografiji: na levi predsednik Bavarsko-slovenskega društva dr. Adolf J. Kichenseer z ženo, na desni podžupan občine Andeehs Kurt Scholderle z ženo, v sredini Andreja Eržen, podpredsednica društva in koordinatorka praznovanja in srečanja v Kamniku, pater Robert Bahčič, ki je daroval slovesno mašo, in drugi gostje). VERA MEJAČ Calcit d.d. Je zaskrbljenost krajanov (ne)upravičena? Ker nasprotja med krajani Stahovice in podjetjem Calcit oziroma njihovimi vplivi na okolje še vedno burijo duhove, se je podjet- je odločilo, da javnosti odpre vrata in jo natančneje seznani s svojo dejavnostjo in njenimidejanskimi vplivi na okolje. Za medije so »dan odprtih vrat« organizirali pred dnevi, za krajane pa naj bi ga predvidoma jeseni. Ker se največ tresenja tal, prahu in hrupa, ki so za okolico podjetja najbolj moteči dejavniki, pojavlja ravno ob miniranju, nam je podjetje omogočilo, da smo si miniranje s sosednjega hriba lahko ogledali tudi na lastne oči. Če je bila moč miniranja v tem primeru res takšna kot običajno, potem so pritožbe krajanov Stahovice neupravičene. Eksplozijo smo namreč (zaradi klepeta) sko raj preslišali, prah pa se je po zaslugi novega sistema močenja polegel prej kot v petih minutah. Več na 2. strani V KAMNIKU USPEŠEN MEDNARODNI PLAVALNI MITING Plavalni klub Kamnik je minulo soboto, 9. julija, na letnem bazenu »Pod skalco« že četrtič zapored organiziral Mednarodni plavalni miting Veronika Letos so se tekmovanja udeležili tudi najboljši poljski plavalci z olimpijsko prvakinjo in svetovno rekorderko OtvLioJedrzejczak. Na bazenu se je /bralo približno 400 plavalcev in veliko gledalcev Ponovno smo bili priče zelo dobrini rezultatom tako članov Plavalnega kluba Kamnik (na sliki), kot tudi drugih plavalcev. Več na 5. strani. MUZEJSKA POLETNA NOČ NA GRADU ZAPRICE Grad Zaprice je v soboto, 18. junija, na široko odprl vrata, saj je Medobčinski muzej Kamnik po lanskoletni odmevni prireditvi tudi letos pripravil izredno pes ter celodnevni program. Muzejsko noč je zaokrožil Koncert Big Banda RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Emila Spruka, Kamnieana, s programom skladb Janeza Gregorca in Emila Spruka s samostojne avtorske zgoščenke VVitho-ut Return, ki je navdušil zbrane obiskovalce vseh generacij. Več na 5- strani. SAŠA MEJAČ Mednarodni uspeh zbora Cantemus Na priznanem mednarodnem tekmovanju mešanih pevskih zborov v avstrijskem Spittalu je Mešani pevski zbor Cantemus iz Kamnika v konkurenci enajstih zborov z vsega sveta dosegel drugo mesto. Na tekmovanju, ki je potekalo od 7. do 10. julija, je v kategoriji ljudska pesem MePZ Cantemus, z zborovodjem Sebastjanom Vr- hovnikom, dosegel četrto mesto. Kategorija, sestavljena iz treh obveznih skladb in prostega programa, pa je bila za kamniški zbor še uspešnejša, saj se je s 87 točkami uvrstil takoj za zmagovalni zbor Kamer iz Latvi- je, ki je zmagal v obeh kategorijah. Z drugim mestom so si pevke in pevci kamniškega zbora priborili sodelovanje na zaključnem koncertu najboljših zborov, kjer so jim organizatorji podelili tudi nagrado občinstva. S septembrom nov parkirni režim v mestu Občina Kamnik s septembrom uvaja novo ureditev na območju mirujočega prometa v mestnem središču mesta Kamnik, ki predstavlja šibko točko prometne ureditve. Da bi uredili mirujoči promet, povečali dostopnost do javnih in drugih storitev ter povečal, frekvenco uporabe parkirnih mest bo uveden nov parkirni rezi m Parkirišča v ožjem mestnem središču mesta Kamnik bodo opremljena s parkirnimi avtomati, na katerih se bo plačevala parkirnina z bankovci in kovanci Zato ne spreglejte obvestila na 3. strani. ______.-------~Z I \ j TRGOVINA IN SERVIS ŠPORTNI OPREME | ^ Perovo 25, Kamnik, Ni,: 839-44-04 KITAJSKA V MALEM V ARBORETUMU VOLČH POTOK do jo. SEPTEMBRA 2005 V£ Odprto: 8.30-19.30, sobota 8.30-13.00 ie artikle. lo 5. 8. 2005 ZERO, CASTELLI, ROXY ... ie oprejrnel SALON POHIŠTVA dt na stari lokaciji - Kranjska 3a, Kamnik NAREDITE SI DOM PRIJETE^! Pri nas izberite pohištvo za vašo kuhinjo, dnevno sobo, spalnico, otroško / sobo, predsobo, udobne sedežne garniture, svetila, posteljno perilo IT 051/399-577, 01/831-04-81 Čas opremljanja mladinskih in otroških sob je tu, zato je pri nas že pestra izbira! PRODAJA DOLOČENIH EKSPONATOV PO ZNATNO NIŽJIH CENAH! BREZPLAČNA DOSTAVA DO 20 KM. PRI IZBIRI IN NAKUPU VAM PRIJAZNO SVETUJEJO IZKUŠENI PRODAJALCI. Kredit do 24 mesecev - ob predložitvi bančne kartice! Kamniški občan, ki je pred vami, smo napolniti z aktualno, obsežno in raznovrstno vsebino za zanimivo počitniško branje. Kamniški občan bo ponovno med vami 25. avgusta. Članke oddajte najpozneje do četrtka, IN. avgusta: oglase in zahvale pa do ponedeljka, 22. avgusta, v uredništvo v Kamniku, (davni trg 2.i (stavba med občimi in sodiščem, J. nadstropje), tel.: 01/Hi 'JI ill in 041/662 4 50, faks: 01/H.i 19-860, e.naslov: sasa. meiuc@$ioL net tiradne ure uredništva ob sredah od H. do 12. in od li. do J 7. ure. Knjigovodsko svetovanje za s.p. Eno uro mesečno od avgusta dalje TEMA V AVGUSTU: OBVEZNO VODENJE EVIDENCE DENARNIH PRETOKOV PRI S.P. Neuodenje evidence je kaznivo! I nI'.: 01/839 7.3 49, samostojna svetovalka Andreja Jerman s p (Javni trj; 2$, Kamnik 2. 14. julija 2005 KAMNIŠKO GOSPODARSTVO Kamniški OBČAN Calcit d.d. Je zaskrbljenost krajanov (ne)upravičena? Ker nasprotja med krajani Stahovice in podjetjem Calcit oziroma njihovimi vplivi na okolje še vedno burijo duhove, se je podjetje odločilo, da javnosti odpre vrata in jo natančneje seznani s svojo dejavnostjo in njihovimi dejanskimi vplivi na okolje. Za medije so »dan odprtih vrat« organizirali pred dnevi, za krajane pa naj bi ga predvidoma jeseni. Ker se največ tresenja tal, prahu in hrupa, ki so za okolico podjetja najbolj moteči dejavniki, pojavlja ravno ob miniranju, nam je podjetje omogočilo, da smo si miniranje s sosednjega hriba lahko ogledali tudi na lastne oči. Če je bila moč miniranja v tem primeru res takšna kot običajno, potem so pritožbe krajanov Stahovice neupravičene. Eksplozijo smo namreč (zaradi klepeta) skoraj preslišali, prah pa se je po zaslugi novega sistema močenja polegel prej kot v petih minutah. Tako ni več povsem jasno, nad čem se krajani pravzaprav pritožujejo. Matevž Kirn. direktor družbe Calcit d.d., je v uvodnem nagovoru novi narjem in predstavnikom krajevnih skupnostih Kamniška Bistrica in Godič poudaril, da so predstave krajanov o tem. kako bogato je podjetje, povsem zgrešene. »Prepričanje, da pri mletju kamenja denar dobesedno leti na kup, je namreč zelo daleč od resnice,« je opozoril direktor. »Razmere na trgu so vse prej kot rožnate, saj je konkurenca zelo močna, cenovni pritiski pa temu primerni. Za vzdrževanje rasti in pozitivnih poslovnih rezultatov moramo ves čas vlagati v kader, nove izdelke in tehnologijo. Zato si Želimo, da bi bilo okolje do nas malce bolj razumevajoče, nenazadnje velikemu številu zaposlenih in kooperantov zagotavljamo delo in kakovostno življenje.« Čedalje večji cenovni pritiski v gradbeništvu in proizvodnji barv podjetje silijo, da si z novo kvalite- Družba Calcit z 80 zaposlenimi in ravno toliko kooperanti na leto izkoplje in zmelje milijon ton rude. Dve tretjini proizvodnje predstavljajo gradbeni agregati, ostalo pa bela polnila. Letni prihodki podjetja v zadnjih letih znašajo približno petnajst milijonov errov, od tega pa je en do dva milijona ev-rov dobička. Podjetje Ima približno 1.30 delničarjev, ki so povezani v zaprto družbo pooblaščenko, s katero se varujejo pred sovražnim prevzemom s strani kakšnega konkurenčnega podjetja. »Topanogo namreč obvladujejo velike multinacionalke.« pojasnjuje Matevž Kirn. Matevž Kirn: »Želimo živeti v urejenem, mirnem in ustvarjalnem okolju, zato smo s krajevnima skupnostima Godič in Kamniška Bistrica ustanovili odbor, ki bo skrbel za koordinacijo vseh dejavnosti na tem območju in sproti reševal težave.« to kalcijevo - karbonatnih polnil odpira vrata v panoge, kjer doslej še ni bilo prisotno - predvsem v proizvodnjo papirja in plastičnih mas. Tudi v prihodnjih letih se bo širitev podjetja na nove dejavnosti in v nove države nadaljevala, saj se, po direktorjevih besedah, želijo s svojo proizvodnjo razširiti tudi v tiste države, kjer obstajajo potrebe po tovrstnih izdelkih in seveda nahajališča kvalitetnega kalcita. »Na ta način se želimo.zavarovati pred nevarnostjo padca cen ter posledičnim poslovanjem z izgubo,« je o načrtih za nadaljnji razvoj podjetja povedal Kirn in pojasnil, da bodo v Stahovici pri trenutnem obsegu proizvodnje kalcit in apnenec lahko pridobivali še kakšnih dvajset do trideset let. Pomena varstva okolja se ves čas dobro zavedajo V različne ukrepe (močenje in urejanje transportnih poti, varovanje voda, posodobitve sistema miniranja, prestavitev proizvodnje v zaprte prostore ...), s katerimi Aleš Horvat ra/laga zahteven potek rekultivaeije končnih hrežin. (foto: Jasna Paladin) Kamniški OBČAN - Izdajatelj Bistrica, d.o.o, Kamnik, ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva /a kulturo sodi Časopis med proizvode intorniativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo /a kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83 91 311. 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac«siol.net I 'radne ure uredništva v juliju in avgustu: sreda od 8. do 12. in od 13- do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Set d.d.. Ljubljana, dne 14. 7. 2005. zmanjšujejo svoje vplive na okolje, so v Calcitu v preteklih letih vložili že več kot milijardo tolarjev. Med najnovejšimi okoljevarstvenimi naložbami podjetja je treba omeniti sistem močenja, ki jih je stal 100 milijonov tolarjev in bo istočasno pospeševal ozelenitev brežin oziroma tako imenovano rekultivaci-jo kamnoloma ter zmanjševal pra-šenje, ki se pojavlja ob miniranju. Sistem že deluje, vodo pa iz lastne, 260 metrov globoke vrtine črpajo na vrh kamnoloma. Miniranje je ena tistih dejavnosti v podjetju, ki je okolico doslej najbolj motila. Tega so se v podjetju ves čas dobro zavedali, zato so postopek miniranja v zadnjem času temeljito posodobili. Z drugačno tehnologijo in spremenjeno geometrijo minskih vrtin so dosegli večjo učinkovitost, seizmične meritve pa so pokazale, da tresenje tal ne dosega niti polovice vrednosti, ki jih predpisujejo evropske norme. Tudi hrup, ki ga podjetje povzroča, ne presega zakonsko določenih vrednosti, sicer pa bodo še letos izvedli redne meritve, ki so jih dolžni izvesti vsaka tri leta. Milijon ton letno izkopanega apnenca in kalcita podjetje zapusti po cesti, ker je to cenejše od prevoza po železnici. Čeprav so ceste, po katerih se odvaža material, državne, državi zanje ni veli- ko mar, zato je v njihovo sanacijo v preteklosti veliko truda in denarja vložilo tudi podjetje samo. Ker količine tovornega prometa podjetje ne more zmanjšati, so se tega problema lotili z druge strani. V novi, moderni klasirnici so pričeli proizvajati prane in sejanc pes ke, ki jih betonarne in asfaltne baze potrebujejo čez celo leto v enakomernih količinah. »Tako je skoncentriranih prevozov nasipnega materiala za gradnjo cest vse manj,« pravi Kirn in dodaja, da so s to preusmeritvijo v Calcitu dosegli manjšo frekvenco tovornega prometa in bolj enakomerno obremenitev cest. Za varnost prometa v bližini podjetja pa skrbijo tudi tako, da zahtevajo od transportnih podjetij redno kontrolo tahometrov in da policiji naročajo pogostejše in poostrene kontrole prometa. Kljub temu, da je cesta proti Kamniku državna, sofinancirajo njeno pogostejše čiščenje in pranje. Poleg naravnega okolja so v podjetju pozorni tudi do družbenega. »Zato si bomo tudi v prihodnje prizadevali za pozitiven odnos do okolja, pa tudi na socialno, zaposlitveno in drugo sodelovanje s krajevno skupnostjo in občino nehotno pozabili,« pravi direktor. »Še naprej bomo po svojih možnostih sponzorirali tudi športne, kulturne in druge družbeno koristne dejavnosti« Izdelki Calcita, pripravljeni za odvoz. Manjše količine bolj grobo mletih izdelkov pakirajo v vreče, bolj fino mlete izdelke pa hranijo v silosih. Rekultivacija je zahtevna in draga, vendar učinkovita S sprotno rekultivacijo že izrabljenih etaž so se v Calcitu zaceli ukvarjati pred devetimi leti, ko so začeli kalcit in apnence odkopavati »od zgoraj navzdol«. Tovrstno sanacijo kamnoloma načrtuje in izvaja ljubljansko podjetje PUH, /a njo pa Calcit na leto nameni od petnajst do dvajset milijonov tolarjev, kar v njihovih stroških predstavlja nezanemarljiv delež. Izvajajo jo tako, da s posebnimi topovi stene obri/.gajo z rastno pulpo - to je mešanico vode, semen, organskega materiala, gnojil in okolju prijaznih veziv. Takšna ozelenitev sten jc zaradi težko dostopnega terena, krušljive kamnine ter zahtevnih klimatskih razmer izjemno težavna, vendar relativno učinkovita. Drugi, prav tako pomemben del rekultivaeije so ozelenitve oziroma sajenje grmovnih in drevesnih sadik. Da bi slednjim zagotovili kar najboljše pogoje za rast, so zanje doslej ustvarili že VCČje število rastnih jeder. »Ker smo z rekultivacijo najvišje etaže začeli že pred štirimi leti, so prvi rezultati naših prizadevanj že vidni, čez kakšni dve leti pa bo podoba kamnoloma še veliko bolj zelena kot je danes,« obljublja Kirn. ZORAN JEREB Titan d.d. Uspešna sanacija podjetja že daje prve sadove »Današnjega Titana s tistim izpred petnajstih ali dvajsetih let preprosto ni mogoče primerjati,« pravi mag. Jože Tomelj, predsednik uprave Titana d.d., in dodaja, da razpad jugoslovanskega trga tudi Titanu ni prizanese!. »Kriza je bila najhujša v drugi polovici devetdesetih, ko še ni bilo dovolj narejenega na zmanjševanju stroškov, poleg tega pa je bilo treba začeti vračati tudi posojila, najeta kmalu po osamosvojitvi. Leta 1999 je sledila uspešno izvedena prisilna poravnava, dve leti kasneje pa se je osamosvojila še livarna, ki je sedaj v stoodstotni lasti Cimosa, pred tem pa je bila dolga leta generator Titanove izgube,« pojasnjuje Tomelj. Vse to je v podjetje spet prineslo pozitivno tekoče poslovanje, leta 2002 pa je bila pozitivna že tudi bilanca podjetja. Zelo pomembno vlogo pri postavljanju podjetja na nove temelje je odigral tudi francoski partner (skupina Securidev), ki je ob koncu leta 2002 prevzel Titan in je sedaj njegov 70-odstotni lastnik. Sicer je v francoski lasti 86 odstotkov Titanovih delnic. 1 ■ Mag. Jože Tomelj: »Lani seje veliko govorilo o tem, da Titan odpušča delavce, vendar to ni res. Res je, da smo zmanjševali število režijskih delavcev, vendar smo vsem ponudili delo v proizvodnji oziroma nove pogodbe o zaposlitvi. Nekateri so to sprejeli, drugi ne, vendar nikogar nismo odpustili v pravem pomenu besede.« Sanacija podjetja se je začela kar nekajkrat, vendar se je vedno znova ustavila, ko so prišli na vrsto najbolj nepriljubljeni koraki (zniževanje stroškov dela oziroma odpuščanje delavcev). »Tako je bila nova uprava, katere predsednik jc bil mag. Matjaž Janežič, leta 1998 postavljena pred dejstvo, da poskuša narediti tisto, kar našim predhodnikom ni uspelo. Pri tem smo uspeli in danes je v zoženem in prestrukturiranem podjetju za kamniške razmere zelo pomembnih 430 delovnih mest, podjetje posluje rfizitivno, dobre obete pa imamo Bdi za v prihodnje. Seve-Stočasno treba priznati, |za podjetje šc veliko bo-bila sanacija izvedena bto prej, saj se je podjetje hjhujše krize precej zadol-Solgovi nas bremenijo še in nas bodo še nekaj pri-h let Povrhu vsega pa so ob osamosvojitvi livarne vse zatečene obveznosti ostale matičnemu podjetju,« poudarja predsednik uprave. Čistilna naprava je stala več kot pol milijona evrov Letos v Titanu zaključujejo nekaj let trajajočo investicijo v čistilno napravo (sistem ionskih izmenjevalcev), ki je podjetje stala približno 650 tisoč evrov. »To je bil za podjetje velik finančni zalogaj še zlasti ker gre za tako imenovano pasivno investicijo, ki nič ne prispeva k neposredni konkurenčnosti podjetja. Zanjo smo se odločili iz več razlogov. Po eni strani zaradi ekološke zavesti našega lastnika ter uprave podjetja, po drugi pa zaradi obveznosti do države, ki so izhajale še iz lastninskega preoblikovanja podjetja, poleg tega pa bodo stroški čiščenja odpadnih voda v bodoče nižji« Glede pritožb občanov na Titanove negativne vplive na okolje Tomelj pravi, da je vsako podjetje določeno breme za okolje, da pa se je vendarle treba zavedati, da je od leta 2001 livarna samostojno podjetje in da veliko meščanov oziroma krajanov pa tudi nekateri občinski svetniki na Titan še vedno gledajo kot na celoto. »Titanovi vplivi na okolje so minimalni in omejeni na občasen manjši hrup kakšnega ventilatorja.« Proizvodnja v Kamniku vsaj zaenkrat ni ogrožena Poleg že omenjene ekološke investicije so za podjetje pomembne še nekatere druge investicije. Uvajajo posebno orodje za upravljanje z zalogami, izboljšujejo pogoje za delo (menjava tlakov.) in obnavljajo strojni park. Slednji sc je lani tudi količinsko precej povečal, saj je francoski lastnik iz Ly-ona v Kamnik preselil polovico svoje proizvodnje. Najpomembnejše pri vsem tem pa jc to, da do- f Pred družbenimi spremembami je imel takratni Titan približno 1.600 zaposlenih, danes pa jih ima polovico manj. V Titanu d.d. je zaposlenih 4.30, v podjetju Cimos Titan d.o.o. 3.30, v drugih manjših podjetjih pa 40 delavcev. datni program, ki je kompatibilen Z njihovim programom cilindričnih ključavnic, odpira tudi nekaj novih delovnih mest, fiksni stroški na enoto proizvoda pa se bodo zmanjšali. »Menimo, da ta poteza našega lastnika dokazuje, da njegovi proizvodni načrti v Kamniku niso zgolj kratkoročni,« pravi Tomelj. »Z novim letom smo ustanovili tudi podjetje Huro - Tools (to je dosedanja Titanova orodjarna), kjer poteka proizvodnja orodij za Titan in naša sestrska podjetja, pa tudi za ostali trg. Po našem mnenju je to dodatni razlog za optimizem kar zadeva prihodnost podjetja v Kamniku. Naša blagovna znamka je na mnogih trgih šc vedno znana in cenjena, poleg tega pa imamo tudi veliko znanja in izkušenj s predmetnega področja.« Lanskoletno poslovanje podjetja je bilo solidno, lahko pa bi bilo šc boljše, če sc v drugem polletju ne bi krepko podražile nekatere kovine. »Načrtovano prodajo smo lani presegli, finančni rezultati pa temu niso sledili. Tudi z dodano vrednostjo na zaposlenega še nismo zadovoljni, saj dosegamo samo povprečje naše domaće panoge. Za letos načrtujemo, tla se bo vrednost protlaje povečala še za en milijon evrov in da bo ob kon-cu leta njena vrednost znašala 16 milijonov evrov, dobiček se pa verjetno ne bo bistveno povečal,« je 0 pričakovanih poslovnih rezultatih ob koncu letošnjega leta povedal Tomelj. Občinski posegi v prostor, ki zadevajo lokat i jo Titana, so po To meljevih besedah takšni, da podjetja ne bodo preveč prizadeli. »K obravnavi prostorskih vprašanj smo bili povabljeni in smo z načrtovalci sprememb našli sprejemljive rešitve tako na zahodni kot tudi na severni strani naše lokat i je..Seveda pa si želimo, da bi sc načrtovane spremembe tudi čim prej realizirale,« je ob koncu pogovora dejal mag. Jože Tomelj, predsednik Titanove uprave. ZORANJEREB Nova čistilna naprava, ki je podjetje stala 650 tisoč evrov. Na Duplici nova parkirna mesta, v urejanju enosmerna cesta med vrtcem, centrom Jehovovih prič in OŠ Marije Vere Težave s pomanjkanjem parkirnih prostorov v Groharjevi ulici in Ulici Matije Blejca, ki so se še zaostrile z začetkom gradnje izobraževalnega centra Jehovovih prič na Duplici, občina rešuje z izgradnjo novih parkirnih mest. Po ureditvi 45 parkirnih mest med blokoma v Groharjevi ulici že pred meseci so v teh dneh asfaltirali še parkirišče med šolo Marije Vere in bloki v ulici Matije Blejca, kjer je stanovalcem na voljo 157 parkirnih mest. » Obvestilo občanom občine Kamnik glede novega parkirnega režima Spoštovane občanke in občani! Mirujoči promet v mestnem središču mesta Kamnik predstavlja šibko točko prometne ureditve in je stalna tarča kritik obiskovalcev, uporabnikov storitev, pa tudi stanovalcev v samem mestnem središču mesta. Občina Kamnik bo v mesecu septembru 2005 uvedla podoben parkirni režim, kot ga poznajo v večini slovenskih mest že nekaj let. Parkirišča v ožjem mestnem središču mesta Kamnik bodo opremljena s parkirnimi avtomati, na katerih se bo plačevala parkirnina z bankovci in kovanci. Zakaj uvedba nove prometne ureditve na področju mirujočega prometa? - urejamo mirujoči promet - povečujemo dostopnost do javnih in drugih storitev - povečujemo frekvenco uporabe parkirnih mest Obratovalni čas: Parkiranje bo treba plačevati vsak delovnik od ponedeljka do petka med 6.00 in 16.00 uro. Ob sobotah, nedeljah in dela prostih praznikih se parkirnina ne bo plačevala. Cenik parkiranja: - ena ura parkiranja 100 SIT; - mesečna parkirna karta 8.000 SIT; - po 1.1.2006 letna parkirna karta 48.000 SIT; - letni abonma za upravičena gospodinjstva 24.000 SIT; Še nekaj o plačljivih parkirnih površinah: - Na plačljivih parkirnih površinah se parkirnina plačuje v obratovalnem času. - Stanovalci s stalnim prebivališčem bodo lahko kupili letni abonma, vendar največ en abonma na stanovanje, če nimajo lastne parkirne površine vsaj za eno osebno vozilo in njihovo stanovanje neposredno meji na javno plačljivo parkirno površino. Podatke, potrebne za ugotovitev upravičenosti do parkirne karte stanovalcem, bo na podlagi vloge zainteresiranega stanovalca pridobil upravni organ v upravnem postopku iz uradnih evidenc. Zainteresirane stanovalce na območju plačljivih parkirnih površin sočasno prosimo, da že pred začetkom uvedbe plačevanja parkirnine podajo svojo vlogo na vložišču Občine Kamnik, Glavni trg 24, za izdajo parkirne karte (abonmaja), da bo prehod na spremenjeno prometno ureditev potekal s kar najmanj zapleti. - Abonma se bo glasil na registrsko številko avtomobila. - Mesečne parkirne karte bomo začeli prodajati takoj po uvedbi nove prometne ureditve in bodo v prodaji do razprodaje, letne parkirne karte pa v začetku leta 2006, če bo zasedenost parkirišč to omogočala. Parkirne površine, na katerih se bo plačevala parkirnina v delu mesta Kamnik, so naslednje: - parkirne površine na Glavnem trgu; - parkirne površine ob avtobusni postaji Kamnik; - parkirne površine ob Tomšičevi ulici za policijsko postajo Kamnik; - parkirne površine na Trgu prijateljstva ob Tomšičevi ulici; - parkirne površine ob Tomšičevi ulici, Prečni ulici in Gregorčičevi - parkirne površine ob Frančiškanskem samostanu in ulici Pot na - parkirne površine ob kavarni Veronika pod pobočjem Malega gradu; - parkirne površine na tržnici; Zavedamo se da bo uvedba nove parkirne ureditve vnesla med stanovalce in obiskovalce precejšnje spremembe, ki jih bodo eni sprejeli z odobravanjem druai pa z negodovanjem. Tudi v drugih mestih je bilo tako in ver-Sno to potrebno kar nekaj časa in strpnosti, da bo projekt zaživel, kot ga načrtujemo V upravi bomo spremljali vse dogodke, beležili pripombe in od-Dravliali Domanikljivosti, če bo to potrebno. " PedzačeTomSajanja nove prometne ureditve na posameznih javnih par-L ^hnmn časopisu Kamniški občan dodali še zloženko, ki bo ^X^^^°uredi,ev na plač,iivih parkimih povr" šinah in način plačevanja parkirnine. ^ SMQLN|KAR ŽUPAN ■ V teh dneh urejajo tudi enosmerno cesto med vrtcem in centrom Jehovovih prič na južni strani in osnovno šolo Marije Vere na severni strani, s čimer bodo omogočili krožni promet, s tem pa bo zagotovljena tudi večja varnost predšolskih in šolskih otrok, ki jih tu vodi vsakodnevna pot. Tudi v izobraževalnem centru Jehovovih prič na Duplici je živahno. Dvonadstropna moderna stavba s 3000 kvadratnimi metri, večnamensko dvorano, knjižnico, več pisarnami, 24 garsonjerami in preko 30 zunanjimi parkirnimi mesti, je zgrajena in še v tem mesecu se bo verska skupnost Jehovovih prič iz Ljubljane preselila na Duplico. SAŠA M^JAČ Vi sprašujete, župan odgovarja M.G. iz Godita sprašuje, kdaj se bo začela gradnja Osnovne šole Stranje? Staršem iz šolskega okoliša OŠ Stranje, ki sprašujejo, kdaj se bo pričelo z gradnjo in tudi ostalim občanom občine Kamnik, sporočamo, da smo že podpisali gradbeno pogodbo z gradbenim podjetjem SGP Graditelj, d.d.Kamnik. Kazalo je že, da se bo tudi v drugem razpisu zataknilo, saj eden od ponudnikov, ki ni bil izbran, ni bil zadovoljen z odločitvijo naročnika in je zahteval dodatne obrazložitve, ki smo jih tudi takoj poslali. Ker smo se zavedali, da čas ni na naši strani, saj bi lahko revizijski postopek javnega naročila zamaknil pričelek gradnje najmanj za mesec dni, je župan uspel z argumenti prepričati vodstvo podjetja, da je pisno odstopilo od nadaljnjega postopka. Tako so bili izpolnjeni pogoji za podpis pogodbe in začetek gradnje. Takoj po podpisu gradbene pogodbe smo skladno z zakonom o graditvi objektov prijavili gradbišče. Delavci OŠ Stranje so izpraznili šolo. Z rušenjem smo že pričeli. Izvajalec del sije gradbiš- če že ogledal. Seznanjen je z roki, zato že izdeluje terminski plan gradnje, ki ga bosta nadzor in investitor potrdila. Ko bo terminski plan gradnje potrjen, bomo lahko kaj več povedati tudi o predvidenih rokih zaključkov posameznih gradbenih faz. Takoj, ko bo rušenje zaključeno in gradbišče očiščeno, bomo pričeli z intenzivno gradnjo telovadnice, ki jo nameravamo najprej zgradili in kar najhitreje predali v uporabo učencem in učiteljem. Predvidevamo, da bomo z gradnjo telovadnice zaključili pred zimo, tako da bodo učenci čim/jrej imeli zares odlične pogoje za pouk športne vzgoje, kar jim bo nova in sodobno opremljena telovadnica z dvema vadbenima enotama J>rav gotovo zagotavljala. Vzporedno z gradnjo telovadnice se bo gradila tudi nadomestna šolska zgradba, ki bo zaključena predvidoma do junija naslednjega leta. Delno bo potrebno adaptirali ludi najstarejši del šolske zgradbe in posodobiti kotlovnico, ki bo v bodoče lahko ločeno krmilila ogrevanje posamezne dele šolske zgradbe, ki bodo imele sf)ecifične delovne režime obratovanja. Gradnja bo zelo zahtevna, gradbišče bo zelo težko organizirali, saj prostora okoli šole skoraj da ni. Ukrali jja se bo v preostalem delu šolske zgradbe in delno v gasilskem domu odvijal še reden pouk. Težav ne ho manjkalo. Sem pa fjre-pričan, da jih bomo s sku/j-nimi močmi sproti in uspešno reševali. Vodstvo šole je že izdelalo prostorski in časovni izvedbeni načrt izvajanja Jjouka v času gradnje. Po zagotovilih ravnatelja šole večjih organizacijskih težav ni pričakovali. Začasna stisku J>a bo poplačana z novimi prostori in opremo, ki bo učencem in učiteljem nudila odlične pogoje za izvajanje šolskega ftrograma, krajanom in šjjortnikom Jja za treninge, tekmovanja in rekreacijo. ANTON TONE SMOLNIKAR Župan Pripravljeni v turistično sezono Na turistično sezono SO se pripravili ludi v Turistično inlonnacij-skem centru, ki je s prvim julijem podaljšal svoj delovni čas in poskrbel za nekaj novosti. Za vse obiskovalce, željne informacij o turistični ponudbi Kamnika in okolice, imajo odprta vrata med tednom od 9. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 9. do 14. ure. Druga novost so organizirana vodenja po mestu Kamnik. Vse, ki želijo bolje spoznati naše mesto, vsako soboto ob deseti uri dopoldan pred pisarno TIC-a na Tomšičevi 23 pričaka vodič, ki v uri in pol pokaže in razloži znamenitosti mesta Kamnik. Vodenje poteka po potrebi tudi v angleškem jeziku. V teh dneh pa je izšel tudi že težko pričakovan novi turistični prospekt Kamnika, ki vsebuje panoramsko karto občine, kratek opis zgodovinskih, kulturnih in naravnih znamenitosti občine s fotografijami ter načrt mesta, ki pa je tokrat opremljen z vizualiziranimi znamenitostmi mesta, tako, da obiskovalec v vsakem trenutku ve, kje se nahaja. Besedilo za prospekt, ki ga je izdala Agencija za razvoj turizma in podjetništva, je pripravilo turistično društvo Kamn'k. V sodelovanju s kamniškim podjetjem E-misija se TIC-u v kratkem obeta tudi že dalj časa načrtovan in s strani obiskovalcev pogrešan internetni kotiček. Zaželimo le, da bi se v našem mestecu pod vznožjem kamniških planin ustavilo in zadržalo čimveč turistov. Osrednja slovesnost ob Dnevu državnosti »Evropska unija je zgodovinski uspeh Kmalu začetek intenzivne gradnje telovadnice in šole v Stranjah V sredo, 6. julija, so delavci kamniškega Graditelja pričeli z rušitve-nimi deli telovadnice in osnovne šole v Stranjah. Porušili so telovadnico, v prihodnjih dneh pa bodo nadaljevali z rušenjem preostalega dela šole med telovadnico in starim šolskim objektom. Občina Kamnik in izvajalec SGP Graditelj si prizadevata, da bodo čimprej začeli z intenzivno gradnjo telovadnice, ki jo želijo zaključiti pred zimo. Hkrati bo potekala tudi gradnja nadomestne šolske zgradbe, ki bo zaključena predvidoma do junija naslednjega leta. SAŠA MEJAČ Tudi ob letošnjem Dnevu državnosti je občina Kamnik pripravila že tradicionalno slovesnost na Glavnem trgu na predvečer praznika, 24. junija. Pozdravne besede s čestitkami je zbranim občankam, občanom in gostom namenil župan občine Kamnik Tone Smolnikar. Slavnostna govornica Kamničanka in poslanka evropskega parlamenta Mojca Drčar Murko pa je v svojem govoru izpostavila pravilnost naše odločitve pred štirinajstimi leti, kar dokazuje tudi vstop v Evropsko unijo kot izkaznica uspešnosti podviga in pravilnosti odločitve. Odločitev, da smo v Sloveniji ustavno pogodbo že podprli, medtem, ko so jo nekatere države zavrnile, je podkrepila z besedami: »Ce Evropa ne bo imela ustave, učinki globalizacije kapitala ne bodo nič manjši, manjše bodo le možnosti, da bi njene neželene učinke obvladali s skupnimi močmi« in nadaljevala: »Evropska unija je bila zgodovinski uspeh in razširitev z nami, novimi drža- « vami, je bila uspešna poteza Povečala je notranji trg, od česar smo vsi pridobili, prisilila nas je k razmisleku o solidarnosti in zdaj nam nalaga dolžnost strpnega iskanja rešitev, ki bodo sprejemljive ta ko za nas kot za večino prebivalcev Evrope. Te, za skupnost in za nas usodno po membne naloge se lotevamo kot srednje razvita samostojna država, ki ima mnoge probleme, a ti so večinoma lažje obvladljivi kot podobni problemi v drugih novih članicah EU. Kljub zamegljenim daljnim obzorjem je to dobra novica o vseh štirinajstih letih po osamosvojitvi, obdobja, ki je bilo uspešno, zahvaljujoč prizadevanjem vseh državljanov in državljank Slovenije in njihovim talentom, modrosti, marljivosti ter iznajdljivosti Zaželimo ji vse najboljše, naši Sloveniji, za njen štirinajsti rojstni dan«. Slovesnost je spremljal tudi nastop Mestne godbe Kamnik, zabavni del pa se je odvijal ob zvokih ansambla Vihar-nik. SAŠA MEJAČ iffBil Vabilo na spominski srečanji Območno združenje borcev in udeležencev NOB Kamnik, vabi vse občane, Še posebej pa udeležence NOB, na spominsko srečanje ob 64. obletnici oborožene vstaje proti okupatorju, ki se je na Kamniškem začela v noči s 27. na 28. julij 1941 leta. Srečanje bo v soboto, 23. julija, ob 18. uri, pri spomeniku padlima Mlakarju in Miklavčiču, pri Titanovi brvi v Kamniku. *** Odbor Šlandrove brigade in OZ ZB Kamnik in Domžale pa vabijo na proslavo v soboto, 6. avgusta, ob 11. uri pri spomeniku na Šipku. Pripravljajo kulturni program s sodelovanjem pevcev, recitatorjev in harmonikarjev. 10 let Bavarsko-slovenskega društva Uspešno sodelovanje na področju kulturne, mladinske in športne izmenjave Ob iskanju naših korenin, razkrivanju pestre zgodovine Slovenije in z njo mesta Kamnika smo v zadnjih letih vedno bolj pogosto omenjali našo povezanost z Bavarsko. V srednjem veku je bil Kamnik (imenovan Stein) cvetoče obrtniško mesto in sedež posesti grofov Andeških. Več kot stoletje, od 12. do sredine 13. stoletja, so Andeški s Starega gradu vladali deželi Kranjski, njihov pečat nosi tu- Bavarsko-slovensko društvo. Po večletnih prizadevanjih je leta 2003 Vlada Republike Slovenije Bavarsko-slovensko društvo kot prvo mednarodno društvo vpisala v slovenski sodni register. Deset let uspešnega in raznovrstnega dvostranskega delovanja na področju kulturne, mladinske in športne izmenjave je botrovalo slovesni proslavitvi jubileja na Bavarskem in v Sloveniji, še posebej Orkester Tritonus Brass iz Regensburga na Bavarskem je spremljal tudi slovesno mašo v Frančiškanski cerkvi v Kamniku. di Mali grad. Že več let Kamničani oživljamo spomin na to slavno rodbino in z njo povezano zgodovino z razstavami, srečanji, od-mevnim mednarodnim simpozijem o času grofov Andeških in njihovem prispevku k zgodovini Evrope Med mestoma Kamnik in Andechs so se stkale prijateljske vezi, ki so bile marca lansko leto potrjene tudi s podpisom listine o sodelovanju. Da se povezanost med Slovenijo in Bavarsko ne bi izgubila, je juli |,i leta 1995 skupina Bavarcev, na pobudo nekdanjega generalnega konzula R Slovenije v Munchnu g. Andreja Grassellija, ustanovila v Kamniku, kjer je sedež slovenskega predstavništva. V Domu kulture v Kamniku se je v soboto, 18. junija, na slavnostnem koncertu ob 10-letnici delovanja Bavarsko-slovenskega društva zbralo veliko ljudi, ki so pripomogli k razvoju in delu društva v preteklih letih. Prireditve Bavarsko-slovenskega društva so načrtovane v smislu društvenih ciljev, predvsem s prizadevanjem k poglobitvi odnosov med Bavarsko in Slovenijo. Zato je bil tudi program slavnostnega koncerta pripravljen v sodelovanju z dvema uveljavljenima skupinama: orkestrom Tritonus Brass iz Regensburga na Bavarskem in Mešanim pevskim zborom Cantemus iz Kamnika. Na prehodu iz leta 1987/88 je 5 študentov Univerze v Regensbur-gu ustanovilo pihalni kvintet s klasično zasedbo: 2 trobenti, pozavna, tuba in rog. Za prvi uradni nastop so si nadeli ime Tritonus pihalni kvintet. Leta 1993 je vodja zasedbe g. Christian Hopfner poleg literature za kvintet začel pri- _____ rejati tudi skladbe za večje zasedbe. Kmalu so se skupini pridružili novi člani in ker število ni več ustrezalo imenu (4 trobente, rog, 4 pozavne in tubo bi bolj težko spravili v kvintet) se je zasedba preimenovala v Tritonus Brass. V repertoarju orkestra najdemo tako klasične kot tudi moderne skladbe ter številne priredbe. Mešani pevski zbor Cantemus se je v dobrih dveh desetletjih delovanja iz začetnega ljubiteljskega študentskega zbora razvil v zrel vokalni ansambel, ki svojo kakovost dokazuje na številnih tekmovanjih. V lanskem letu so ob 26-letnici delovanja posneli svojo prvo zgoščenko z naslovom »Most«, zgoščenko, ki zajema izbor skladb iz programa zbora v zadnjih štirih letih, ko zbor deluje pod umetniškim vodstvom Sebastjana Vrhovnika. Pri zagotavljanju pogojev za delo Bavarsko-slovenskega društva je v veliki meri pomagala občina Kamnik, zato je podžupan občine Kamnik Demitrij Perčič zbranim namenil pozdravne besede s čestitkami prizadevnim članom društva in željami za uspešno nadaljevanje tovrstnega sodelovanja. Eden od nosilnih stebrov Bavarsko-slovenskega društva je dr. Adolf Eichenseer, predsednik, ki društvo uspešno vodi že celo desetletje, od ustanovitve dalje. V letih vodenja društva je vzpostavil celo vrsto povezav, tako med institucijami kot posamezniki, kajti glavni cilj Bavarsko-slovenskega društva je druženje ljudi, kar je izpostavil tudi v svojem slavnostnem nagovoru v Kamniku. Program slavnostnega koncerta, kot tudi celotno dvodnevno prijateljsko srečanje v Kamniku, je povezovala mag. Andreja Eržen, podpredsednica Bavarsko-slovenskega društva, ki je že vrsto let nadvse aktivna pri vzpostavljanju in razvijanju sodelovanja med mestoma Kamnik in Andechs. Ob tokratnem »jubilejnem« obisku je gostom razkazala tudi mesto, bavarski oddelek v matični knjižnici Kamnik, knjižnico v Frančiškanskem samostanu, Park Evropa, obnovljene grajske razvaline na Starem gradu, k obnovi katerih sta v lanskem letu 15.000 evrov prispevala društvo in občina Andechs. Praznovanje jubileja društva se je z obema skupinama, orkestrom Tritonus Brass Re-gensburg in Mešanim pevskim zborom Cantemus iz Kamnika, nadaljevalo še v nedeljo, 18. junija, v Frančiškanski cerkvi v Kamniku s slovesno mašo. Po bogoslužju je na vrtu samostana potekalo prijateljsko srečanje z nastopom Folklorne skupine Društva upokojencev Kamnik in Skupine ljudske glasbe z Bavarske. Obiskovalci so okušali andeško pivo in bavarske preste. VERA MEJAČ SANJE IZ ČIPKE IZ SANJ »Sanje iz ČIPKE iz sanj« je naslovila svojo razstavo avtorica Lidija Balantič z Vrhpolja pri Kamniku. Razstava je v galeriji Veronika v Kamniku odprta do 15. julija. Večali manj vsi poznamo idrijsko čipko - prtičke in prte, s čipko okrašene zavese, kot spominek v okvirju... Tudi Lidija Balantič svoje čipke Izdeluje tako kot vse klekljartce. Z natančnim premetavanjem klekljev Izpod njenih rok tz hele niti sukanca nastane srce, križ, metulj, baletka, fantazijski vzorec... Toda Lidija se nt zadovoljila zgolj s čipko. Vsaki je namenila svoj prostor, svojo zgodbo, saj so vse razstavljene čipke pravzaprav darila njenim najdražjim - očetu, mami, prijateljem.... Umestila jih je na različne materiale, kot so kamen, les, papir, jim dodala življenje, vsaki svojo zgodbo. Tako so na poseben način zaživeli metulji v družbi posušenega cvetja, školjk in kamenčkov, angel kot središče src tz kamenčkov, prinesenih liog ve od kod, veliko srce se izpoveduje na skrilavcu In na lesu srčaste oblike, baletka pleše na kamnitem parketu, pa sonce na steklu, vrtnica na riževem papirju. Čudovita razstava odsltkava bogato notranje življenje avtorice Lidije lialanttč. Poleg dela -zaposlena je na Ministrstvu za okolje tn prostor - trna, po lastnih besedah, še veliko »izvenšolskih« dejavnosti: rada kolesari, hodi v hribe, obiskuje slovenske cerkve In kapelice, poje pri MePZ Mavrica in kleklja - svoje znanje prenaša tudi na mlajše. Lepo je povedala na otvoritvi razstave: »Nekateri pletejo modre misli, drugI zeleno zavist, jaz pa tz bele niti sanje iz čipke iz sanj.« V kulturnem programu so nastopili Jože 1'rezelj in Janez Kožar - didgeridoo, Matjaž lialanttč - kitara in Matej Hribar -flavta, kt so s svojo nevsakdanjo Instrumentalno zasedbo ustvarili čudovit zvok, kije napolnil prostor In navdušil poslušalce. Program je povezoval Tone Ptičar, kije recitiral dve pesmi pesnika Toneta Pavčka. Razstava je vredna ogledu In le upamo lahko, da nt zadnja. Kdor bo razstavo v Kamniku zamudil, si jo bo od sredine avgusta lahko ogledal v graščini v Dolu pri Ljubljani. MARINKA MOŠNIK VABILO NA PRAZNOVANJE V TUNJICAH 23. julija bomo v Tunjicah veselo praznovali krajevni praznik. Prireditev se bo začela ob 19. uri. Nastopili bodo tunjiški najmlajši, Kulturno društvo dr. Franceta Steleta vas bo zabavalo s skeči, pel bo Tunjiški oktet. Za ples bo igral ansambel Sicer. Postregli vam bomo, kot se za Tunjice spodobi, s kumarami na 101 način in še marsičim drugim. Pripravili bomo bogat srečolov. Glavni sponzorje Media dom. Pridite in poveselite se z nami! Kulturno društvo dr. Franceta Steleta in Krajevna skupnost Tunjice Kulturno društvo Priden možic pripravlja pestro poletno dogajanje v Kamniku Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik - javni zavod Turistično-informacijski center Tomšičeva 23, 1241 Kamnik tel: +386 1 839 14 70 fax: +386 1 831 81 92 e-mail: infocenter. kamnik@siol. net http://turizem.kamnik.si NOV DELOVNI ČAS TIC-a (JULIJ, AVGUST): Pon. - pet.: od 9. do 19. ure sobota, nedelja: od 9. do 14. ure Vabljeni na VODENE OGLEDE Kamnika, tudi v angleščini, vsako soboto ob 10. uri izpred TIC-a. KOLEDAR PRIREDITEV Mladinski center Kamnik Šutna 38, Kamnik, tel.: 041 957 609 Vse poletne sobote, od 10. -12. ure, na Šutni 38 vabimo kupce in prodajalce na OTROŠKI BOLŠJAK (mize in klopi vas čakajo), pridružite se ustvarjalnim delavnicam, vabimo tudi zbiralce in igralce POKEMON, YU-GI-OH in MAG IC kart. Kulturno društvo Priden možic Glavni trg 1, 1240 Kamnik www.domkulture.org, www.kamfest.org, info@domkulture.org, info@kdpm.org KAMFEST - festival z razgledom Mali grad - vsak večer ob 20.30 festival bo potekal od 7. do 27. avgusta Nedelia. 7. avgusta ob 20.30 - otvoritveni večer: FANTANGO V nadaljevanju bodo nastopili še: Olivija, Kar češ brass band, Ba-yani, Mamut, Trije puhalci, Kamniška folklora, Lolita, Čompe, Slon in sadež, ... Člani Kulturnega društva Priden možic so to pomlad in poletje izredno delavni. Z vso zavzetostjo se v teh dneh pripravljajo na že tretji poletni festival Kamfest, ki bo od 7. do 27. avgusta z raznovrstnimi kulturnimi vsebinami vabil na 21 prijetnih poletnih večerov na Malem gradu. Tudi to poletje se nam tako ni bati, da bi Kamnik zajelo počitniško mrtvilo, saj je izredno dober obisk lanskoletnih festivalskih dogodkov s preko pet tisoč obiskovalci vseh starosti dokazal priljubljenost Kamfesta in s tem tudi željo po ponovnih podobnih vsebinah. Glavni organizator in producent Kulturno društvo Priden možic je, tako kot lansko leto, k sodelovanju kot soproducente povabilo Mladinski svet Kamnik, JSKD Kamnik in Študentski klub Kamnik . Direktor festivala Rok Kosec, programski in tehnični vodja Go-ran Žavršnik in Ana Stanovnik, ki skrbi za dobre odnose z javnostmi, obljubljajo zanimivo kontinuirano dogajanje vsak večer, tako s področja gledališča, glasbe, literature, kot tudi plesa, lutk... Kot so nam razkrili, bo na otvoritvenem Člani KD Priden možic (Rok Kosec, Ana Stanovnik in Goran Završnik) so v teh dneh v najbolj »vročih« pripravah pri organizaciji in produkciji poletnega festivala Kamfest, ki se bo na Malem gradu odvijal od 7. do 27. avgusta. večeru Kamfesta 7. avgusta nastopila skupina Fantango, ki ji bodo v naslednjih dneh sledili še Čompe, Srečna mladina, Tolovaj Mataj, Kamniška folklora, Mamut, Ba-yani, Slon in Sadež, Trije puhalci, Olivija, Lolita,... Kot jc povedala Ana Stanovnik, tudi letos pripravljajo mednarodno izmenjavo mladih iz KD Priden možic se je s svojo novo predstavo Dobro jutro, gospod Franz predstavilo na nedavnem festivalu pouličnih gledališč Ana Desetnica v Ljubljani, 9. julija pa na kamniškem delu Ane Desetnice domačemu občinstvu. Poljske, Nemčije, Češke in Slovenije. Letošnja izmenjava bo daljša, pod imenom Mesto duhov - vstajenje bo v obliki pevskih, igralskih in instrumentalnih delavnic potekala od 12. do 21. avgusta, zaključila pa se bo s predstavo v programu Kamfesta. Pri izvedbi mladinske izmenjave jim bo tako finančno kot tudi izvedbeno pomagal Mladinski svet Kamnik. Projekt izmenjave mladih bo uresničen ob podpori Evropske skupnosti. Vsebina ne odraža nujno stališča Evropske skupnosti ali Nacionalne agencije, ki pa zanj nista kakorkoli odgovorna. Do nedavnega so bili člani društva Priden možic polno »zasedeni« tudi s pripravami na festival pouličnih gledališč Ana Desetnica v Ljubljani, ki se ga udeležujejo že vse od začetka pred osmimi leti. Letos so poleg drugih nastopili tudi s svojo novo predstavo Dobro jutro, gospod Franz. Teden dni po zaključku festivala, 9. julija, so Priden možici že tretje leto v Kamniku organizirali kamniški del Ane Desetnice in tudi domačemu ob- činstvu predstavili svojo novo predstavo, katere avtorji so (ioran Završnik, Gorazd Zilavcc, Damjan Trbovc in Rok Kosec. Na kamniški Glavni trg so povabili tudi Gledališče Ane Monro s predstavo Urgenca. Velja dodati, da je bila produkcija predstave Dobro jutro, gospod Franz sofinancirana s strani Ministrstva za kulturo in Občine Kamnik. Kot je povedala Ana Stanovnik, je Kulturno društvo Priden možic ob finančni podpori Ministrstva za kulturo v juniju uspešno pripravilo tudi gostovanje mladih slovenskih umetnikov z naslovom Slovenskae splieta-nija v sodelovanju z bratislavskim klubom Burundi datalab/ studio / displej / press. V treh programskih dneh so se zvrstili literarni večer, I)| večer, predstavitev videov študentov ALI I in dve ulični predstavi, hkrati pa jc bila v Bu-rundijevih prostorih postavljena tudi oblikovalska razstava. KD Priden možic tudi to sezono upravljalec Doma kulture Dom kulture Kamnik oziroma bolje rečeno njegova vsebina je še vedno v rokah Kulturnega društva Priden možic, saj so bili na podlagi javnega razpisa za uprav-Ijalca Doma kulture Kamnik, ki ga je objavila Občina Kamnik, izbrani, da vodijo DKK do 31.8. 2006 oziroma do ustanovitve Javnega zavoda. Kot obljubljajo, bodo pripravili polno sezono /. abonmaji za otroke, mladino in odrasle. Abonmajske predstave bodo potekale od oktobra do aprila ali maja in ne le do decembra, kol lan sko leto. Načrtujejo 4 igrane predstave slovenskih institucionalnih gledališč, 8 predstav za otroke in mladino, 10 predstav slovenskih nein-stitucionalnih in amaterskih gledališč, vsaj eno mednarodno gostovanje ter seveda dve lastni produkciji ali soprodukciji. SAŠA MEJAČ Kresovanje v Mekinjah Ta stari ljudski običaj, združen s praznovanjem Dneva državnosti, je bil tudi letos v Špornovem rebru blizu mekinjskega samostana. Že drugo leto zapored so bili glavni nosilci tokrat bogatega kulturnega programa mekinjski osnovnošolci. Najprej so vsi zapeli Zdravljico. Himno naše širše domovine Evrope Odo radosti pa je na flavto zaigrala Manca Smolnikar. V zboru so predstavili »Dramilo« Valentina Vodnika, značilnosti običaja kresovanja pa je po zapisih Damjana Ovsca prebral Mark Babnik. Še posebej prisrčni so bili nastopi prvošolcev in drugošolcev, ko so v dveh, treh stavkih opisovali lepote, značilnosti Slovenije in tudi Evropske unije. Ko so iz harmonike Davida Burkeljca zazvenele ubrane melodije venčka slovenskih narodnih je že zagorel mogočen kres. Kmalu se je zaslišalo ubrano ljudsko petje ob spremljavi še drugih domačih harmonikarjev. »Stopimo skupaj in pripravimo nekaj lepega« so tudi tokrat rekli in storili v Mekinjah: KS Mekinje tudi s finančno podporo, učiteljice OŠ Mekinje s pripravo kulturnega programa, Tomo Smolnikar z oskrbo ozvočenja in razsvetljave, s fizičnim delom pri pripravi grmade in pri strežbi pri pogostitvi Mlada Slovenija Kamnik z njenimi člani in prijatelji iz Mekinj. Vsem tem so se Mekinjčani najlepše zahvalili s številnim obiskom, ne nazadnje tudi tesarstvu Štebe iz Žej in Janku Gamsu za les za grmado oz. za prireditveni prostor. MILAN VVINDSCHNURER foto: Tomo Smolnikar ^aVAUHA UNION Kuharsko znanje in tudi domišljija pri pripravi postrvi V Termah Snovik so v soboto, 2. julija, že tretje leto zapored pripravili tekmovanje v pripravi postrvi, ki se ga je udeležilo deset ljubiteljskih kuharjev in štirje profesionalni kuharji. Da bi bilo tekmovanje objektivno in zanimivo, so se kuharji pomerili v dveh kategorijah: profesionalci in amaterji. Strokovna žirija je tekmovalce ocenjevala po več kriterijih: osebna urejenost in urejenost ter priprava delovnega mesta, postopek priprave jedi, mehanska in toplotna obdelava živil, izvirnost jedi, izgled in okus jedi, ter čas priprave. Tekmovalci so imeli za pripravo jedi na voljo 40 minul. Postrvi, ki so jih kuharji pripravili na najrazličnejše načine, mnoge tudi zelo domiselne, so lahko okusili prav vsi obiskovalci in po veselih nasmeških na obrazih so bile pripravljene jedi zelo slastne. Ker pa je splošno znano, da mora riba plavati dvakrat, so za plavanje v dobrem vinu poskrbeli iz podjetja Vinag Maribor. V skupini profesionalnih kuharjev je prvo mesto in zlato medaljo osvojil kuhar Primož Rihtar iz Term Dobrna. Pripravil je okusno postrv v rabarbari-nem listu in za prilogo krompir s hmeljevimi vršički. V skupini ljubiteljskih kuharjev pa si je najboljše ocene in prvo mesto prikuhal Miroslav Vujovič z odličnimi postrvmi s figami. Da pa ni šlo samo za zabavo, so v Termah Snovik poskrbeli tudi za organizacijo okrogle mize, ki se je odvijala pod okriljem Kmetijske in gozdarske zbornice Slovenije, in je postregla z aktualnimi informacijami na področju ribogojništva postrvi in njihove priprave v kulinariki. OLIMPIJSKA PRVAKINJA IN SVETOVNA REKORDERKA V KAMNIKU Plavalni klub Kamnik je v soboto, 9. julija, na letnem bazenu Pod skalco že četrtič zapored organiziral Mednarodni plavalni miting Veronika. Letos so se tekmovanja udeležili tudi najboljši poljski plavalci z olimpijsko prvakinjo in svetovno rekorderko Oty-liojedrzejczak. Plavalni miting Veronika je eno največjih plavalnih tek- Slabo vreme ni odgnalo številnih gledalcev. rim rezultatom tako kamniš- movanja pomerila s poljskima kih kot tudi ostalih plavalcev. Največ odličij iz ekipe Najboljši slovenski plavalci - z leve: Emil Tahirovič in Peter Mankoč. movanj v Sloveniji z mednarodnim slovesom, saj se ga poleg slovenskih plavalcev tekmovanja udeležijo tudi avstrijski, slovaški, srbski, hrvaški in letos prvič tudi poljski plavalci z A člansko reprezentanco. Med njimi je bila tudi svetovna rekorderka in olimpijska prvakinja na 2()()m delfin Otv-lia Jedrzejczak. Tekmovanja v Kamniku so se najboljši slovenski in poljski reprezentanti udeležili tudi zato, ker je bil to zadnji tekmovalni preizkus pred mladinskim evropskim prvenstvom v Budimpešti in bliž njim svetovnim prvenstvom v Montrealu. Na bazenu se je zbralo približno 400 plavalcev in ponovno smo bili priča zelo dob- Matjaž Markie, Blaž Medvešek, Plavalnega kluba Kamnik je prejel Timotej Pire Podobnik in sicer 3 zlate medalje - 50 m prosto, 50 m prsno in 100 m prosto, srebrno pa na 100 m prsno. Na najvišjih stopničkah sta bili še Teja Koželj - srebrna medalja na 200 m prsno, bronasta na 100 m prsno, 4. mesto na 50 m prsno in Tina Te-kavčič z bronastim odličjem na 100 m prosto. Blaž Baje pa je na 50 m delfin zasedel i. mesto. Plavanja na 200 m prsno prav gotovo še dolgo ne bosta pozabila Aleš Kuhar in Grilj Uroš, saj sta se z uvrstitvijo v finalni del tek- reprezentatoma. Na mitingih Veronika so bili doslej odplavani trije državni rekordi in tudi letos smo zabeležili slovenski rekord v kategoriji do 12 let na 50m delfin - nosilka je ljubljančanka KatjaHajdinjak. Poleg vrhunske elektronike, dobrih sodnikov in vrhunskih tekmovalcev je bilo poskrbljeno tudi za zabavo. Ne samo, da nam je OMAR NA-BER odpel svoje najboljše pesmi, s sedmimi izbrankami je tudi plaval. Organizatorji smo s tradicionalnim mitingom več kot za dovoljni, kajti tudi grožnje s slabim vremenom nam niso pokvarile tekmovalnega in vedrega razpoloženja. Omar Naber tik pred nastopom spremstvu kamniške grofice Veronike. HUMAR IN KOŽELJ NA NANGA PARBAT V sklopu priprav na ponoven poskus preplezati novo smer v več kot 4 km visoki Rupalski steni Nanga Parbata, ki jo štejejo za najvišjo steno na svetu in ki ga je leta 2003 zavrnila, se je Tomaž Humar aprila odpravil v Himalajo. Tam je skupaj z Alešem Koželjem in Jankom Oprešnikom v štirih dneh plezanja v čistem alpskem slogu ponovil večino 1500 m visoke Ameriške smeri v severni steni in 23. aprila ponoči stopil na vrh enega od manjših sosedov Sagarmate, 6440 visokega Čolatsejua. Ker mu je »gora rekla da«, se Tomaž Humar in Aleš Koželj sta skupaj osvojila že preko 6000 metrov visok vrh južnoameriške Aeon-eague, tokrat pa sta se odpravila na 8125 metrov visoki Nanga Parbat. je nedavno odpravil na 8125 m visoki Nanga Parbat. 2. julija je z brniškega letališča poletela manjša odprava, v kateri sta poleg Tomaža še Aleš Koželj iz Kamnika, ki se bo tudi poskusil s steno, Stipe Božič iz Splita, ki je snemalec in glavni Tomažev pomočnik. Poleg njih so še zdravnica Anda Pcrclan iz Kranja, Maja Roš - novinarka POP 'IV in Nataša Pcrgar i/. Postojne, bioterapevtka, ki raziskuje avre plezalcev pri njihovih naporih. Če bo šlo vse po sreči, naj bi Tomaž v drugi polovici julija priplezal na vrh. BOJAN POLIVK MUZEJSKA POLETNA NOČ NA GRADU ZAPRICE Grad Zaprice je v soboto, 18. junija, na široko odprl vrata, saj je Medobčinski muzej Kamnik po lanskoletni odmevni prireditvi tudi letos pripravil izredno pester celodnevni program. Obiskovalci smo si lahko ta dan brezplačno ogledali muzejske razstave, vse muzejske kataloge pa kupili s 30% popustom. Prireditve, na katere je bil vstop brezplačen, je napovedalo javno vodstvo po stalnih muzejskih zbirkah in novi razstavi Odsevi kamniških stoletij, ki prikazuje bogato 775-letno mestno zgodovino. Pri stalnih razstavah vselej pritegne zbirka pohištva iz upognjenega lesa, ki je ena redkih v Evropi, kjer so prikazani začetki krivljenja lesa od smuči do industrijske izdelave pohištva s Poudarkom na Thonetovem izu- mu krivljenja in uporabi tega patenta v Sloveniji. Otroci so pod vodstvom akademskega kiparja Mateja Turn-ška na zadnjem Maleševem otroškem likovnem salonu v tej sezoni v glini in mavcu oblikovali oljenke, svečnike in lučke. Luči oziroma ročno izdelane unikatne samostojeće svetilke so bile tudi predmet razstave Polone Lesjak. Koncert Big Banda RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Emila Spruka, Kamničana, s programom skladb Janeza Gre-gorca in Emila Spruka s samostojne avtorske zgoščenke Wit-hout Return, je pomenila vrhunec dogajanja Muzejske noči. Koncert, ki je navdušil zbrane obiskovalce vseh generacij, je pomenil tudi uvodni koncert Ročno izdelane samostojeće svetilke Polone Lesjak so pritegnile pozor nost obiskovalcev, vsaka namreč pripoveduje svojo zgodbo. tradicionalnega cikla jazzovskih koncertov JazzZaprice 2005 v soorganizaciji Društva glasbenikov Slovenije in zaključni kon- cert glasbenega cikla Študent & Muzika v soorganizaciji Študentskega kluba Kamnik. SAŠA MEJAČ Ljubitelj planin Franci Uršie iz Zgornjih Stranj nam je na svojem domu ponosno pokazal čudovito sliko s Kamniškim vrhom in ob tem povedal: »Tudi meni seje priljubil 1259 metrov visok Kamniški vrh, ki mi ga je na platno naslikal Cene Grilje za 80. rojstni dan. Seveda sem spominskega darila zelo vesel. Slika prikazuje Kamniški vrh iz helikopterja, tako ga vidijo gorski reševalci, kijih prevzemajo lepote gora in pretresajo srhljive gorske nesreče. Ljubitelj gora sem bil od mladosti. Po večkrat sem bil na številnih vršacih, ki se dvigujejo nad dva tisoč metri. Od leta 1983 pa do 5. septembra 2003, ko sem zadnjič stal na Kamniškem vrhu, sem dosegel 1359 vzponov. Prav zato mi je prijatelj Cene Grilje podaril prelep spomin, za kar sem mu iskreno hvaležen«. VFRA MF (A( Brez jasne vizije ni prostorske strategije Na zadnji seji Občinskega sveta smo obravnavali dve točki, ki sta med seboj tesno povezani. Prva, pri kateri se je občinski svet seznanil s programom priprave strategije prostorskega razvoja občine Kamnik, je širšega pomena, pri drugi točki pa je šlo za I. in II. fazo prometne študije širšega območja mesta Kamnik. Pri obeh točkah smo svetnica in svetniki LDS predlagali dopolnila, ki jih je občinski svet tudi sprejel. Občinska uprava je naredila prvi korak k širši javni razpravi s tem, ko je seznanila občinski svet s programom priprave strategije in s I. in II. fazo prometne študije. Oba dokumenta sta še v fazi nastajanja. Prometna študija bo dokončana še v tem letu, medtem ko mora biti prostorska strategija sprejeta do sredine leta 2007. K prostorski strategiji je LDS uspešno predlagala dopolnilo, da občinska uprava nadaljuje začeto razpravo na junijski seji občinskega sveta, tako da jo široko odpre, vanjo vključi tudi gospodarstvenike, podjetnike in posameznike ter do februarja 2006 pripravi večje število javnih ra/prav (okroglih miz, javnih tribun, forumov...). Na slednjih bi predstavili in soočili vizijo družbeno-prostorskega razvoja občine, ki jo mora odsevati nastajajoča občinska strategija prostorskega razvoja. Cilj je pridobiti čim širše soglasje različnih akterjev v občini, in pripraviti kakovostno, sodobno in trajnostno strategijo prostorskega razvoja. Končna strategija prostorskega razvoja občine mora biti rezultat razmisleka, kam naj se Kamnik usmeri v bodoče, kaj bodo naše prednosti, kaj želimo v občini doseči v naslednjih letih (npr. privabiti kakšno visokošolsko ustanovo, podjetniške-ino-vacijske parke, izkoristiti bližino letališča, na kakšen način in v kateri smeri razvijati turizem, kam umestiti podjetništvo, kako povečati kakovost bivanja za vse generacije prebivalk in prebivalcev ipd.). Pomemben del prostorske strategije je tudi prometna infrastruktura. Občinski svet se je seznanil, kako napreduje priprava prometne študije širšega območja mesta Kamnik. Odločitev o pripravi prometne študije smo svetnice in svetniki sprejeli na podlagi predloga, ki ga je LDS pripravil in vložil na marčevsko sejo občinskega sveta leta 2004 kot samostojno točko »Izvedba prometne študije za področje širšega območja mesta Kamnik, ki obsega KS Center, KS Zaprice, KS Perovo, KS Duplica in KS Mekinje ter sprejem ukrepov za ureditev nastale prometne situacije«. Prva in druga faza študije sta bili tako predstavljeni na zadnji seji občinskega sveta, kjer smo opozorili, da je potrebno poleg tekočega in mirujočega prometa pozornost nameniti še kolesarskemu prometu, sprehajalnim potem in hodnikom za pešce. V LDS pričakujemo, da bo prometna študija prinesla več možnih kratkoročnih in dolgoročnih rešitev, iz katerih se bo na podlagi predstavitev in razprav zainteresirane javnosti izoblikovala celovita rešitev, ki bo uresničljiva in bo imela finančno kritje v lokalnem in državnem proračunu. Nekateri kratkoročni učinki so pri mirujočem prometu že vidni: na Duplici se ureja parkiranje, sprejet je bil odlok, ki nalaga investitorjem stanovanjskih enot, da zagotovijo dve parkirni mesti na stanovanjsko enoto, pripravljajo se idejne rešitve za javna parkirišča tako v centru mesta kot v blokovskih naseljih, letos smo sprejeli odlok o ureditvi cestnega prometa in prometni ureditvi javnih površin na območju občine ipd. Ker so nekateri problemi kot tudi rešitve za odpravo le-teh že znani, sta se občinski svet in župan strinjala s predlogom LDS, da se takoj začne z vsemi pravno-formalnimi postopki za rezervacijo vseh nezazidanih zemljišč ob kamniški obvoznici z namenom izgradnje štiripasov-nice ter v morebitnem rebalansu proračuna občine za leto 2005 in v proračunu občine za leto 2006 predvidi sredstva za nakup omenjenih zemljišč. Poleg tega je potrebno takoj začeti z vsemi potrebnimi postopki za dogovor z državo, ki upravlja s kamniško obvoznico, da se uvrsti dodatna pasova v državni načrt razvojnih programov za obdobje 2006-2008, ki je sestavni del državnega proračuna. Brez umestitve kamniške obvoznice v državni proračun se ne more začeti z izgradnjo dodatnih dveh pasov. Prav tako pozdravljamo odločitev občinske uprave, ki je aktivno začela uresničevati idejo o novi povezovalnici čez Kamniško Bistrico v južnem delu občine. Prostorska strategija, katere pomembni del je tudi prometna študija, je strateški dokument, ki bo ključno vplival na razvoj naše občine in že zaradi tega dejstva je potrebno omogočiti široko javno razpravo, ki smo jo s svojimi predlogi, ki sta jih sprejela tako občinski svet kot župan, tudi zagotovili. V LDS se zavedamo, da bo prihodnja strategija prostorskega razvoja pomembno vplivala na razvoj gospodarskih dejavnosti in družbene infrastrukture v občini, torej trajnostne-ga razvoja občine nasploh, zato bomo storili vse, da bo priprava tega najpomembnejšega dokumenta za našo občino odprta in premišljeno načrtovana. BRANE GOLUBOVIč Vodja svetniške skupine LDS brane.golubovic@lds.si Kaj je izvirni greh za nazadovanje razvoja občine? V zadnjem obdobju je bilo v Kamniku kar nekaj okroglih miz, ki so kritično obravnavale razvoj kamniške občine. Izrečenih je bilo precej kritik, saj so statistične analize pokazale, da naša občina iz leta v leto nazaduje na skoraj vseh področjih. Še v pokojni »Jugi« je bila na dohodku na prebivalca med desetimi najuspešnejšimi občinami, pred dvanajstimi leti na 32. mestu med 191. občinami v Sloveniji, zadnji podatki pa kažejo, da smo padli že na 130. mesto. Prehitele so nas celo sosednje občine Lukovica, Vransko, Luče in Jezersko, da ne govorimo o Domžalah, Mengšu in Komendi, ki so daleč pred nami. Na omenjenih razpravah je bilo podanih kar nekaj predlogov, kako obrniti razvoj občine v pozitivno smer, noben raz-pravljalec pa ni omenil bistvenega vzroka, zaradi katerega se naša občina počasneje razvija od ostalih: Naša občina je prevelika - ni primerna za današnjo lokalno samoupravo. Od leta 1994 je pričel veljati nov zakon o lokalni samoupravi, ki veliko prejšnjih pristojnosti občin prenaša na državo -upravno enoto. Po novem so občine zadolžene le za lokalne zadeve, od katerih so najvažnejše lokalne ceste, vodovodi, kanalizacija, otroško varstvo ter izgradnja in vzdrževanje šolskih in športnih objektov. Vse te zadolžitve pa manjše skupnosti bolj učinkovito upravljajo, ker mora država po sprejeti ustavi zagotoviti dovolj sredstev za nemoteno delovanje. To se je v teh letih nove lokalne samouprave dokaj očitno potrdilo pri praktično vseh novo nastalih občinah (kamniška občina je poleg dveh občin v Sloveniji edina, ki se ni primerno razdelila ). In zakaj so manjše občine bolj uspešne? Predvsem zaradi naslednjih vzrokov: - večji vpliv neposrednega odločanja krajevnega prebivalstva pri reševanju krajevnih zadev, - večji vpliv krajevne skupnosti, - manjši vpliv lobijev in politike, - občinska uprava je bližje krajanom in krajevnim potrebam, - občinska uprava je pod večjim pritiskom in kontrolo prebivalstva, - občinska uprava je bolj učinkovita in hitreje rešuje probleme, - prebivalstvo je bolj aktivno in bolj neposredno odloča o razvoju občine, o prostorskih planih, investicijah - manj je interesnih razlik - podeželsko prebivalstvo ima drugačne potrebe kot mestno, - manjše občine ravnajo s finančnimi sredstvi bolj gospodarno. Z enako denarja lahko naredijo več, - o davčnih in nedavčnih prihodkih imajo večjo preglednost, - država manjšim - šibkejšim občinam namenja več denarja. Da je potrebno tudi kamniško občino razdeliti, so pred štirimi leti predlagale občinskemu svetu nekatere krajevne skupnosti. Ta je pobudo sprejel in poslal predlog o razdelitvi občine Kamnik na tri nove občine Državnemu zboru. Ker pa tedanja koalicija ni podpirala interesa lokalnih skupnosti, so bile vse pobude (razen ene) zavrnjene. Sedanja vladna koalicija je željam lokalnega prebivalstva bolj naklonjena. Predvideva se, da se bo prekinjen proces reforme lokalne samouprave sedaj nadaljeval in dosegel že pred leti predvideno število 240 občin. Upajmo, da Kamnik tokrat ne bo zamudil ponujene priložnosti. Predvsem se pričakuje, da bodo tudi tokrat dale pobude krajevne skupnosti. Časa ni veliko. TONE ŠTELE O prometni študiji in strategiji prostorskega razvoja Na 24. seji občinskega sveta Občine Kamnik, ki je bila 22. 6. 2005, so bile s strani Zelenih Kamnika predlagane sledeče pripombe: Podjetje Citv Studio d.o.o., ki pripravlja prometno študijo širšega območja mesta Kamnik, ni izvedlo dovolj široko anketiranje gospodinjstev, saj so od 900 naključno izbranih gospodinjstev anketirali samo 375 ali 5,5 %. Ker niso v gradivu navedene meje študijskega območja, smo predlagali, da se prometna študija razširi tudi izven širšega dela mesta Kamnik in sicer proti Stahovici, Gornjemu Gradu, Tuhinjski dolini in Mengšu. Zanimalo nas je, kako je izvajalec izvedel študije meritve potovalnih časov v pogojih neoviranega prometnega toka, na podlagi katerih podatkov je izveden popis dopustnih hitrosti na pj-ometni režim? Koliko km je obstoječih kolesarskih po\ ršin v Kamniku? Nismo se strinjali s tistim delom študije, ki zajema odprtje starega mestnega jedra Šutna v določenem času. ker je to edini prostor, po katerem se brez bojazni sprehajajo mlade družine z otroci, na tem de- lu pa je tudi največ pešcev. Zavzeli smo se, da je pri tej študiji nujno upoštevati zmanjšanje predvsem tovornega prometa po Cankarjevi cesti, ker je ta cesta vsakodnevno preobremenjena. Da bi ta predlog študija upoštevala, bi bilo potrebno razmišljati o zahodni obvoznici in sicer ob obstoječi enotirni železniški progi. Za tako cestno povezavo se ho potrebno odločiti prej ali slej, sicer se bo Kamnik čez 20 let, ko bo povečan promet za 63 odstotkov, še bolj dušil v prometni zagati. Nemudoma je potrebno pristopiti pri ureditvi parkirnih mest v starem mestnem jedru, ker prebivalci tega dela nimajo urejenega parkiranja. Pri seznanitvi programu Strategije prostorskega razvoja Občine Kamnik smo pripomnili, da je v bodoče primerno načrtovati strogo ločnico med industrijsko cono in naseljem oz. urbanim naseljem. Predlagali smo, da se v 2. točki za peto alineo doda »Usklajenost načrta ukrepov prenove lokalnega programa«, v šesti alinei »Večja strokovnost pri razvoju dejavnosti, ki so okolju prijazne« in v sedmi ali- nei dodati »in omogočati dolgoročno vrednost na zaposlenega« Ker se vsakodnevno ukvarjamo z oko-Ijevarstveno problematiko na območju Občine Kamnik, smo podali predlog, da župan v projektno skupino tudi vključi predstavnika delovnega telesa občinskega sveta, ki predseduje odboru za varovanje okolja v občini Kamnik. Pri 6. točki Strokovne podlage za prostorsko strategijo je bil pomotoma izpuščen stavek »Študija varstva pred onesnaženim zrakom«. Seveda smo pripomnili, da je kljub Odločbi MOP potrebno izvesti celovito študijo presoja vplivov na okolje, ker je na območju Občine Kamnik še vedno precejšno število onesnaževalcev zraka in povzročiteljev prekomernega hrupa v naravnem in življenjskem okolju. Osnova za pripravo SPRO bi lahko bila samo vizija razvoja občine Kamnik in bi vključevala veliko več področij, kot je samo prostor. Na podlagi take vizije, ki bi jo potrdii občinski svet, bi lahko občina pristopila k izdelavi SPRO. Predlagali smo, da župan v projektno skupino vključi strokovnjaka s področja prostor- skega načrtovanja. Menimo, da si mora Občina Kamnik vzeti čas in zelo premišljeno in resno izdelati najprej Strategijo razvoja - vizijo občine, iz katere v nadaljevanju sledi tudi priprava za SPRO in seveda drugih področij. Zaradi omejene dolžine navajamo samo naslove in le krajši opis obravnavanih predlogov: Pri Programu opremljanja stavbnih zemljišč za ZN območja 1) 12 Bakovnik in B7 Kovinarska - zahodni del smo podali pripombe na nesorazmerje pri cenah izgradnje infrastrukturnih objektov ter podprli znižanje le teh. Pri Predlogu Pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javne kanalizacije na območju občine Kamnik smo med ostalimi pripombami pojasnili, da je v 11. členu Odloka o odvajanju odpadnih in padavinskih voda v Občini Kamnik navedeno, da je upravljalec dolžan voditi kataster kanalizacijskega omrežja, ki mora vsebovati seznam in lego objektov in naprav. Zanimalo nas je, ali je skladno s predpisi že prevzeto kanalizacijsko omrežje na območju Prisojne poti in ul. Na bregu in seveda zajeto v kataster? Naš amandma o obsegu notranje kanalizacije predlagatelj podpira in ga je občinski svet tudi sprejel. Zeleni Slovenije - OO Kamnik DANIEI. KOVAČIČ Komentar in pobude Slovenske demokratske stranke Ureditev prometa ena od prednostnih nalog občinske uprave Na zadnji, 24. redni seji občinskega sveta 22. junija je bila na dnevnem redu seznanitev občinskega sveta s I. in II. fazo prometne študije širšega območja mesta Kamnik. Po predstavitvi študije s strani izvajalca študije ljubljanskega podjetja City Studio d.o.o. so svetniki Slovenske demokratske stranke podali svoja mnenja. Vodja svetniške skupine SDS Franc Spruk je pohvalil strokovno izdelano študijo in na nazoren način predstavljeno simulacijo prometa na kritičnih mestih v mestu Kamnik in poudaril, da se bo z upoštevanjem rezultatov prometne študije lahko hitreje in bolje planiralo izvajanje ustreznih ukrepov, ki bodo za vse občane Kamnika zagotovili normalen promet tudi v kritičnih konicah. Rezultati prometne študije se morajo upoštevati tudi pri zasnovi mirujočega prometa in je zato predlagal, da se ob mestnem jedru naredi parkirna hiša, ki bo rešila problem parkiranja v mestnem jedru na dolgi rok. Zaradi gostega prometa ob kritičnih konicah podpira tudi predlog, da se skozi Šutno odpre promet v eno smer in obenem uredi kolesarsko stezo. Prav tako je podprl izdelavo šliripasovnice od Duplice do Gostilne Pod skalco, saj bo le tako rešen problem prometa na dolgi rok. Predlagal je, da naj prometna študija upošteva tudi možnosti izdelave kro-žišč in izdelave novih kolesarskih stez. V bližnji prihodnosti pa hi v prometno študijo morali vključiti tudi izdelavo zahodne obvoznice, zgraditi tunel proti Avstriji in težki promet preusmeriti na železniške tire. SvetnU* SDS Janez Rcpanšek je poudaril, da je v prometno študijo potrebno vključiti tudi zahodno obvoznico in obenem določiti, kje naj se obvoznica začne oziroma konča. Po njegovi presoji bi se morala začeti na povezovalni cesti Že-lodnik - Vodice in končati v Tuhinjski dolini. Zanimalo ga je tudi, ali bo prometna študija predstavljena občanom Kamnika in bodo lahko na rezultate študije izrazili svoje mnenje. Izpostavil jc tudi problem občanov, ki živijo na Šutni, saj ob zaprtju prometa za njih nismo ničesar storili. Po njegovi oceni bi obenem, ko se jc Sutna zaprla za promet, morali narediti tako kot pri operaciji srca, »by pas«, to je rešiti problem z obvozom. Svetnik SDS Valentin Zabavnik jc poudaril, da bi problem prometa rešili z izgradnjo zahodne obvoznice, saj hi ga tako ločili že na začetku. Da bi bila izgradnja zahodne obvoznice sploh mogoča, bi morali narediti tunel. Po tako zgrajeni zahodni obvoznici bi potekal ves promet iz Calcita in bi tako obenem razbremenili vzhodno obvoznico Nalijmo si čistega vina, kdo predstavlja v občini Kamnik koalicijo in kdo opozicijo V Slovenski demokratski stranki Občinskega odbora Kamnik se čutimo dolžne, da občanom občine Kamnik nalijemo čistega vina in jih obenem seznanimo, kdo v občinskem svetu v zadnjem mandatu predstavlja koalicijo in kdo opozicijo. K temu pisanju in seznanitvijo občanov Kamnika smo se odločili zaradi podane izjave v objavljenem pogovoru /. Dcmitrijem Perči-čem, podžupanom in svetnikom LDS. Nikakor se ne moremo strinjati s trditvijo, da za stranko ni najpomembnejše, koliko svetnikov ima, ampak to, ali ima v svojih vrstah tudi župana. LDS je v zadnjem mandatu najmočnejša stranka v občinskem svetu in skupaj s tiho podporo strank SI), Stranko upokojencev in občasno Stranko zelenih in mladih sestavljajo koalicijo, ki podpira izvajanje politike župana in občinske uprave. Brez podpore svetnikov LDS in ostalih strank tihe koalicije bi župan težko sprejel kakšno pomembnejšo odločitev. Zato je za stranko in občinske svetnike SDS želja podžupana Dcmitrija Perčiča po bolj jasni sliki v naslednjem mandatu, kdo je koalicija in kdo opozicija, čisto sprenevedanje in zavajanje javnosti. Da bi volivke in volivci lažje merili učinkovitost posameznih političnih opcij in sprevideli, kdo že dalj časa predstavlja koalicijo, ki podpira politiko župana in občinske uprave, lahko navedemo za primer zadnjo podražitev plačila otroškega varstva v kamniških vrtcih. Vsi svetniki zgoraj navedene tihe koalicije z LDS načelu so podprli za nas nesprejemljivo podražitev v višini 6%. Svetniki iz vrst SDS in NSi so vložili amandma in predlagali le 4% podražitev, ki pa je bila preglasovana z izidom 12: 11. V kolikor tiha koalicija ne bi obstajala in bi vsaj eden od njih imel malo posluha za starše otrok v Kamniku, bi podprli naš predlog opozicije v občinskem svetu in podražitev bi bila manjša. Iz tega primera se lahko zelo jasno razvidi, kdo predstavlja koalicijo v občinskem svetu, ki podpira politiko občinske uprave z županom na čelu. Svetniki iz SDS so bili ves čas v opoziciji in so konstruktivno sodelovali le pri dobrih projektih, ki v pozitivni smeri vplivajo na kvaliteto življenja v kamniški občini. Zaradi pomanjkanja glasov so bili svetniki iz SDS v opoziciji - manjšini in tako niso mogli na noben način preprečiti nesprejemljivih odločitev občinske uprave in župana. Za primer bi lahko navedli neustrezne odločitve, ko jc Kamnik postal spalno naselje ljudi, zaposlenih v Ljubljani, brez ustreznih družbenih objektov - vrtcev, neurejenega prometa, brez vizije v turizmu in ustrezne strategije prostorskega razvoja kamniške občine, izumiranja starega mestnega jedra in še bi lahko naštevali. Vsekakor bi bilo dobro, da se svetniki iz vrst l.DS in tihe koalicije spomnijo svojih odločitev in večinskega vpliva pri odločanju pri vseh pomembnih življenjskih odločitvah, ki so vplivale na slabšo kvaliteto življenja občanov v občini Kamnik. Zato jim predlagamo, naj za svoje odločitve sprejmejo tudi odgovornost na naslednjih lokalnih volitvah in naj nikakor ne zavajajo javnosti. Prav tako se čutimo dolžne, da odgovorimo na članek Otroško varstvo v Kamniku: dobrina ali luksuz, ki ga je v imenu stranke Aktivne Slovenije napisal Matic Romšak. V njem je med drugim tudi navedel, da naj bi zadnjo podražitev otroškega varstva v Kamniku podprli občinski svetniki, ki tega varstva ne potrebujejo več ali so jim v zadnjem letu plače zrasle za več kol 6%. Taka trditev je za svetnike SDS žaljiva in nesprejemljiva, saj so bili vsi svetniki iz SDS, katerih otroci ne potrebujejo več otroškega varstva, proti tako visoki podražitvi. Vsekakor bi bilo bolj primerno in sprejemljivo za javnost, da v kolikor že piše, navede iz katere stranke oziroma kateri svetniki so podprli podražitev otroškega varstva. Za boljšo osveščenost javnosti bi navedli, da je za podražitev glasoval tudi svetnik iz bivše Stranke mladih, od katerih so nekateri člani zdaj v Stranki aktivne Slovenije. Občina Kamnik potrebuje ambiciozno strategijo prostorskega razvoja Za Slovensko demokratsko stranko je Strategija prostorskega razvoja občine Kamnik najpomembnejši dokument, ki ga morajo občine sprejeti najkasneje v treh letih po uveljavitvi Strategije prostorskega razvoja Slovenije. V izdelavo strategije prostorskega razvoja občine Kamnik se bo vključila tudi Slovenska demokratska stranka, ki bo preko organiziranih javnih tribun in okroglih miz pridobila konkretne predloge za izdelavo ambiciozne strategije. V ta namen bo SDS takoj po končanih dopustih ustanovila Strokovni svet, ki bo v svoje delo vključil širšo javnost in strokovnjake na različnih področjih. V okviru Strokovnega sveta se bodo ustanovili odbori, ki bodo vsak na svojem področju izdelali konkretne predloge za uspešen razvoj občine Kamnik, na vseh življenjsko pomembnih področjih. V tlelo Strokovnega sveta in izdelavo programa strategije prostorskega razvoja občine Kamnik se bo lahko vključil vsak občan, ki bo izrazil željo po sodelovanju, saj menimo, da je to eden od načinov, kako pritegniti čim širšo javnost in tako izdelati program razvoja občine Kamnik, ki bo upošteval zahteve širše javnosti. O načinu in začetku dela Strokovnega sveta SDS v občini Kamnik boste seznanjeni na spletni strani WWW.SDS-KAMNIK.SI. Odbor za informiranje in medije SDS Kamnik predsednik odbora ROBIN MAJNIK Iz torbe Krištofovega Pepeta II. Viteške igre na pravem srednjeveškem gramozu... V naši računalniški dobi pa je res vse mogoče. Tudi to, da le en sam napačen klik z miško vrže kar za dve ali še več lil nazaj. To se je namreč zgodilo zadnjič z mojo torbo, saj sle v prejšnji številki, 23. rožnika, ponovno prebirali KJrbo iz. junija 2003 0 juncih s petimi nogami ter drugih zgodan in nezgodah. Čeprav na ta »zgodovinski« zapis ni bilo pretiranih odmevov in se je od lislili dob že marsikaj spremenilo, marsikaj pa morda še vedno velja, se vsem zvenim prcbiralccm moje torbe iskreno opravičujem! Zato boste danes lahko brskali samo po tri tedne dni stari torbi, ki bi morala zagledati luč sveta v prejšnji šlevilki. I'a brez zamere! K.P.J/ semnja, »srednjeveških« obči-narjev ni bilo opaziti. Morda s takim deržanjem niso hoteli pritrditi samostojnemu raziskovalcu o »Izredno hitrem nazadovanju Kamnika«... rile naši občinski možje in žene pa so postali že kar preveč tečni. Od občinskih uradnikov kar naprej nekaj zahtevajo. Ker so od svojih volil-cev pooblaščeni, da z občinskim premoženjem čim bolje gospodarijo, bi radi vedeli, za kakšno in kolikšno premoženje pravzaprav gre. Ker pa te spiske delajo občinarji ob svojem delu, kar naj bi pomenilo za dobro vago ali za povrh, sestavljanje občinske imovine traja že nekaj let in bo verjetno še trajalo. Zato naj bodo občinski možje malo bolj potrpežljivi. Za zgled jim je lahko njihov modri starosta iz DeSUS-a, kije na svoje vprašanje o številu cekinov, ki se v občinsko malho nalečejo od turistične takse, potrpežljivo čakal kar 16 sej, kar pomeni najmanj poldrugo leto. Končno je le zvedel, da Imamo v občini celih 99 »fizičnih lastnikov počitniških objektov«, ki so lani plačali manj turistične tdkse kot prejšnje leto, da so lani zavezanci za davek od premoženja plačali le Ceje bilo kaj izvirnega na letošnjih srednjeveških dnevih v mestu pod Starim gradom, pravijo, potem je bil to gotovo s šodrom tlakovan Trg svobode, kjer je potekalo osrednje srednjeveško dogajanje. Naši vrit komunalci, ki so že nekaj mesecev tod iskali Veronikin zaklad, pravijo, da ga še niso našli, a so poskrbeli, da se bojeviti vitezi niso valjali po trdih kockah alt bog ne daj po asfaltu, pač pa po pravem nekaj stoletij starem srednjeveškem šod-ru. Za ta prispevek bi jim morali občinarji dati še posebno jm-znanje, komunalcem namreč... v Cegre verjeti samostojnemu raziskovalcu, mednarodnemu jiosredntku novosti Itd. Itd., jjotem celotna kamniška Županija tako hitro nazaduje, da se bo že čez nekaj let znašla v srednjem veku. Takrat bo ob-člnarjem srednjeveške dneve veliko lažje organizirati, saj jim ne bo treba najemati dragih tujih vitezov in kupovati dragih starodobnih oblačil, v katerih so se tudi naši občinarji na začetku Venerine poti tako radi kazali. Letos pa razen redkih mestijanov in mesti-jank, ki so se odzvali povabilu župana kamniškega in se zglednega deržanja udeležili Pred počitnicami LDS za povečanje sredstev KS,... Na zadnji seji občinskega sveta Kamnik pred počitnicami so svetniki in svetnica LDS podprli zvišanje sredstev za delovanje krajevnih skupnosti iz občinskega proračuna. V svetniški skupini LDS smo zadovoljni, da je občinska uprava upoštevala naš predlog, ki smo ga podali na majski seji občinskega sveta, da se pri drugi obravnavi odloka o financiranju krajevnih skupnosti poleg sredstev, ki se predvidevajo za osnovno dejavnost krajevnih skupnosti, zagotovijo tudi dodatna proračunska sredstva, ki jih bodo KS samostojno uporabile za povečanje kvalitete bivanja krajanov in krajank, za približevanje svoje KS turistom ter z. ukrepi na svojem področju posledično pripomogle k lepši in prijaznejši občini. Občinska uprava je naš predlog, ki je bil podoben predlogom nekaterih drugih svetniških skupin, upoštevala ter povišala sredstva KS z najmanj 0,45% na najmanj 0,6% primerne porabe. Višina dodeljenih sredstev bo odvisna od števila prebivalcev in od materi alnih potreb za delo organov KS. Tako se bo v prihodnjem letu za KS zagotovilo najmanj cca. 44% več sredstev kot letos. ... za gradnjo, a ne na račun kvalitete ... Poleg tega so svetniki kljub nasprotovanju nekaterih v občinskem svetu podprli tudi sklep o nespremenjeni višini komunalnih prispevkdv za območje B-12 Ba-kovnik in B-7 Kovinarska v višini cca. 850 milijonov. Prispevek, ki so ga dolžni plačati investitorji, bo med drugim zagotovil tako sredstva za južno cestno povezavo z zahodno obvoznico, kot tudi del sredstev za izgradnjo novega vrtca. V LDS menimo, da jc obema prestopila mejo zmogljivosti, saj Z obstoječo infrastrukturo ne ZfflO-re več v polni meri zadovoljiti potreb in Interesov občank in obča- nov pri zagotavljanju lokalne prometne infrastrukture, zadostnega števila prostih mest v vrtcih, povečanje kapacitete v zdravstvu, pospešeno gradnjo in vzdrževanje šol, gradnjo in vzdrževanje vodovodnih, energetskih in drugih komunalnih objektov in naprav, več igrišč za šport in rekreacijo, otroških igrišč, parkov, trgov itd. (>b novogradnji jc nujno potrebno poskrbeti za nastanek ustreznih pogojev za kakovost življenja novih in starih občanov. Zato bomo v LDS še naprej zagovarjali, da se pri novih investicijah v novogradnje pri izračunu komunalnega prispevka upošteva poleg potrebnih sredstev za izgradnjo nove komunalne infrastrukture tudi sredstva za izgradnjo prometne in družbene infrastrukture na katero neposredne) ter posredno vpliva novogradnja. Več o tem na www.kamnik.lds.si ... in na dobri poti Množica občanov se je na predvečer dneva državnosti na Glavnem trgu veselila in spominjala rojstva naše Slovenije. Častna govornica na uradni proslavi občine je bila kamniška evroposlanka Mojca Drčar-Murko, ki je v uvodu svojega govora med drugim povedala: »Štirinajst let jmzneje (po osamosvojitvi) smo še vedno majhna država, a članica Evropske unije, in razlika je velikanska. Razlika je jedrnato Sporočilo o prehojeni poti, o dozorevanju, o dohitevanju, o odjjravljanju zamud tz preteklosti Je izkaznica uspešnosti jmdvtga tn pravilnosti odločitve.« Tudi to je pokazatelj pravilnih odločitev in usmeritev v preteklosti, ki jim je potrebno pravo moč in veljavo potrditi z dejanji sedaj in v prihodnje. Cel govor Mojce Drčar-Murko in več o njenem delu v evroparla-mentu si oglejte na www.drcar-murko.si za LDS OO Kamnik MARK AGOVIČ polovico odmerjenega davka, da se dolžniki ne požvižgajo na odločbe in opomine davčne uprave in podobno. Kdo jja so ti heroji, ki ne prispevajo svoje desetine v občinsko vrečo, pa radovedni občinski mož ni uspel zvedeti, ker so te zadeve baje tajne. Pa imamo izfinfarja drobiž, kot bi dejal Frtavčkov Gustelj... JT\ a črni možje iz bele Ljub-*-J Ijane prt kontroli naših dimnikov poberejo preveč cekinov in da je to zanje zelo lahek in donosen posel pa je menil občinski mož in nekdanji fjod-župan izHruševke. Pa je dobil odgovor, ki kaže, da seje obči-narjem z novim letom odvalil težak kamen od srca in jim na taka neprijetna vprašanja ne bo treba več odgovarjati, saj je letos odgovornost za dimnlkar-stvo prevzela država. Huje pa bo, če se bodo v državni žakelj prelili tudi koncesijski tolarčki, kijih je bila doslej deležna občina... Občinskemu možu in gasilcu Janezu, kije zadnjič težil občinarjem s j)obudo, naj kaj storijo, da se na izviru Kamniške Bistrice ne bodo več kopali nagel, ki tako skrbijo za neoporečnost naše pitne vode, j)redlagam, naj vsake toliko časa kot občinski gasilski poveljnik priredi v Bistrici kako gasilsko vajo in z močnimi curki jirežene ljubitelje naše pitne vode. V tem j)ogledu ima namreč žc j)rakso s preganjanjem (vendar z drugače dišečimi tekočinami) razgrajačev in pijanč- kov v Evropskem parku sredi mesta... Graditelji parkirišč pri dup-liškem kulturnem domu delajo nekaj parkirišč kot Noe barko že od jeseni. Vsake toliko časa se pojavi nekaj mojstrov, položijo nekaj robnikov, drugič spet jnemaknejo])aleto z robniki za nekaj metrov in nato spel poniknejo. Prav nič se ne zgledujejo po bližnjih graditeljih, ki so začeli graditi Jehovov center samo par tednov prej, J>a ga nameravajo te dni že odpreti. Podstreha kulturnega doma s parkirišči vred pa, kot kaže, nekaterim služi samo za obračunavanje dodane vrednosti. Mešetarjl pa so vedno dobro služili. Tudi v kajntallzmu nI nič drugače... O icer pa kaj bi jamrali tn se j3 razburjali zaradi parkirišč, saj so snovalci najnovejšje kamniške prometne študije v prvi in drugi fazi (sledita še modela za leto 2014 in 2024!) globokoumno ugotovili, da »območje južne Duplice z vidika ponudbe parkirnih mest nt problematično, nejrravllnaparkiranja se pojavljajo zaradi neupoštevanja namembnosti površin (zelenice, sprehajalne in dostopne poti...)«. Predlagam, da snovalci o tej temi svoja stališča predstavijo na javni tribuni tistim, kiJ)arkirajo na križiščih, ovinkih, na pločnikih in drugod navzlic številnim prometnim znakom. Svoje pa bi o odzivu takšnih parkiranj lahko precej povedali tudi občinski redarji in še kdo... KRIŠTOFOV PEPEII. NEKATERI RAZPISI ZA SUBVENCIJE SO ŠE ODPRTI Kot že nekaj minulih let sta država preko svoje agencije AURE in Občina Kamnik tudi letos razpisali subvencije za vzpodbujanje učinkovite rabe energije (URE) in uporabo obnovljivih virov energije (OVE). Leto se preveša v drugo polovico in medtem sta bila dva razpisa AURE že zaključena, ker so zanju predvidena sredstva razdeljena. Razpisi AURE so bili trije: a. vzpodbude investicijskim ukrepom za izrabo OVE v gospodinjstvih (za solarne sprejemnike energije SSE, toplotne črpalke TČ in fotovoltaiko), b. vzpodbude investicijskim ukrepom za izrabo lesne biomase v gospodinjstvih za centralno ogrevanje, C. vzpodbude investicijam v povečanje energetske učinkovitosti starejših stanovanjskih stavb, za katere se lahko dokaže (z gradbenim dovolenjem ali drugim verodostojnim dokumentom) pri-četek gradnje do vključno leta 1980. Prva dva razpisa (a. in b.) sta že zaključena, ker so zanju predvidena sredstva pošla. Razpis Občine Kamnik Investicijska vlaganja v SSE in TČ za pripravo tople vode, specialne kurilne naprave za centralno ogrevanje na lesno biomaso in zamenjavo starih oken vzpodbuja pri svojih občanih tudi Občina Kamnik. Višine letošnjih subvencij so: - 17.000 SIT/m2 vgrajenega SSE, vendar največ 100.000 SIT za celoten solarni sistem, - do 20% cene TČ s hranilnikom tople vode, vendar največ 50.000 SIT, - do 10 % cene specialne kurilne naprave na lesno biomaso, vendar največ 150.000 SIT, - zamenjava oken 4.000 SIT/m2 vgrajenih oken, vendar največ 150.000 SIT za celotno investicijo. Na prvo odpiranje je prispelo 27 vlog, od tega 20 popolnih, 6 nepopolnih, potrebnih dopolnitve, in ena neustrezna, zavrnjena, ker ni izponjevala razpisnih pogojev. Na popolne vloge je bilo odobrenih za 1,603.701 SIT nepovratnih sredstev, nepopolne pa še niso bile ovrednotene . Za vloge, ki bodo vložene do 17.oktobra, je ostalo torej še nekaj denarja. Občinske in državne subvencije se ne izključujejo. Občane obveščam, da dežurstva ENSVET v pisarni ESP Kamnik, Tomšičeva 23 (TIC oz. tržnica) v poletnih mesecih, predvidoma do 15. septembra, zaradi podaljšanega delovanja TIC, ne bo. Lahko pa se dogovorimo za srečanje, če me pokličete na dom, tel. 8311-663. Informacije, nasveti in literatura ostajajo seveda brezplačni. ENSVET, ESP KAMNIK Ivo Gašperič, energ. svetovalec PROGRAMSKA ALI PROMETNA OŽIVITEV STAREGA MESTNEGA JEDRA? Po seznanitvi s 1. in 2. fazo prometne študije mesta Kamnik smo v stranki Socialnih demokratov (SD) zadovoljni s predstav ljenim in hkrati zaskrbljeni nad morebitno uresničitvijo nekaterih predlaganih rešitev, ki so jih nanizali njeni pripravljalci. Podpiramo idejo širitve vzhodne obvoznice iz dvo na štiripasovni«) in ta projekt bi se po našem prepričanju moral izpostaviti kot prioriteta pri investicijah v prihodnjih proračunih Občina bo morala nemudoma pričeti vse postopke v zvezi z rezervacijo oz. pridobivanjem zemljišč ob obstoječi dvopasovnici, urediti pa se bo morala tudi brežina Kamniške Bistrice. Ob navedenem velja pohvaliti občinsko upravo, ki se že trudi doseči dogovor z državno Direkcijo za ceste o delitvi finančnega bremena za širitev obvoznice. Nujno potrebno je urediti dodatno večje parkirišče na mestu kjer danes stojijo objekti Mesa Kamnik. Po preselitvi klavnice in ostalih obratov se bo v neposredni bližini starega mestnega jedra sprostil Bi bilo odprtje LŠutne za promet res pametna poteza? velik prostor, kjer bi lahko bilo okoli 150 parkirnih mest. S tem posegom bi se lahko rešilo parkirno stisko v samem mestnem jedru, stisko parkiranja obiskovalcev nakupovalnega središča SPAR in strank bližnjih trgovskih lokalov v soseski Mali grad, navsezadnje bi lahko tu par kirni prostor za svojega jeklenega konjička našli tudi pohodniki na Stari grad in bodoči obiskovalci restavracije na Malem gradu, ko oziroma če bo ta kdaj res odprta. V okviru študije so pripravljalci razmišljali tudi o morebitnem odprtju Šutne za promet. S tem naj bi se odprl promet skozi področje celotnega starega mestnega jedra Kamnik izven časa prometnih konic in bi se ponovno zaprl v večernih urah. Socialni demokrati menimo, da ta ideja nima tehtnih razlogov, da bi se jo uresničilo, saj ne sprošča prometnih konic v jutranjih urah, ko se promet v smeri proti Ljubljani skorajda ustavi skozi mesto Kamnik (takrat naj bi bila ulica zaprta), niti ne pripomore k oživitvi ulice Šut-na v smislu boljšega poslovanja trgovskih in gostinskih lokalov, zatorej predlogu odprtja Čutne za promet nasprotujemo Dejstvo je, da se trgovska in poslovna dejavnost lako kol drugje ne zaelr/.no seli na obrobja mest, v trgovske centre in Kamnik tu tli izje ma. Majhni lokali v starem mestnem jedru ne zmorejo konkurirali so dobnim poslovnim objektom, kjer potrošnik na enem mestu lahko kupi vse potrebno, ima parkirno mesto v neposredni bližini, pe)leg kavarno, zraven otroški kotiček, nasproti picerijo in na koncu istega hodnika še frizerstvo, knjigarno, cvetličarno, trgovino z obutvijo, ipd... Staro mestno jedro mora po našem mnenju ponuditi nekaj povsem nasprotnega od sodobnih potrošniških središč. Tako kot je praksa tudi v drugih občinah, ki se lahko ponašajo s sta rimi mestnimi jedri, mora to področje postati področje kulturnega in umetniškega ustvarjanja na prostem. To je idealen prostor s sprehajalnimi površinami, kjer si lahko občani in občanke odpočijejo utrujeno oko od vsakdanjega vrveža, kjer se mlade mamice z vozički brez strahu pred vozili sprehodijo vzdolž ulic mestnega jedra, mesto, kjer slikarskih motivov in filmskih kulis ne manjka. Tudi turisti se po ogledu na ših naravnih lepot v okolici mesta radi vrnejo vanj in ob ustvarjalnih vsebinah, ki bi jih staro mestno jedro lahko imelo, bi nedvomno ostali tudi kakšen dan več. Z ustreznimi mehanizmi urejanja tega predela bi lahko občinska uprava zelo pripomogla k uresničitvi te zamisli, ki navsezadnje že funkcionira v marsikaterem mestu v Sloveniji. Prvi tak ukrep je nedvomno že zge)raj omenjena izgradnja parkiriš ča, poleg tega bo potrebno to parkirišče ustrezno povezati s starim delom mesta (ustrezna ureditev Sadnikarjeve in Petruškove ulice kot povezovalni pešpoti). Druga pomembna stvar je aktiven pristop občinske uprave k spodbujanju večje zasedenosti lokalov v pritličjih hiš v mestnem jedru s subvencijami kulturnim, umetniškim, mladinskim in drugim druž benim organizacijam pri najemninah in po drugi strani z večjo obdavčitvijo lastnikov hiš s praznimi prostori. Občina bi lahko sledila zgledu ostalih občin z razpisi za obnovo hiš v središču mesta in spodbujanjem ureditve prenočišč, ki bi se lahke) tržila preko TlC-a (turistično informacijskega centra), navsezadnje bi lahko z majhnimi finančnimi zalogaji, kot je npr. izbor najlepše urejenega pročelja hiše spodbudili lastnike hiš, da bi inovativno urejali zunanjost svoje lastnine, ipd... Socialni demokrati zagovarjamo tezo, da naj se staro mestno jedro ne oživlja v prometnem ampak v programskem smislu! BORUTŽAGAR predsednik Socialnih demokratov Kamnik Komenda Graditelj RAZPIS ŠTIPENDIJ za POKLIC TESAR in ZIDAR Kandidati k vlog! za pridobitev Stipendije priložijo zlasti: - potrdilo o vpisu v ftolo - osebne dokumente, državljanstvo RS, spričevala - zdravniško potrdilo o zmožnosti opravljanja Izbranega poklica Popolne vloge kandidati oddajo v kadrovski službi SGP GRADITELJ d.d., Maistrova 7, 1240 Kamnik (tel.: 01/831-88-00), do 30. 8. 2005. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v mesecu septembru 200.5, 8 14. julija 2005 GLASBA NAS POVEZUJE Kamniški OBČAN Ko pesem srca vname Mešani pevski zbor društva upokojencev Kamnik z zborovodkinjo Karlo Urh. »Na pevskem srečanju v Volčjem Potoku so zapeli tudi pevci Moškega pevskega zbora DKD Solidarnost, ki so dan prej v dvorani nad kavarno Veronika pripravili koncert zborovske glasbe. V goste so povabili Komorni zbor Vocis Imago iz Ljubljane, ki jim je bil to prvi nastop. Oba zbora vodi zborovodja Marko Tiran, program večera je spretno povezoval Martin Gorenc, pevec Solidarnosti. Kot že več desetletij so se pevci Solidarnosti udeležili tudi letošnjega 36. tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, ki je privabil približno 140 pevskih zborov iz Slovenije in zamejstva, saj, kot pravijo, tudi oni vztrajno prispevajo svoj delček k ohranjanju slovenske pesmi.« Na letošnji, že tradicionalni deveti prireditvi Ko pesem srca vname - srečanje pevskih zborov in skupin od Čedada do Monoštra se je v čudovitem okolju Ar-boretuma Volčji Potok v soboto, 11. junija, zbralo bli- PRVO SREČANJE KITARSKIH ORKESTROV SLOVENIJE Na letošnjem prvem srečanju kitarskih orkestrov Slovenije, ki je bilo organizirano na pobudo Glasbene šole »Risto Savin« iz Žalca, je sodelovalo 13 orkestrov. Poleg treh orkestrov Glasbene šole Žalec je nastopil še orkester iz Kopra, po dva orkestra Glasbene šole »Franca Štur-ma« iz Ljubljane, Glasbena šola Murska Sobota, Glasbena šola Gornja Radgona, Glasbena šola Ljubljana Moste-Polje, Glasbena šola Ljubljana Vič-Rudnik, Srednja glasbena šola Ljubljana in Glasbena šola Kamnik. Zaradi velikega števila nastopajočih se je koncert delil na dva dela. V prvem delu je nastopil tudi orkester Glasbene šole Kamnik, ki deluje na šoli že od leta 1974. Zlata doba orkestra je bila v 80-ih letih. Med najbolj odmevne nastope sodijo večkratni nastopi v Celovcu in Gorici v okviru srečanja treh dežel Slovenije, Koroške in Tržaške pokrajine, nastopi na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, vsakoletnem odprtju mednarodnih razstav Ex Libris v Komendi, leta 1982 pa v Cankarjevem do- Kitarski orkester Glasbene šole Kamnik. mu v Ljubljani ob podelitvi nagrad za likovne dosežke Slovenije ob svetovnem likovnem natečaju. Orkester v sedanji sestavi šteje 13 članov. Na koncertu v Žalcu smo zaigrali dve skladbi Leopolda Mozarta, nato vsem dobro znano skladbo »Pesem ptic trnovk« in na koncu angleško ljudsko »Greensleeves«. Naše izvajanje in tudi izvajanje ostalih orkestrov je občinstvo navdušeno sprejelo. Ob koncu manifestacije so se vsi nastopajoči strinjali, da bi tovrstna sre- čanja postala tradicionalna. Orkestru Glasbene šole Kamnik volje za nadaljnje delo ne manjka, srečanje je bilo za nas čudovita izkušnja in misli nam uhajajo že na srečanje prihodnje leto. IVO DROUC bančništvo ičakujete največ Nova Ljubljanska banka je sponzor Rajmonda Debevca. olimpijskega prvaka T MK puSko trojni položaj, Stdnev zOOO Vaš osebni bančnik bo izpolnil Vaša pričakovanja. Svojim najboljšim strankam, imetnikom zlatega računa, v Novi Ljubljanski banki namenjamo osebno bančništvo, s katerim želimo nadgraditi naše dobro poslovno sodelovanje. Osebno bančništvo je posebna ponudba banke, ki Vam omogoča prvovrstno obravnavo. Posebej usposobljeni osebni bančnik, s katerim sodeluje vrsta strokovnjakov za posamezna področja poslovanja banke, Vam bo omogočil preprost in učinkovit dostop do celotnega spleta storitev banke. Za imetnike zlatega računa smo pripravili posebno ugodno in varno naložbo denarja: Zlati depozit. Ponujamo Vam možnost vezave v tolarjih ali evrih, za čas daljši od 91 dni. Podrobnejša pojasnila so Vam na voljo pri Vašem osebnem bančniku. Poslovalnica Duplica, tel. 8318-371, e-mail: janez.dimicOnlb.si Poslovalnica Glavni trg, tel. 8318-526, 8318-527, e-mail: mojca.golobfflnlb.si in e-mail: marija.dujakovic©nlb.si www.nlb.si ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d. d.. Ljubljana Podružnica Kamnik zu 600 pevcev iz vse Slovenije in zamejstva. Ideja 0 srečanju pevskih zborov se jc pred devetimi leti porodila Petru Razpetu, dolgoletnemu pevcu iz Cerkna. Prvo srečanje, ki ga jc organiziral s pomočjo prijateljev in somišljenikov, je preraslo v eno večjih pevskih srečanj pri nas, saj je v osmih letih stkalo prijateljske vezi blizu 5000 pevk in pevcev. Prvih šest let je prireditev potekala v Cerknem, zadnja tri leta, ko je zaradi obsežnosti organizacija v rokah kulturno humanitarnega društva Alva-dor ( vodi ga Peter Razpet), pa v Volčjem Potoku. Nastopajoče in obiskovalce vsako leto pozdravijo znani Slovenci, letos so to bili evropski poslance Lojze Peterle, dramska igralka in pevka Jerca Mrzel in predstavnik občine Kamnik Dohran Juričan. Lojze Peterle je svoje besede o bogatosti in raznolikosti slovenske pevske kulture, ki nam je v ponos tudi v Evropi, podkrepil še s prijetnimi melodijami svojih orglic. Prireditev, ki je ljubiteljem petja ponudila veliko užitkov, so začeli najmlajši pevci - otroška pevska zbora Vrabčki in Ci-cibančki DKD Solidarnost pod vodstvom Marine Aparnik, nato pa sc je s po dvema pesmima predstavilo 17 pevskih zborov in zasedb, ki so na koncu združili glasove v treh skupnih pesmih. V programu, ki ga je povezoval Tone Ftičar, so kamniško občino zastopali že omenjena otroška pevska zbora Gi-cibančki in Vrabčki DKD Solidarnost, Mešani pevski zbor društva upokojencev Kamnik, Mešani pevski zbor Odmev, Ženski pevski zbor DKD Solidarnost, Moški pevski zbor DKD Solidarnost in ljudske pevke Predice. Naj povemo, da jc navdušil Hrt"' ,0 dni na Havaje « l v*V-h Do !l a«»nU obitfHi Glasba nas spremlja že od malih nog ... mladi harmonikar Malic Kaker, v ozadju Vrabčki in Cicibani DKD Solidarnost. tudi mladi Kamničan Matic Kaker s svojo harmoniko s priljubljenima Jaz pa pojdeni na Gorenjsko in Veselo v Kamnik. VERA MEJAČ ALOHA! S PEUGEOTOM NA HAVAJE, V pri/ )t nir <- vkljiiVil PftUgeOtl M- -l . julijam in 31. avgustom 7,005 no zamudita poiehrir ponudbe lorije STVLE, ki vkfjui ufn model« in •. (p rami, zaradi katvrlh bo poirt)* zo(o vmf.n Preveri« tudi posr-bno ponudbo modnlov 206 z diz.H-.Wm HD) motorjem* SpU&t t« t,, ralogi V«£ o ponudbi in pravilih nagradni ■i mod prvimi, kajti ponudba vH|a samo za vozila na igri priberite na wwwpffugeot.ti * UtlTEK V DOVRŠENOSTI, Pl ik.i m RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje www. rodex.si, 01/722 81 31, 722 77 98, 722 88 68 Srečanje mladih gasilcev na Iverju v dolini Kamniške Bistrice Že v preteklem letu je prostovoljno gasilsko društvo Kamniška Bistrica organiziralo podobno srečanje na Iverju v dolini Kamniške Bistrice. Ker se je takrat zbralo precej mladih gasilcev iz društva in so nepopisno uživali v vožnji z žičnico, so dih gasilcev zagotovljen podmladek, iz katerega bo marsikateri kot izprašani gasilec zamenjal v prihodnosti starejšega člana. Zato so se mentorji letos še bolj potrudili in pripravili pester progam. K sodelovanju so povabili svojega člana, gor- v društvu sklenili, da s podobnimi srečanji nadaljujejo. Organiziranje takih srečanj ima v prvi vrsti namen druženja mladih gasilcev, obenem pa privabiti mladino v gasilske vrste. Da se mladi ne bi sreče- skega vodnika Radota Nadveš-nika in sodelavce, ki so pomagali pri izvedbi programa. Na povabilo društva PGD Kamniška Bistrica se je srečanja udeležilo tudi osem članov pobratenega društva PGD Benedikt iz vali le ob pripravah na razna gasilska tekmovanja in na samih tekmovanjih, so mentorji iz vrst članov društva začeli razmišljati, da organizirajo še kakšne druge zanimive aktivnosti za mlade. S takim načinom dela se je povečalo tudi zanimanje mladih za delo v društvu. Tako je z vzgojo mla- Slovenskih goric. Tako se je v soboto, 18. junija, zbralo precej mladih gasilcev in prav tako nekaj članov na Iverju. Rado Nadvešnik je skupaj s člani PGD Kamniška Bistrica in še dvema gorskima reševalcema s pomočjo vrvne tehnike napel dve vrvi čez strugo reke Kamniške Bistrice. Neučakani mladi gasil- Gasilski nogometni turnir Vrhpolje 2005 Na vrhpoljskem športnem igrišču je na dan državnosti, 25. junija, v organizaciji GZ Kamnik in PGD Nevlje potekal gasilski nogometni turnir. Turnirja se je udeležilo 84 otrok in 9 mentorjev iz šestih društev GZ Kamnik (PGD Nevlje, PGD Srednja vas, PGD Motnik, PGD Šmartno, PGD Zgornji Tuhinj in PGD Gozd ). Travnato nogometno igrišče na Vrhpolju so skrbno pripravili člani mladega kolektiva PGD Nevlje tudi nevel jska osnovna šola, zato je prava sramota, da se je vanj nehalo vlagati in je to prepuščeno določenim mladim posameznikom in ne odgovornemu lastniku-KS Nevlje. Uradni del turnirja se je začel ob 9. uri z nagovorom in žrebanjem vrstnega reda tekmovanja. Okoli 12. ure so bili že znani vsi rezultati in takrat se je začela podelitev priznanj za tretja in druga mesta in podelitev medalj za prva mesta v svojih kategorijah. Prav tako je bil ci so se pod budnim očesom članov društva in gorskega vodnika v plezalnih pasovih z obvezno čelado na glavi in pripeti na poseben dvojni kolešček po napeti vrvi zapeljali nad vodo čez strugo reke na nasprotni breg in po drugi vrvi spet nazaj. Ob otroških vzklikih in smehu so uživali v vožnji z žičnico. Nekateri izmed njih so se sprva malce bali, a so po prvi vožnji premagali strah in bili takoj med tistimi, ki so čakali na naslednjo vožnjo. Medtem je Rado Nadvešnik ob pomoči gorskega reševalca Jerneja Laniška organiziral ogled soteske Predaselj za prisotne člane in člane pobratenega društva, ki so ob njuni pomoči doživeli adrenalinsko vožnjo po tirolski žičnici čez sotesko, le nekaj metrov nad vodno gladino in pri tem občudovali lepoto in divjost soteske. Med njimi je bilo celo nekaj mladih gasilcev, ki so zbrali pogum za ta podvig. Po končanem ogledu so-tesl «• hmeUMt. Kt*D* tr 72 16 221, 72 44 234 ZANIMIVA POČITNIŠKA DOŽIVETJA NA VELIKI PLANINI IN POD ISJO Planina vsako leto v poletnih mesecih privabi veliko pohodnikov in sprehajalcev, vedno bolj priljubljena pa postaja tudi med gorskimi kolesarji, ki lahko s kolesarsko karto pripeljejo kolo z nihalko in sedežni-co na vrh planine. Od tam sledi vožnja po makadamski cesti po planini ter spust v dolino. Na Veliki planini to poletje srečujemo tudi organizirane skupine, za katere so pri podjetju Velika planina pripravili organizirane enodnevne izlete z vodnikom, ki poleg ogleda pastirskega naselja ter Preskarje-ve muzejske bajte vključujejo tudi ogled nekaterih zanimivosti v dolini reke Kamniške Bistrice. Seveda ne manjka kosilo ali prava pastirska malica. Kombinacija vsega tega lahko predstavlja prijeten enodnevni izlet tudi za individualne obiskovalce planine ter družine. Priporočamo vam, da si v dopoldanskih urah ogledate pastirsko naselje s Preskar-jevim muzejem, ki je vse do začetka septembra odprt vsako soboto in nedeljo od 9.00 do 16.00. Pri pastirjih se po želji okrepčate s kislim mlekom ali sirom, kosilo pa si na planini lahko privoščite v katerem od planinskih domov na Mali planina ali v gostišču Zeleni Rob. V popoldanskem času sledi ogled zanimivosti v dolini Kamniške Bistrice; od izvira reke, galerije KUD-a Tone Kranjc, Plečnikovega dvorca, spominskega parka do ogleda soteske Predosclj. Ravno slednja v zadnjem času ponuja posebno doživetje; izkušen gorski vodnik vas popelje po tako imenovani tirolski žičnici na nekoliko bolj adrenalinski ogled soteske. Ta vseeno ne zahteva boljše fizične pripravljenosti in je tako primeren za vsakogar, ki bi si želel ogledati sotesko na drugačen način. Sodniki in zapisnikarji. ZARJA KOVIS d.o.o. Molkova pot 5 1240 KAMNIK Približuje se vroče poletje. ZARJA KOVIS v sodelovanju z JADRAN SEŽANO nudi dobavo in montažo Split in multi-split klimatskih naprav proizvajalca SANYO Eco-Multi klimatske naprave z močjo do 84 kVV Split klimatske naprave proizvajalca ACCORRONI Hladilne agregate Plinske peči za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode SANHTO •IMMERGAS Izvajamo tudi vse strojne in elektro instalacije, kronsko vrtanje v železobeton, steklarska in pleskarska dela ter ključavničarska dela vključno z inox programom. Izdelamo celotno projektno dokumentacijo. NUDIMO UGODNE PLAČILNE POGOJE Brezplačno svetovanje za izvedbo strojnih in elektro instalacij IZVEDBA SOLARNIH SISTEMOV Informacije: 01-83-08-608, 041-245-936, 041-633-779, 041477-3 11 10 14. julija 2005 MED UPOKOJENCI IN JUBILANTI Kamniški OBČAN 90-letna jubilanta, veterana in partizana Pred časom sta borca-partizana, veterana in dolga leta zelo aktivna družbena delavca Mirko Podbevšek iz Mekinj in Franc Trdin iz Kamnika, praznovala 90-letnico življenja. Pogovarjali smo se o njuni življenjski poti, zlasti o sodelovanju v odporu proti okupatorju in njihovim sodelavcem, o vrsti danes aktualnih vprašanjih, ki ponovno vnašajo razdor med ljudi in netijo sovraštvo, čeprav je od konca II. svetovne vojne minilo že polnih 60 let. Veteran, partizan in spomeni-čar Lado-Mirko Podbevšek se je rodil 26. februarja 1915 v Brezovici pri Zlatem Polju. Osnovno šolo je obiskoval v Zlatem Polju, obrtno krojaško pa v Domžalah. Leta 1935 se je zaposlil v Zidanem Mostu, po strokovnem izpitu pa postal samostojni obrtnik. Takoj po okupaciji je začel aktivno delovati za NOB. Je nosilec Spomenice 41. Na terenu je deloval do aprila 1942, ko je odšel v partizanske vrste v Kamniško četo, bil je komandir, nato je sodeloval v Kamniškem bataijonu, v Šlandrovi brigadi, aprila 1943 je bil ranjen kot komisar čete. Bil je borec v vrstah Šlandrove brigade in je sodeloval pri njeni ustanovitvi. Avgusta 1944 je postal komisar Kamniško-zasavskega področja, aktiven je bil v operativnem štabu Šlandrove in Zidanškove brigade. Avgusta 1945 je bil demobiliziran. Aktivno je deloval na kamniš-ko-domžalskem območju. Leta 1946 se je zaposlil v Titanu kot sekretar podjetja in tam ostal do upokojitve leta 1963. Zelo prizadevno je deloval v borčevski, v sindikalni in drugih organizacijah. Je prejemnik številnih vojaških, občinskih in republiških priznanj. Je nosilec Spomenice 41 in na to je zelo ponosen. Pove nam, da je okupator na njegovo glavo razpisal nagrado 20.000 mark. Je poročen (pr- va žena je kot borka NOB padla že leta 1942, s sedanjo ženo Elko se je poročil leta 1949. V prvem zakonu so se rodili 3 otroci, v drugem pa 2 otroka, ima že 7 vnukov in 3 pravnuke. Franc Trdin je bil rojen 28. marca 1915 v Zg. Loki v družini 8 otrok. Po osnovni šoli je obiskoval 4-letno orglarsko šolo v Ljub- legat. Bil je na Primorskem v Trnovskem gozdu na oficirskem tečaju, zatem partizani! na Dolenjskem, vodil ljudi v partizanske enote. V bojih je bil hudo ranjen, bil je v Kočevskem Rogu in leta 1944 poslan na zdravljenje v Bari. V domovino še je vrnil po osvoboditvi. Zaposlil se je na KS Blagovica, v Induplati Jarše, delal pri Tobaku, vojni pošti, Ko-linski in nato pri Planiki 21 let in se star 67 let upokojil. Aktivno delo za NOB ima priznano od februarja 1942. Veteran, borec in partizan Franc Trdin je bil za vojne zasluge večkrat odlikovan, prejel jc 90-letnika (z leve) Franc Trdin in Lado-Mirko Podbevšek ljani in se leta 1939 zaposlil kot orglar. S tem delom se je ukvarjal vse do februarja 1942, ko so ga Nemci aretirali, a jim je takoj pobegnil. V NOB se je vključil zelo zgodaj. Deloval je na terenu, v Šlandrovi brigadi, v Kokrš-kem odredu in kot politični de- Pol stoletja skupnega življenja Pavle in Miha Jurača z Duplice Ljubezen in razumevanje premagata vse težave... Pred dnevi sta pred kamniškim županom Tonetom Smolnikarjem potrdila petdesetletno zakonsko zvestobo in zabeležila zlato poroko Pavla in Miha Jurač z Duplice. K skupni življenjski poti ju je čeprav ni bilo vedno lahko, vendar skromno in z ljubeznijo smo preživeli. Otroci pa so nama vsak dan polepšali z dejani in besedami: mama, ata, radi vas imamo...« F. S. več delovnih priznanj, v invalidski organizaciji, v organizaciji slepih in v delovnih organizacijah, kjer je bil zaposlen. Kljub letom je kar dobrega zdravstvenega stanja, z veseljem še vedno vrtnari. Je poročen, ima dve hčerki, štiri vnuke in že dve pravnučki. Oba naša jubilanta sta klena in odločna borca, ki nista nikoli obrnila hrbta svoji domovini. Sta zelo cenjena in spoštovana občana, saj sta s svojim delom sooblikovala delo mnogih društev, organizacij. Ob zaključku pogovora sta oba izrazila željo, da bi se nam pridružila še veteranka Regina Matoh, ki prav tako slavi 90-letni jubilej, a žal ni bila dosegljiva. STANE SIMŠIČ Kamniško društvo upokojencev nadaljuje akcijo Pomoč starejšim za lepše življenje doma Navzlic poletnemu počitniškemu obdobju te dni v kamniškem društvu upokojencev potekajo pospešene priprave za nadaljevanje lani začete akcije Starejši za višjo kakovost življenja. Doslej je 35 prostovoljcev društva obiskalo 2026 občanov, starejših od 69 let. Na podlagi dosedanjih pogovorov in 1690 izpolnjenih anket so ugotovili, da je različne pomoči potrebnih okrog 160 starejših občanov. Seveda ni namen tega projekta, ki na pobudo Zveze društev upokojencev Slovenije poteka letos že v preko 40 občinah, da bi zaznane potrebe starejših reševali v društvu, pač pa da na to opozorijo pristojne institucije na področju socialnega varstva in zdravstva v občini. Tako so kamniškemu centru za socialno delo doslej posredovali 40 primerov pomoči potrebnih, patronažni službi 32, Rdečemu križu in Karitasu 12, v okviru društva pa skušajo na različne načine pomagati 26 članom. Povedati je treba, da se v tej akciji ne omejujejo samo na člane društva, pač pa so vanjo zajeti vsi starejši občani in občanke, ki jih je v naši občini okrog 2860. Predvidevajo, da bodo z anketiranjem končali konec letošnjega leta. Ker so pri dosedanjem delu ugotovili določene težave v medsebojni koordinaciji, je bilo društvo pobudnik nedavnega sestanka, na katerem so se predstavniki Centra za socialno delo, Doma starejših občanov, patronažne službe, medobčinskega društva invalidov, društva sladkornih bolnikov, Rdečega križa, DU Kamnik in drugi dogovorili za nekatere konkretne naloge, ki jih bodo skupaj opravili v naslednjih mesecih. Tako so predlagali občini, naj ob razpisu koncesije za pomoč na domu le -to razpiše za opravljanje na območju celotne občine. V Domu starejših občanov Kamnik sedaj pripravljajo in razvažajo že preko 60 kosil dnevno, pri tem pa jim največ težav povzroča razvoz obrokov v kratkem času. Zato z območja Tuhinjske doline zaenkrat ne morejo sprejemati novih naročil, Občini Komenda pa predlagajo, da bi si sami zagotovili razvoz na njihovem ob- močju. V Tuhinjski dolini bi se morda našla rešitev v povezavi s Termami Snovik. Kot sta nam pojasnila Stane Simšič, predsednik Društva upokojencev Kamnik, in predsednica društvene komisije za socialne zadeve Marjana Berlec, nameravajo v kamniškem društvu upokojencev v septembru v sodelovanju z Rdečim križem, Medobčinskim društvom invalidov, Društvom sladkornih bolnikov, dr. Aleksandrom Dopliharjem, ki je pripravljen sodelovati pri zdravstvenih nasvetih, in še s kom od upokojenih zdravnikov, začeti še eno pomembno preventivno akcijo merjenja krvnega tlaka, sladkorja, holesterola in trigliceridov. Meritve bodo potekale vsak prvi torek v mesecu v zgornjih prostorih Društva upokojencev Kamnik. Zainteresirani bodo prispevali le mini- Srcdi počitniških dni v kamniškem društvu upokojencev predsednik Slane Simšič in predsednica socialne komisije Marjana Berlec snujeta načrte za jesensko nadaljevanje akcije Pomoči starejšim na domu. malen znesek za testne lističe za enkratno uporabo. Velja omeniti tudi novost, ki sojo pred kratkim uvedli v društvu upokojencev. Gre za posebni telefon z glasovno pošto. Starejši občani, ki so potrebni kakršnekoli pomoči, lahko 24 ur dnevno pokličejo telefon 831 92 66 in sporočijo svoje ime, naslov, telefon in pomoč, ki jo potrebujejo. Vsak torek in petek od 9. do 12. ure pa se bo na tej številki odzval predstavnik oziroma predstavnica društva. Več podatkov o vrsti in oblikah pomoči, ki jo nudijo ostarelim Center za socialno delo, Dom starejših občanov in druge ustanove, pa prihodnjič. F.S. BISERNA MASA V PODRU2NI CERKVI SV. TOMAŽA NA LOKAH V nedeljo, 12. junija, je v domači cerkvi sv. Tomaža na Lokah obhajal svojo biserno mašo rojak dr. Jože Pavlic. Na Lokah je na tem mestu stala cerkev že pred več kot 500 leti. Sedanja cerkev Sv. Tomaža ima že častitljivih 280 let, pa vendar se še ni zgodilo, da bi lahko v njej obhajali takšno slovesnost, kot je 60-letnica mašništva. Biseromašnik g. Jožef se je tvid. Kot maturant je imel go- Po petdesetih leti sta si Pavla in Miha Jurač pred županom in matičar-ko ponovno izmenjala svoja prstana... rodil 22. februarja 1918 pri Mlinarjevih na Lokah, končal osnovno šolo v Šmartnem. Želel je študirati, a očetu ni bilo lahko pustiti od doma prvorojenca. Sele na materino besedo je mogel po stopinjah svojega strica duhovnika in vojaškega kurata v Srbiji Franca Pavlica. Začel je z gimnazijo v Kamniku. Nadarjenega Jožeta so dali v šolo v Škofove zavode v Šen- pripeljalo srečanje v nekdanji tovarni Stol, kjer je Pavla, ki prihaja z Gmajnice pri Komendi, delala devet let. Tudi 82 -letni mož Miha, ki izhaja iz številne družine v Zgornji Sušici na Bi-zeljskem, seje leta 1953 zaposlil v Stolu, potem ko je s svojo družino med drugo svetovno vojno več kot tri leta preživel v nemškem izgnanstvu, pred vojno pa delal kot hlapec pri kmetih. Kot pravi Miha, je kljub visoki starosti še vedno vitalen, saj hodi sam nakupovat, doma tudi pospravlja. »Želim si, da bi mi zdravje še dolgo služilo in da bi s svojo ženo Pavlo, ki je zaradi številne družine ostala doma, in v krogu svojih domačih še dolgo užival plodove svoje dela in življenja«, pravi Juračev ata. Tudi mama Pavla pravi: »Z veseljem sem vzgajala svoj otroke, Matična knjižnica Kamnik Cenjene uporabnike Matične knjižnice Kamnik obveščamo, da je knjižnica iuliia in avgusta odprta: ponedeljek: 13. do 19. ure torek: sreda: četrtek: petek: sobota: 13. do 19. ure 9. do 15. ure 9. do 15. ure 9. do 15. ure zaprto Dislocirana enota v Šmarci je od 1. julija do 31. avgusta zaprta. vor na neki proslavi, kjer je bil navzoč tudi škof Rozman. Nastop mladega maturanta mu je bil zelo všeč in je dal vedeti: če se bo fant odločil za duhovniški poklic, naj se zglasi pri njem, da ga bo poslal na študije v Rim. Tako se je tudi zgodilo. Kar za 25 let se je takrat, ne da bi vedel, poslovil od doma. Ko seje vrnil, očeta ni bilo več. Študiral je na Gregorijani in leta 1946 postal doktor teologije. 29. oktobra 1944 ga je kardinal Traglia posvetil v duhovnika in na praznik vseh svetih je brez domačih (teh zaradi vojne vihre še obvestiti ni mogel) zapel novo mašo v kapeli Germanika. Prav istega dne, ko je pel novo mašo, so partizani v Šmartnem zamini-rali in porušili farno cerkev sv. Martina. Po opravljenem doktoratu iz teologije se je nameraval vrniti v Ljubljano kot profesor na teološki fakulteti. Toda v domovino ni smel, povojne razmere mu tega niso dopustile. Po zaslugi dobri h prijateljev je našel svojo duš nopastirsko delo na Južnem Tirolskem: V prvi župniji je bil trinajst let, nato je bil imenovan za učitelja verouka v nemških šolah v Boznu, južnotirol-skem glavnem mestu. Mislil je, da bo to življenjska služba, a Bog jc hotel drugače. Škof ga je izbral kot edinega, ki bi res zmogel sredi političnih napetosti najbolje delati v blagor duš, za župnika v trojezični (nemški, italijanski in laclitiski) župniji sv. Ulrika v Ortise-ju v prelepi dolini Val Gardc-na v Tirolab. Skoraj 30 let je kot župnik vodil župnijo v čudoviti gorski pokrajini, ki jc kot raj na zemlji. Ljudje so ga vzljubili in on njih. Postal je eden izmed njih. Župnija, ki živi od turizma in rezbarjenja, po svetu je znana tudi po zimskem športu, jc dobila velik pečat njegovega dela. Obnovil je vse cerkve, zgradil štiri cerkvene stavbe, med njimi žup-nišče in pastoralno središče, predvsem pa opravil veliko in plemenito delo med različno govorečimi farani. In tega mu ne morejo pozabiti! Podelili so mu številna civilna odlikovanja, še vedno ga vabijo na vse prireditve. Je tudi izredni bir-movalec. Biseromašnik Jožef pa ni pozabil na domovino. Vedno sc .šc rad vrača v domači kraj, odkar mu je to omogočeno. Je veliki dobrotnik domače podružnične cerkve, ki je lep primer baroka, saj je bila z njegovo pomočjo popolnoma prenovljena. Ver-niki so mu za vso podporo in darežljivost izredno hvaležni. Slovesna biserna maša dr. Jožeta Pavlica je potekala izredno lepo. Domači župnik g. Jože Razingcr sc je zahvalil vsem župljanom in vsem sodelujočim: mladim pevcem, bralcem, ministrantom, ključarju, narodnim nošam. Ob cerkvi so sc verniki ob dobri kapljici in dobrotah domačih gospodinj še dolgo zadržali in pozdravlja li svojega rojaka dr. Jožeta, ki je kljub 87 križu šc krepak, ter mu zaželeli zdravja in moči. FANI JERAS Biseromašnik dr. Jože Pavlic ( na zinger med daritvijo. Foto Dušan levi) in župnik iz Šmartna Jože Ka-Sitar Kamniški OBČAN PODJETNIŠTVO - ZANIMIVOSTI 14. julija 2005 1 1 NACIONALNA POKLICNA KVALIFIKACIJA (certifikat) Znanja ni nikoli zadosti. Tega sc morajo zavedati kmetije, ki občasno tržijo svoje proizvode kupcem ali končnemu potrošniku nadomu, tržnici, planini, sejmih. Tudi če šc nimate registrirane dopolnilne dejavnosti vam svetujemo, da tiste kmetije, ki že tržite proizvode s kmetij, da za opravljanje dejavnosti pridobite določena uradna znanja. Kdaj potrebujemo certifikat ? Če registriramo dopolnilno dejavnosti na kmetiji in če bodoči nosilec dejavnosti nima ustrezne srednje šole. Za re-glstracijo dopolnilne dejavnosti morate imeti ustrezno izobrazbo ali opravljen certifikat. Za ustrezno srednjo šolo se šteje: pri predelavi mleka: najmanj III. stopnja izobrazbe živilske smeri mlekarstvo, - pri predelavi mesa: najmanj III. stopnja izobrazbe živilske smeri mesarstvo, - pri peki kruha, peka potic, izdelavi peciva ter testenin: najmanj III. stopnja izobrazbe kmetijske, živilske ali gostinske smeri, - pri predelavi sadja in zelenjave: najmanj III. stopnja izobrazbe živilske, kmetijske ali gostinske smeri, - pri zahtevnejši predelavi lesa: najmanj III. stopnja izobrazbe gozdarske ali lesarske smeri, - pri turizmu na kmetiji: najmanj III. stopnja izobrazbe gostinske, turistične ali kmetijske smeri, - storitve s kmetijsko ter gozdarsko mehanizacijo in opremo: najmanj III. stopnja izobrazbe kmetijske ali gozdarske smeri. Za katere dejavnosti je trenutno možno pridobiti certifikat ?: - predelovalec/ prcdelovalka mesa, - predelovalec/ prcdelovalka mleka, - predelovalec/ predeiovalka sadja, - izdelovalcc/izdclovalka kruha iz krušne peči, izdclovalec/izdclovalka potic iz krušne peči, - čebelar, - izdclovalec/izdclovalka kruha, potic, peciva in testenin na tradicionalen način (NOV). Trenutno še ni možnosti pridobitve nacionalne poklicne kvalifikacije (certifikata) za predelavo zelenjave, zato je MKGP Kmetijsko gozdarski zborni ci potrdilo program naslednjih usposabljanj: predelava zelenjave in gob (30 ur), izdelava zelenjavnih shrankov in sušenje zelenjave vključno z gobami (20 ur), kisanje zelja, repe in druge zelenjave (20 ur^. Število dejavnosti se veča, novosti najdete na spletni strani: httn://www.nrnslo.org/r>odatkovna-baza/ksszs.aspx .Na tej strani najdete tudi natančne kataloge standardov znanj in spretnosti za posamezne dejavnosti. Zakonske osnove: Pravilnik o usposobljenosti za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (I Ir.l. RS, št. 17/2004, 31/2005), ki med drugim navaja: »Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji je usposobljen za opravljanje posamezne vrste dopolnilne dejavnosti, čeima najmanj srednjo poklicno izobrazbo ustrezne smeri ali ima potrdilo o usposobljenosti: - ustrezen certifikat ali - potrdilo o opravljenem usposabljanju ali preizkusu znanja za posamezno področje po programu, ki ga potrdi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in se izvaja v okviru Kmetijsko gozdarske zbornice, Obrtne zbornice Republike Slovenije, šolskih ustanov alt stanovske zveze za posamezno dejavnost.« Kako do certifikata ? Ustanovi, pri kateri se boste prijavili za pridobitev certifikata, morate v predvidenem roku dostaviti portofolijo. Kaj vsebuje portfolija ? 1. Kandidat napiše življenjepis (cca. 2 strani), v katerem se predstavi kaj rad počne, kaj ga zanima, predstavi kmetijo, družino, delo, ki ga opravlja, svoje načrte v prihodnosti«., življenjepis, na koncu naj se tudi podpise. 2. Napiše še 2 strani opisa kmetije - od zgodovine do danes. 3. Doda overjeno fotokopijo zadnjega šolskega spričevala. i. Fotokopijo izpiska iz rojstne matične knjige. 5. Doda potrdila o vsem, kar se nanaša na njegovo dejavnost- o neformalno pridobljeni izobrazbi (tečaji, izpiti), potrdila o udeležbi na predavanjih, prikazih,... 6. Doda potrdila o priznanjih z ocenjevanj (Dobrote Ptuj, druga državna ocenjevanja, lokalna ocenjevanja, ...). 7. Doda potrdila različnih organizacij o sodelovanju s svojimi izdelki na prireditvah (društva, šole, centri za razvoj,...), referenčna pisma strank, kupcev,... Če razpolaga s fotografijami na prireditvah, pri prodaji, delu ... naj doda še to. Pri KGZS, Kmetijsko gozdarskem zavodu Ljubljana, poleg svetovalk na terenu svetujeta u.d.i.a Janja Žagar, tel. 03 5679390 in u.d.i .a mag. Jožica Rozman Vodopivec, tel 01/5429772, ki vlogo pripravita v skladu z razpisom, zapisnik o poteku svetovanja, mnenje o kandidatu in prijavo v postopek. Nato kandidat izdelano osebno mapo (portfolio) v razpisanem roku pošlje na naslov: KGZS, Majda Filipič, Miklošičeva 4, Ljubljana. Letošnji razpisani rok za prijavo je 19. 9-2005. Glede na to, da ste nekateri opravili mnogo tečajev (predelava mleka, sadja .zelenjave in gob) predavanj, imate izkušnje in ostala dokazila vas pozivam k pridobitvi certifikatov, ki jih jc moč pridobiti ob pomoči Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Posebej pozivamo vse, ki predelujete mleko na planinah. Vse ostale informacije pridobite v Kmetijsko svetovalni službi v Komendi pri svetovalki Marti Kos, tel 01/8343557 ali 041 310173. V prostorih delavnice SBŠ v Kranju organiziramo za skupino 15 udeleženk tečaj konzerviranja. Vse. ki vas zanimajo: uporaba bezga, stročjega fižola, sadni prelivi, sokovi... pokličite! Svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na kmetijah Marta Kos, u.d.i.a tšiHŠilkiikš POVABILO SLOVENSKIM INOVATORJEM NA CEUSKI SEJEM Slovenske izumitelje, inovatorje, inovatorje in inventorje, mlade inventorje in avtorje avtorskih pravic intelektualne lastnine vabimo, da se od 7. do 14. septembra udeležijo Mednarodnega obrtnega sejma MOS 2005. Razstavite svoje novosti, ki jih še niste razstavljali na Celjskem sejmu. Samo idej ni moč razstavljati, temveč morajo biti te razvite vsaj do prototipa ali preverjenega preizkusa uporabnosti. Priporočamo, da novost pred sejmom zaščitite pri Uradu za intelektualno lastnino ali pri Avtorski agenciji za Slovenijo. Svojo novost lahko predstavite na panoju 1 m višine in 0,7 m širine na steni, kjer je lahko kratek tekst o novosti in njeni uporabnosti z osnovnimi podatki avtorja, slika in pa povečano napisano, kaj iščete/proizvajalca, prodajalca, sofinancerja ali partnerje, kooperante, posrednike in zastopnike. Lahko pa svojo novost predstavite tudi na 1 listu ali strani informacije ali prospektu, kjer ne pišite o njeni izvedbi, temveč o njeni namembnosti in uporabnosti. Predstavitev in demonstracijo imate lahko s prototipom izdelka ali že z izdelkom. Lahko pa se predstavite tudi z video predstavitvijo na lastnem videorekor-derju ali računalniku. Vse oblike predstavitev z materiali mora avtor ali njegov zastopnik pripeljati na sejem, postaviti in montirati na za to določen prostor in po zaključku zadnji dan sejma demontirati in odpeljati. Na sejmu ste lahko osebno, vaši zastopniki vse dni sejma ali pa vas zastopa brezplačno pro-motorka organizatorja, ko ne boste prisotni. Avtor naj bo prisoten vsaj prvi dan, ko je komisijsko ocenjevanje novosti in 13. septembra na DAN INOVATORJEV na podelitvi priznanj. Na ocenjevanje svojih novosti ne pozabite prinesti patentnih, modelnih prijav ali prijavnih dokumentov avtorskih pravic, atestov ali druge dokumentacije o novosti in uporabnosti svoje novosti, ki jih boste predstavili mednarodni ocenjevalni komisiji. Najboljše novosti boste lahko predstavili nato tudi na IENI od 3 -6 .11. 2005 v Nuerenber-gu / Nemčija in v začetku aprila 2006 v Ženevi / Švica. Prijavite in udeležite se lahko tudi specializiranih inovatorskih delavnic po programu, ki bodo potekale od 8. do 11. septembra od 10. do 13. ure za razstavnim prostorom v hali A na razstavnem prostoru OZS. Tudi če ne boste razstavljali, pa ste še posebno vabljeni na Dan slovenskih inovatorjev, ki bo v torek, 13. septembra z zanimivim programom. Dneva inovatorjev se bodo udeležilo tudi vodstvo AEI - Evropskega združenja inovatorjev in nekaterih nacionalnih združenj inovatorjev, ki bodo predstavili organizacijo in programe pomoči evropskim inovatorjem. Obiskali in zelo dobro so ocenili kvaliteto predstavljenih slovenskih novosti na aprilskem sejmu v Ženevi. Zato je predsedstvo napisalo pismo predsedniku vlade g. Janezu Janši, v katerem izraža začudenje nad odnosom slovenske države do svojih inovatorjev in ga spodbuja, da naj slovenska država bolj pomaga njihovemu delovanju, saj so edini v Evropi, ki ne uživajo nobene državne podpore. Očitno pa pismo v državni birokraciji še nima nobenega učinka. Da se lahko predstavimo na tem sejmu, se moramo zahvaliti Obrtni zbornici Slovenije, katere gosti smo na tem sejmu, saj so nam dali brezplačno na voljo 50 m2 razstavnega prostora, dvorano za predavanja in prostor za specialistične delavnice. Zahvala gre tudi GIZ R TIM -Gospodarslter**-*u v^,>N\N•av," Obrtniška ul. 8, Domžale "sEmSs! 01/72 15 666 IZ ASD KAMNIŠKA BISTRICA 1. AVTO ŠPORTNI DAN USPEL V soboto 2. julija, smo člani AŠD Kamniška Bistrica v Stranjah pripravili izobraževalno-zabavno prireditev, ki smo jo poimenovali Avto športni dan. V našem društvu imamo Željo, da poleg tekmovalne dejavnosti, dodamo svoj delež tudi na področju preventivne vzgoje v cestnem prometu in da poskrbimo za popestritev dogajanja v našem kraju. Želje so nas vodile k organizaciji prireditve, ki je bila v prvi vrsi i namenjena otrokom, ki smo jim s pomočjo glavnega sponzorja prireditve podjetja Calcit d.d. omogočili brezplačno uporabo poligona Jumicar. Jumicar Slovenija je program za preventivno vzgojo otrok v cestnem prometu na malo drugačen način, sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela. Otroke je mentor Zmago najprej poučil 0 vedenju ter pravilih, ki so za njih kot udeležence v cestnem pro- Za vse so bila na ogled tudi vozila, za katera si vsi želimo, da bi čim manjkrat posredovala na cesti, vseeno pa smo si jih z zanimanjem ogledali - policijsko, gasilsko in reševalno vozilo. Ogled posameznih vozil so nam omogočili Policijska postaja Kamnik, Gasilsko društvo Kamniška Bistrica in Anton Novak. Posebno popestritev in športni delež so k prireditvi prinesli člani Male šole košarke, ki poteka v organizaciji Športnega društva Mavrica. Učenci in učenke od 1. do 3. razreda so nam prikazali košarkarske veščine, ki so se jih naučili v enem šolskem letu in deležni so bili kar nekaj aplavzov ob uspešno izvedenih metih in akcijah. Praktično spoznavanje poligona Jumicar je bilo otrokom še v posebno veselje. metu pomembna. Po končanem teoretičnem delu se je praktično izvajanje preselilo na poligon, kar je še posebej privabljalo nasmehe na obraze otrok. Medtem, ko so otroci spoznavali poligon, so si njihovi starši in ostali obiskovalci ogledali razstavo tekmovalnih vozil, med katerimi je še posebej izstopalo vozilo Mercedes Ml, Braneta Kranjca in Barbare Prislan, s katerim sta leta 2004 kot prva Slovenca v avtomobilu startala in tudi prišla na cilj rallva Pariz-Dakar. Poleg tekmovalnih vozil so bili Za vse zelo zanimiva dva starodobna motorja in tekmovalni karti, ki so jih otroci poimenovali kar »ta male formule« . Za zabavo najmlajših je poskr bel Čarovnik Grega, ki je s svojimi prikupnimi besedili in zvoki poskrbel, da so otroci veselo rajati. Za tiste, ki so že preveliki za otroške plese smo s pomočjo podjetja li-misija d.o.o. pripravili dva računalnika, na katerih so lahko tekmovali v raznih dirka.ških igrah. Na televiziji so si obiskovalci ogledovali atraktivne posnetke MP videa s tekmovanj po Sloveniji in tujini. Za konec so za zabavo poskrbeli še D.J. Damjana, Tony Tuhinski s svojo spremljevalno skupino, kamniške mažoretke in s prihodom noči se je avto športni dan počasi zaključil. Veliko zadovoljnih obrazov je potrdilo pravil- Mcdtem, ko so otroci spoznavali poligon, so si starši in drugi obiskovalci ogledali razstavo tekmovalnih vozil, med katerimi je še posebej izstopal Mercedes ML Braneta Kranjca in Barbare Prislan, s katerim sla leta 2004 kot prva Slovenca v avtomobilu startala in tudi prišla na cilj rallva Pariz-Dakar. nost naše odločitve za organizacijo prireditve, ki bi jo težko izpeljali brez pomoči sponzorjev, tudi Občina Kamnik nam je prisluhnila. Vsem sponzorjem in ravnatelju OŠ Stranje g. Borisu Jemcu hvala, ker ste prispevali svoj delež k povečanju varnosti v cestnem prometu in upamo, da se vidimo na 2. Avto športnem dnevu že prihodnje leto. SANDI URŠIČ KOŠARKARSKE NOVICE Š.D. MAVRICA KAMNIK 3. MAVRIČNI KOŠARKARSKI MARATON NADVSE USPEŠEN V petek in soboto, 17. in 18. junija, se je na košarkarskem igrišču » VILA« na Duplici spet Igrala kakovostna košarka. ŠD Mavrica je uspešno spravila pod streho že tretji tradicionalni 24-urnt košarkarski maraton med ekipama DUPLI-CA-BAKOVN1K in MENGEŠ-TR-M. Kljub temu, da rezultat nt bil najbolj pomemben, pa velja pohvalili igralce domače ekipe, ki so celih 24 ur držali niti zmage v svojih rokah in na koncu tudi slavili zmago z rezultatom 1624:1449. Poleg košarke pa so se odvijale še druge frrireditve. Tako so že v petek pred začetkom maratona nastopile kamniške mažoretke, zna- nje košarke so prikazali naši najmlajši, pionirji K.K. CALCIT MAVRICA pa so odigrali prijateljsko tekmo z ekipo Komende. Zvečer je za dobro voljo in prijetno vzdušje številnih gledalcev poskrbel Toni Tuhinjski, kije s svojo glasbo dosegel, da se je l>oleg košarke na Igrišču tudi plesalo. V soboto so prišli na svoj račun otroci, ki so ustvarjali v različnih delavnicah. Na obisk so prišli tudi vojaki, gasilci in policisti, ki so nam pokazali svoja vozila in opremo. Ob 18. uri smo maraton zaključili z razglasitvijo osebnosti maratona, kijih izbirajo igralci sami. Tako je postal osebnost maratona prt domači ekipi Miha Uršič, prt gostih pa Peter Gale. Za najboljšega igralca smo razglasili Primoža Mah- kovca, ki se je izkazal s svojo znano borbenostjo in z odličnimi zabijanji. Na koncu bi se člani Š.D. MA V-RICA radi zahvalili krajanom Duplice, ki so nas »prenašali« te dva dni in si prireditev ogledali i • zelo velikem številu, ter seveda vsem sponzorjem in donatorjem, saj brez njih ne bi mogli organizirati tako obširne prireditve. Še enkrat najlepša hvala vsem. PIONIRJI K.K.CALCIT MAVRICA AKTIVNI Poleg maratona pa so bili v teh dneh zelo aktivni tudi JHonirji našega kluba. Tako so se 18. junija udeležili dneva košarke v Škof ji Loki tn se srečati z vrstniki iz skoraj vse Slovenije, ter nepričakovano, a zasluženo osvojili prvo mesto. V tej sezoni so se Izkazali v popolnoma drugačni luči kol lanski in s številnimi zmagami J/rtig-rali tudi dodatne kvalifikacije za vstop v višjo ligo. V septembru jim želimo le takšno nadaljevanje tn preboj v višji rang tekmovanja. TEČAJ ZA POMOŽNE KOŠARKARSKE SODNIKE Ker se nova sezona zelo hitro bliža želimo v svoje vrste frrivabi-ti še več ljubiteljev košarke iz naše občine. Tako bomo v septembru organizirali tečaj za pomožne košarkarske sodnike KZS. Vsi, ki želite vedeti kaj več o tem, nas lahko pokličete na tel: 041/735-127 in z veseljem vas sprejmemo medse. ROBERT PROSEN Iz odbojkarskih vrst TURNIR ZA POKAL RAUCH EKIPI POTOMFLI Radio Hit v sodelovanju z Odbojkarskim klubom Kamnik letos že drugo leto zapored organizira serijo rekreacijskih lumirjev za Pokal Rauch. Serijo štirih turnirjev so ta konec tedna začeli v Kamniku, sledili pa bodo še turnirji v Kopru, Zbiljah in Domžalah. Na turnirju v Kamniku se je med seboj pomerilo 22 ekip in z gotovostjo iahko trdimo, da je bil turnir na precej visoki kakovostni ravni. Že prve tekmo so pokazale, da dO samega zaključka ne bomo vedeli katera ekipa bo na koncu slavila. Kljub vsemu so na koncu brez poraza prvi turnir osvojili igralci gorenjske ekipe Polomili, pred domačo ekipo Respcct in ljubljansko ekipo Telebajski. Ker pa o končnem zmagovalcu odločajo vsi štirje turnirji, ni odločenega še prav ničesar, še posebno, če kakšna ekipa ne bo nastopila na vseh štirih turnirjih. Radio Hit pa je med turnirjem poskrbela tudi za pester dodatni program. Najbolj zanimiv je bil tudi pred izbor za Miss fnivke 2005. Najlepša na kamniški mivki je bila osemnajstletna Črnomeljčanka Leonela Levak. Serija se bo nadaljevala ta konec tedna na novih igriščih na Bonifiki v Kopru. Več o turnirjih pa si lahko preberete na www.radiohit.si. Odbojkarski klub Kamnik pa 30. julija, od 11. ure dalje, organizira že 39- tradicionalni turnir trojk. Vse ljubitelje igranja v trojkah vabimo, da se preizkusite na tradicionalnem turnirju, čakajo pa vas tudi bogate nagrade. USPEŠNO IZVEDEN 2. ODBOJKARSKI TABOR NA KRKU Odbojkarski klub Kamnik se je tudi v letošnji sezoni odločil organizirati Poletni odbojkarski tabor na Otoku Krku. Tabora se je udeležilo 25 otrok pretežno iz Kamnika, nekaj pa jih je bilo tudi iz drugih krajev (Prc-valje, Žužemberk), ki so bili nastanjeni v počitniškem domu podjetja l.cštan in Leštan v Poratu pri Malinski. Na odbojkarskem taboru so otroci pod vodstvom kamniških trenerjev Gregorja Hribarja, Aca Kramarja in Petra Hribarja posvečali največ pozornosti treniranju odbojke dvakrat dnevno, ob tem pa Sezona turnirjev odbojke na mivki so izrabili prosti čas še za plavanje, potapljanje, veslanje, karate, vožnjo z banano in krofi, ki sta navdušila prav vse. Prav tako so se z ladjo podali na enodnevni izlet na otok Čres - Beli. Delovni dan se je pričel ob K. uri z zajtrkom, po pregledu čistoče sob je sledil prvi trening, plavanje in razne aktivnosti, po kosilu jc sledil krajši počitek in odhod na plažo, zvečer pa i še en trening. Po večerji so sledile družab- je na vrhuncu. ne igre, delovni dan pa se je končal ob 22. uri. Da bi sedemdnevni odbojkarski tabor starše otrok čim manj udaril po žepu so poskrbeli tudi v samem klubu, saj so pridobili kar nekaj sponzorjev, svoje pa je prispeval tudi Odbojkarski klub Kamnik. Zaradi uspešnosti že 2. tabora so se v OK Kamnik že odločili, da bo do podoben tabor organizirali tudi v prihodnjem letu. CICO L TRIŠPORTNI KOLESARSKI IZLET - PETIČ Udeleženci 2. Odbojkarskega tabora SE BO ZGODIL V SOBOTO, 26. AVGUSTA Po Glossglocknerju 2001, Dolomitih 2002, Nockbergu in Maltatallu 2003, Mangartu in Vršiču 2004 bodo tokrat na vrsti jezera avstrijske Koroške. Od Celovca do Spitala je nanizanih pet čudovitih jezer, ki si jih bodo manj zahtevni kolesarji ogledali prav od blizu, bolj zahtevni pa se z vrha gorskih prelazov v njihovi bližini. Kot vedno: lažja in težja varianta - za vsakega nekaj, po lastni presoji in izbiri. Prijave do 15. avgusta na miro.kreqar@siol.net ali 041 641 527. Podrobnejše informacije na vvvvvv.trisport-klub.si in na oglasni deski v Kamniški Bistrici, ki je med poletjem priljubljena destina-cija številnih kolesarjev. Čez poletje torej vsak zase pridno obračajte gonilke in številke na kolesarskih števcih, zadnji vikend pa se podamo na skupinsko turo, ki nam bo, vsaj upamo tako, kot vse dosedanje, ostala v lepem spominu. MIRO KREGAR S novi CITROEN C/ ŽE PRI MAS! V JULIJU POPUSTI DO 900.000 SIT! CITROEN IUOVIC4! SAMO PRI NAS! 50% takoj 50% po enem letu Brez obresti DOBAVA TAKOJ AvtomarkeT PRODAJNO SERVISNI CENTER BLATNICA 5, 1236 TRZIN Tel.: 01/562 33 00 • faks: 01/562 21 63 http://saloni.citroen.sj/avtomarket-trzin/ MATIČNI PODATKI ZA MAJ SMRTI: - ČEBULI IERNEJ, Podgorje, Podgorje 98, star 27 let POTOČNIK ANA, roj. Štebe, Gora pri Komendi 18A, stara 83 let BERLEC LJUDMILA, roj. Pavlic, Rožično 4, upok., stara 75 let - BERLEC FRANC Šmarca, Habjanova ul. 10, upok., star 67 let - MOTN1KARJANEZ, Kamnik, Zikova ul. 5, upok., star 75 let -Ril [TER MIKLAVŽ. Kamnik, Medvedova ul. 18A, upok., star 68 let - VRHOVNIK JANEZ, Tunjice 32, upok., star 93 let - LIPOVEC DUŠAN, Ljubljana. Verovškova ul. 52A, star 53 let - BAVČAR BORIS, Kamnik, Prvomajska ul. 4, upok., star 79 let POROKE - PILGRAM GREGOR, Ljubljana, UL Konrada Babnika 9, finančni direktor, 32 let in HRIBAR VESNA, Ljubljana, Sojerjeva ul. 69, revizorka, stara 32 let - HANČIČ SIMON, Crna pri Kamniku 15, gobar, star 24 let in MUHIČ MAJA, Kamnik. Groharjeva ul. 8, sam. kontrolor, stara 23 let - ROZMAN DENIS, Kamnik, Žale 18C, gradbeni tehnik, star 22 let in POTOČNIK NIKA, Mekinje, Neveljska pot 5, trgovka, stara 22 let KADLINC ŠTEFAN, Zgornji Tuhinj 27, lesarski tehnik, star 26 let in MOČNIK ANDREJA Sidol 3. konfekcijski modelar, stara 24 let - PANČUR JOŽE, Oševek 17, delavec, star 41 let in AHČIN MARIJA, Veliki Hrib 15, delavka, stara 38 let Vlll.OŠEVIČ BRANKO, Kamnik, Groharjeva ul.10, star 30 let in OMF.RČEVTČ RAHIMA, Ljubljana, Papirniški trg 20, bolniška strežnica, stara S6 let - TIGANJ ARNEL, Kamnik.Ul. Matije Blejca 12, pek, star 23 let in DURANOVIĆ JASNA, Kamnik, Livarska ul. 5, referentka, stara 22 let - KAJZARJANEZ, Zgornje Pimiče 6], komercialist, star 27 let in VTRANT PATRICIJA, Ljubljana, Ižanska c. 116, upravni tehnik, stara 42 let - ŠKERJANEC ANDREJ, Kamnik, Podgorje 40, mesar, star 29 let in GALJOT DARJA Kamnik, Podgorje 40, vzgojitelj pred. otrok, stara 25 let - KOTNIK FRANC, Hrib pri Kamniku 10, monter, star 35 let in BAJDE JELKA, Godič 15A, tkalka, stara 34 let - HRIBAR ANDREJ, Vir, Žnidaršičeva ul. 12, kurir, star 30 let in PEZDIRC POLONA, Turnše 42, študentka, stara 24 let - MAMIC MIRKO, Kamnik, Jakopičeva ul. 27, voznik, star 39 let in STANOJEVTČ BILJANA, Omarska, Prijedor, stara 34 let SIMt NOVIC VELIMIR, Stahovica 13, strojnik, star 23 let in PAVLOVIĆ SVETLANA, Stahovica 13, stara 20 let AVGUŠTIN ROK, Suhadole 5 C, s.p.pečarstvo, star 26 let in STOJ KOVIC NINA, Moste 96, delo v tajništvu-kom„ stara 24 let - JAKOŠ JOŽE. Črna vas 187. avtomehanik, star 30 let in VOJE IRENA, Ljubljana, Dolenjska c. 168, stara 28 let - ŠROL DOMINIK, Šenčur, Pipanova c. 78, star 28 let in KORDEŽ MOJCA Šenčur, Beleharjeva c. 28, komercialistka, stara 24 let ZLATE POROKE - PANČUR Jožef in PANČUR Ivana, roj Vidmar, Oševek 17 - poroka dne 14. 5. 1955, zlata poroka dne 14. 5. 2005 v Kamniku - KODRA FRANC in KODRA Pavla, roj. Kramar, Zgornji Tuhinj 53- poroka dne 14.5. 1955, zlata poroka dne 14.5. 2005 v Tuhinju HRIBAR Frančišek in HRIBAR Ljudmila, roj. Stražar, Buč 29A - poroka dne 21. 5. 1955. zlata poroka dne 21.5. 2005 v Tuhinju MATIČNI PODATKI ZA JUNIJ MRTI: - OMRZLI LADISLAV, Oševek 3 A upok., star 61 let - DOLENC MARIJA, roj. Pirš, Radomlje, Prešernova c. 47, upok., stara 91 let - JERIČ MIROSLAV, Kamnik, Ljubljanska c.lA, upok., star 76 let - HRIBAR ŠTEFAN, Volčji potok 31, star 49 let - GOLOBIC TEREZIJA, Motnik 4, upok., stara 81 let - GRČAR MARIJA CVETKA, roj. Ramšak, Kamnik, Kolodvorska ul.18, upok,, stara 69 let - GALIN ANTON, Vrhpolje pri Kamniku 220, star 46 let - BAJDE MARIJA, roj.Vehar, Kamnik, Kranjska c.3D, upok., stara 62 let - GOLOB JOHANA, Vodice nad Kamnikom 2, upok., stara 89 let - PFRNF CIRIL, Zgornje Stranje 39, upok., star 71 let POROKE - URŠIČ MIRKO, Spodnje Stranje 24, poslovodja, star 30 let in STRMŠEK DOMINIKA, Liplje 5, stara 18 let - ŽUNIĆ ZLATKO, Zajelše 3, tehnični referent, star 33 let in PERNOVŠEK ŠPELA, Kamnica 12A, referent v logistiki, stara 27 let - BRLEČ ALOJZ, Zgornje Palovče 3, voznik, star 27 let in BELAJ NIKA, Šmiklavž 17A, študentka, stara 24 let VF.RTAČNIK BOŠTJAN, Podlom 9, dimnikar, star 37 let in \ 1 R LAČNIK KLAVDIJA, Podlom 9, komercialist, stara 34 let GRKMAN FRANC, Potok pri Komendi 5A, tehnolog, star 36 let in U TIANT JANJA, Potok pri Komendi 5A, vodja kakovosti, stara 26 let - STEFANC PRIMOŽ, Kompolje 68. direktor, star 27 let in LUKUNIC BARBARA, Kompolje 68, direktor, stara 25 let BOROŠAK DEJAN, Ljubljana, Drenikova ul.33, operater, star 26 let in F RJAVEČ MOJCA, Ljubljana, Brilejeva ul.1.3, računovodja, stara 27 let - DRŽANIČ ZORAN, Bistrica pri Tržiču, Pot na Bistriško planino 2, vodja carinskega odd., star 40 let in STABUC VALERIJA, Bistrica pri Tržiču, Pot na Bistriško planino 2, komercialistka stara 44 let - GRADIM k KLEMEN, Županje Njive 30B, star 25 let in PLAHUTNIK MATEJA, Županje Njive 30B, frizerka, stara 26 let - KAVKA JURE, Vir, Cufarjeva ul. 7, mesar, star 28 let in VELEPIC ERIKA, Češenik 4, knjigovodja, stara 28 let Foto klub Kamnik Kamfest bo zaznamovala tudi razstava fotografij našega Kamnika O Foto klubu Kamnik smo že nekajkrat pisali. V tem času, ko se nismo pojavljali v medijih, pa se je zgodilo kar nekaj stvari. Končal se je tečaj fotografije, ki smo ga organizirali v sodelovanju s Študentskim klubom Kamnik. Najboljša dela vseh tečajnikov so in bodo še nekaj časa razstavljena v prostorih ŠKK-ja, na Glavnem trgu 23. Fotografije so vredne ogleda, pri tem pa lahko vidite, kaj vse so se udeleženci naučili v 30-urnem tečaju. Tečaj seveda ni edina stvar, ki smo jo pripravili. Še vedno imamo redne sestanke, na katerih se pogovarjamo o resnih in malo manj resnih stvareh, občasno naši člani pripravijo interna potopisna predavanja. Zadnje pred poletjem je bilo zanimivo, poučno, slikovito in z dobro fotografijo podprto predavanje o Avstra-liji. Pa tudi to še ni vse. Za konec avgusta napovedujemo nenavadno razstavo, kakršne v Kamniku še ni bilo. Na Glavnem trgu bomo postavili veliko leseno konstrukcijo, na kateri bodo na ogled fotografije nam ljubega Kamnika. Običajno videvamo idilične fotografije lepe predalpske pokrajine, Šutne, Malega gradu, redko pa fotografski objektiv zabeleži estetsko manj zanimive dele mesta. Tokratni namen je fotografiranje obojega - znanih in malo manj znanih kotičkov, ljudi, njihovih navad, vsakdanjega mestnega utripa in tudi tistega, kar želi mesto prikriti in skriti turistom ter drugim obiskovalcem. Skratka, na ogled bodo kompozicijsko dovršene, barvno zadovoljujoče, vsakdanje, nenavadne, izzivalne in ogleda vredne fotografije. Otvoritev razstave pod imenom Oko Kamnika bo zadnji dan letos že drugega festivala Kamfest, ki ga organizira Kulturno društvo Priden možic, 27. avgusta. Za lepši zaključek počitnic in lažje premagovanje novih izzivov. Za Foto klub Kamnik Mirta Kadivec www.fotoklub-kamnik.si ZNIŽANJE VEUA OD 15. 7. DO 5. 8. 2005 Delovni čas od 10. do 20. ure, sobota od 8. do 12. ure. Občni zbor društva Izgnancev Kamnik OHRANJATI ZGODOVINSKA DEJSTVA poskrbel Marjan Šareč z oponašanjem Drnovška, Janše in drugih politikov. Delovni del Občnega zbora je pričela predsednica društva Marija Žnidar s poročilom o uresničevanju nalog v preteklem mandatnem obdobju. Najprej je govorila o 60-letnici in s konkretnimi podatki o izgnancih ilustrirala takratni čas. Med drugo svetovno vojno jc umrlo kar 55 milijonov ljudi. Na Gorenjskem in Štajerskem je okupatorju uspelo izgnati 80.000 Slovencev. Popoln načrt o genocidnem uničenju Slovenije nemškemu okupatorju ni uspelo uresničiti zaradi odločnega odpora prebivalstva in Narodno osvobodilne vojne. Marija Znidar je poročala o uresničenih nalogah, o reševanju zahtevkov, ki še niso rešeni, o pravici do koriščenja zdravilišč, o obiskih članstva itd. Število članstva upada, medvojna generacija je že kar ostarela. Precej članov vsako leto odhaja. Prisotnih 96 članov je spreminjalo še ostala poročila, blagajniško poročilo, poročilo Nadzornega odbora in na koncu je Občni zbor sprejel še program dela za nadaljnje obodbje in izvolil novo vodstvo, ki bo društvo vodilo v naslednjem mandatnem obdobju. Dosedanja predsednica Marija Znidar jedinstvo uspešno vodila dolgo vrsto let, zato so jo sodelavke počastile s šopkom cvetja in zahvalo. Novega predsednika oziroma predsednico bo novo izvoljeni odbor izvolil na svoji seji. STANE SIMŠIČ DAN KAMNIŠKIH PLANIN Tradicionalno planinsko srečanje DAN KAMNIŠKIH PLANIN bo letos na Kamniškem sedlu v nedeljo, 17. julija ob 11.30. Za to veliko srečanje planincev z mednarodno udeležbo planincev iz Trofaiacha (Avstrija) organizator planinsko društvo Kamnik pripravlja prijetno druženje. Sodelovali bodo pevci Prvega slovenskega pevskega društva Lira iz Kamnika, Kamniški koledniki in drugi. Dostop na Kamniško sedlo je mogoč iz Kamniške Bistrice, Logarske doline, Korošice in drugod. Kamniški planinci se veselijo ponovnega srečanja. Dosedanja dolgoletna predsednica Društva izgnancev Kamnik Marija Znidar je spomnila tudi na težko obdobje pred 60. leti. V domu Kulture Kamnik so se 28. maja srečali na rednem letnem Občnem zboru kamniški izgnanci, ki jih je okupator v času II. svetovne vojne izgnal iz rodne zemlje. Tokratni Občni zbor je sovpadal s 60-letnico vračanja Slovencev iz izgnanstva. Organizatorji zbora so pripravili lep kulturni program, ki ga jc vodila Marija Golob. Jožica Kališnik jc v uvodnem delu ob spremljavi harmonikarja Boža Matičiča zapela himno izgnancev »Kako je dolga, dolga pot...«, Goran Završnik je recitiral pesmi Elke Podbevšek, nastopili sta sestri Kozamernik s citrami in kitaro, harmonikarja sta zaigrala prijetne viže, Foklorna skupina Društva upokojencev Kamnik je zaplesala, za razvedrilni del pa je TRGOVINA Duplica Trdinova 7/a, KAMNIK, tel.: 01/839 42 84 NA PREDVEČER PRAZNIKA KRES NA GORI Ni mi mar za kraje tuje, saj najlepše je doma, kje jc še dežela takšna, kot naša jc Slovenija. Imamo morje in planine, mesta bela in vasi, v soncu cerkvice bleste se in žare kot biseri. (Kati Turk- odlomek iz. recitacije) Tudi letos je Turistično društvo Gora sv. Miklavž, Šmartno v Tuhinjski dolini v sodelovanju s Kulturnim društvom Srednja vas organiziralo kulturni program na predvečer praznika slovenske državnosti. Slovesnost se jc pričela s sveto mašo, ki jo jc za domovino daroval domači župnik Jože Razingcr. Maši jc poseben čar dalo petje MPZ Mavrica iz Srednje vasi. Župnik je v nagovoru jc izrazil veselje, da že štirinajst let živimo v svoji prelepi domovini, ki jc naš dom in kjer nam jc lepo. Kulturni program je povezovala Maja Korošec, MPZ Mavrica jc pod taktirko zhorovodkinjc Mateje Kališnik poleg Zdravljicc zapel še nekaj domoljubnih pesmi. Slavnostna govornika sta bila predsednika obeh društev organizatorjev. S harmoniko sta nastopila Ncjc Pančur in Robi Zalaznik, pesmi Moja dežela in Na Goro sta recitirali Sonja in Maja. Veseli Oferači (Albert Žibert s harmoniko, Tone Sušnik z gudalom, Pavle Korošec s trobento in »ribežem«) pa so ob koncu programa pripravili ofreht domovini. Ob kresnem ognju in soju bakcl, veselih harmonikarjev in plesu se je druženje in veselje ob rojstnem dnevu domovine nadaljevalo v mež-nariji do zgodnjih jutranjih ur. ŠTEFKA LEGEDIČ BO GRINTOVEC TUDI LETOS TUJ? 24, julija ob 9. uri se bo ponovno zgodil pomemben dogodek v Kamniški Bistrici: KGT Papež organizira že 8. tek v osrčje Grintovcev. Ekstremni tek v premagovanju 1975 m višinske razlike na dolžini 9600 metrov je tek presežnikov. Lansko leto sta Ines lližar in Marco Gaiardo podrla dosedanja rekorda, bila jc tudi rekordna udeležba tekačev (238). V megli in vetru jc vrh Grintovca prvi dosegel Italijan Marco Gaiardo (1.18:28), sledila sta mu Ceh Krupicka in Nemec Rc-itberger. Grintovec je bil torej trikrat tuj, toda zavidljivi kralji višin so bili tudi naši tekači (Mesncr, Zamik, Zupančič, Šalamun), med mlajšimi veterani legendarna brata Urh. Lanskoletna kraljica Grintovca Ines lližar jc tudi izboljšala dotedanji rekord Vivodovc (1.3919) Med mladinci in mladinkami, ki so lekli do Kokrskega sedla, ostaja rekordni tek Mitje Kosovelja iz leta 2003 (48:47). Grintovec vsako leto nekako magično vabi v svoje naročje kralje višin: vztrajne, uporne, polne moči in energije ne glede na vreme, čas, starost. Tudi letos pričakujemo številne tuje in domače tekače, saj tek šteje za Pokal Slovenije v gorskih tekih z vsemi zahtevanimi pravili, postaja pa znan tudi med boljšimi In ekstremnimi tujimi teki. Proga bo tradicionalna za člane in članice (vrh Grintovca), za mladinec in mladinke do Kokrskega sedla, za mlajše dečke /deklice do ceste pred odcepom in starejši dečki/deklice tečejo do tovorne žičnice. Zaradi zahtevnosti organizacije in številčne udeležbe so nujne predprijavc od 15. do 20. 7. (startnim 2000 SIT), po tem roku 3000 SIT. Za varnosi bodo skrbeli alpinisti, številni gorski reševalci in zdravniki. Redarji bodo delili vodo na petih kontrolnih točkah. Vsak tekač dobi spominsko darilo, ročno izdelano priznanje in bon za prehrano. Na množični slovesni podelitvi in razglasitvi rezultatov oh 15. uri v Kamniški Bistrici bodo najboljši trije v vseh 11 kategorijah prejeli medalje in vredne praktične nagrade, bogate denarne nagrade prvih deset moških in pet žensk absolutno, sledilo bo še žrebanje praktičnih nagrad. Posebna nagrada čaka tudi rekorderja proge na Grintovec in Kokrsko sedlo. MIRA PAPEŽ TABOR PIPA MIRU NA PETKOVIH NJIVAH Letošnji, tretji po vrsti, alpinistični tabor s simboličnim imenom »Pipa miru« je potekal prej kol prejšnja dva - od 2J. do 26. junija in to j>rav tako na Petkovi njivi j>od Koroštco. Organiziral ga je AO Kamnik ob velikem delu in naj>oru neposrednega organizatorja Marka Petka. Simbolični naziv je dobil tabor zato, ker se tu dajo nastran vse možne zamere in podobne reči in se samo j>leza, druži, debatira In podobno, kar/ia nt namenjeno samo članom AO Kamnik, amj>ak tudi članom drugih odsekov. Na letošnjem taboru je sodelovalo 42 alpinistov, aljHnističnih j>rt-jjravntkov in tečajnikov, j>a tudi njihovih družinskih članov v starosti od manj kot štiri, jta do več kot šestdeset let izAO Kamnik, AO Domžale, AO Mengeš in AO Idrija. V Dedcu, Ojstrici, Vežici tn Vršičih so udeleženci opravili več kot slo petdeset j/lezalnih vzponov, Poleg tega je bila še tekma v fjlezanju po balvanih, kjer je bil najboljši A mbrož Hajde. Vsak večer so imeli taborni ogenj, v petek so si v Domu na Koroški ogledali diapozitive s />reteklth dveh taborov, v soboto zvečer pa jim je Montka Kambtč - Mali />redstavtla svoja vzpona na Fitz Roy tn Cerro Torre v Patagoniji. Čeprav je bila vremenska najjoved za vse dni zelo neobetavna, pa v času tabora j>raktič-no ni bilo nobenih j>adavin, čeprav je drugod po Sloveniji tudi deževalo. . BOJČ Kulturno društvo Miran Jarc, Škocjan pri Domžalah, vabi v Poletno gledališče na Studencu na Kulturni poletni festival Studenec 2005 Petek, 15. julij, ob 21.00 Domača gledališka predstava -komedija ŽENITNA MEŠETAR K A V glavnih vlogah: ženitna mešetarka Dolly Levi - Pija Brodnik, Trgovec iz Yonkersa - Franc Pestotnik PONOVITVE: 16., 17., 22., 23., 24., 29., 30. in 31. julij ob 21. uri; 19., 20. in 21. avgust - ob 20. uri PRODAJA VSTOPNIC: Vele, trgovska družba, tel.:oi/72i 83 31, SAM d.o.o., tel.: 01/72 98 800, Foto Repanšek Mengeš, tel. 01/723 74 92, Trgovina nakup Kamnik, Šutna 48, tel.:oi/839 70 81, po el. pošti: kdmj.skocjan@siol.net, www.drustvo-miranjarc.si in telefonu 01/72 49 189. • OPRAVIČILO Gospod Miro Mikuš, direktor podjetja CONSAL, d. o. o., Podjetje za storitve in trgovino, Ljubljanska 21 d, 1240 Kamnik, se kot upravnik stanovanjske enote likova 2, Kamnik, opravičujem gospe Ivici Rostan, ker sem brez njenega dovoljenja in proti njeni volji objavil zasebno številko njenega mobilnega telefona na oglasni deski večstanovanjske zgradbe na naslovu Zikova 2 v Kamniku. ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA dr. Jagoda Strehovec Potočnikova 15, Domžale tel.: 7212-990 Delovni čas: ponedeljek, sreda, četrtek torek, petek 9h-12h STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE p^M-l01/7215717'01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik ZAHVALA Ob izgubi ALBINE NOGRAŠEK roj. Ivančič iz Kamnika, od katere smo se poslovili 22. 6. 2005 na njeno Zeljo v družinskem krogu, sc iskreno Zahvaljujemo vsem za razumevanje, izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala tudi patroma Borisu in Robertu za opravljen pogrebni obred ter glasbenikoma Majdi in Janezu. Žalujoči: mož Franc, hčerki Mateja in Brigita, mami Fani, oči Bogdan, sestra Milojka in brat Bojan z družinama Bolečina in praznina je doma ostala, k<> smrt je k Bogu ata poklicala, .sv;/' Bog hotel je loko. tlo trpljenje se končalo bo. ZAHVALA V 74. letu nas je zapustil nas mož, oče, ded, praded, brat, stric, boter in tast IVAN DOLINŠEK iz Bistričice Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in drugim, ki sle nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izražali sožaJje, nas tolažili, podarili cvetje in sVece, Iskrena hvala g /upniku Matiji Se lan u za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za ganljivo petje in trobentaču. Hvala osebju ZD Kamnik, posebej dr. Jani Plavce in sestri Emi Miklič za pomoč v času njegove bole/.ni. Vsem in vsakemu posebej hvala. Žalujoči: vsi njegovi Julij 2005 Mojo srčno kri Škropite po planinskih sončnih tleh, kakor seme jo vrzite po doleh in po bregeh fS. Gregor?!?) ZAHVALA V 85. letu je odSel nas dragi oče in deda ALBIN VENGUST » Iskreno se zahvaljujemo gorskim reševalcem, planincem, prijateljem sosedom in borcem ZZB NOB, ki sle sc poslovil, od ' ' „joga. nam pa izrekli sožalja. Hvala prijatelju Danilu Skcrbineku za tople besede slovesa v imenu gorskih reševalcev, ki Ste se Kmetu poklonil, tudi s častno si razo in pevcem Krt za občuteno zapele pesmi. V tolažbo nam je, da v svojih srcih ohranjale spomin nanj. Žalujoči: hči Alenka in sin Marko z družinama Junij 2005 CIM/SV Domžal«*"*^jMii.iaaooeCTtai. _ ■»II II1A Kamnik ,".*.,, www.simax-slo.com ^f^fZ^W^89 AVTODELI IN AVTOMEHANIKA ZA VSE TIPE VOZIL NA ZALOGI GLUSNIKI, CEVI IN KATALIZATORJI | /S IZPUŠNI SISTEMI ZA ^ VSE VRSTE OSEBNIH IN TOVORNIH VOZIL PRTLJAŽNIKI iN KOVČKI ZA VSi UPI VOZU Že od 33.000 SIT dalje PNEVMATIKE {fliMfeE t SERVIS KLIMA NAPRAV! Akumulatorji, olja, filtri, zavore, deli podvozja, karoserijski deli. jermeni in veliko dodatne opreme KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila sprejemamo na telefonsko številko 01/56-55-120. f »! Spoštovani! Ko ob izgubi vašega najbližjega ne veste kam, so vam naše usluge na voljo Neprekinjeno Noč in Dan! H Nudimo vam kompletne pogrebne storitve ji ili POGREBNIK POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o. DVORJE št. 13. 4207 Cerklje Tel.: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685 Srce tvoje več ne bije, bolečin ver ne trpiš, ni več tvojega smehljaja, utihnil jc tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas ZAHVALA V 79. letu jc za vedno zaprl oči nas dragi mož, oCc, svak in stric IVAN MARTINC iz Godiča 19 Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga v obdobju bolezni obiskovali. Hvala vsem, ki slo nam izrekli sožalje, podarili cvetje in sveče in ga pospremili na njegovi zadnji poli. Hvala tudi vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Žalujoči: vsi njegovi Julij 2005 mm m V naših srcih ti naprej živiš, ZOtO pot nos vodi tja, kjer v tišini mirno spiŠ, Tam lučka ljubezni vedno gori fn tvoj nasmeh med nami iivi. ZAHVALA Iz nase sredine je odšel naš dragi mož, ati, stari ata, brat in stric CIRIL PERNE Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem ter njegovim prijateljem iz kluba Veseli fantje in nekdanjim sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in za svete maše ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete žalost in ke. Žalujoči: vsi njegovi Zg. Stranje, Sp. Stranje, Košiše, Stotnik, julij 2005 ZAHVALA Ob smrti drage žene, mame, babice in sestre CVETE GRČAR se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za številno spremstvo na njeni zadnji poti, za darovano cvetje in sveče ter za izraze sočutja. Posebna zahvala njeni zdravnici dr. Logarjevi ter sestrama Marini in Katarini za pomoč v času njene bolezni. Njeni: mož Janez, sinova Janez in Cene z družinama ter drugo sorodstvo Junij 2005 Instruiram matematiko in fiziko. Tel.: 723-81-57, 041/322-571, 051/359-483. Nudim VARSTVO OTROK na mojem domu v Mengšu (dopoldan ali popoldan in v soboto) ter likanje po sistemu odpeljem -pripeljem. Tel.: 01/723-91-54, 040/204-806. Breda Bartol. Finzgarjeva 2. MengeS ItUUU SVOJ DMR KOPOmiMJMtCJe?! TEHNIČNA TRGOVINA p) Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203 AKCIJSKA PONUDBA! PRALNI STROJ wa 62101 lmsrjo 6 kg, 1000 obratov 98.900 • RADI0KASET0F0NI, GLASBENI SI STOLPI-20% MALI GOSPODINJSKI APARATI -12% •SVETILA 10% •VODOVODNE ARMATURE-10% I AKCIJA: PRINESI STAR LIKALNIH IN NOVEGA DOBIŠ Z 20% POPUSTOM AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO DO PRODAJE ZALOG UGODNO PONUDBO SI OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI BREZPLAČNA DOSTAVA KREDIT NA MESTU - NKBM, velja za vse banke KREDITI GORENJE I +3 DO I +24, do 12 mesecev obresti podarimo! mmwwm RAČUNALNIKI nadgradnje - internet - instalacije kartuše in tonerji za tiskalnike mrežni In ostali povezovalni kabli - odstranjevanje virusov RAČUNOVODSKE STORITVE IN SVETOVANJE za fizične in pravn« oseb« fMIBO# d.o.o. Kamnik. Zikova ul. 4 tel.: 01/831-45-15, | Prodaja na obroke | 031/305-451 PRVI MESEC BREZPLAČNO! TECH d.o.o., Ljubljanska c 21e, KAMNIK (v obrtni coni Duplica) wvvw.lech.si Ji Ni smrt tisto, kar nas loči in livljenje ni, kar druii nas. So vezi močnejše, brez pomena so razdalje, kraj in čas. ZAHVALA • / V 88. letu življenja nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari ata in tast JAKOB ŠKRATEK iz, Podgorja 89 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, posebno Se Go-ropečnikovim. vsem sosedom, še posebej Slapnik in Pavli, prijateljem, planinski skupini s poti po Španiji, znancem in sodelavkam Market Kamnik za vso pomoč, izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Prisrčna hvala osebju ZD Kamnik, dr. Logarjevi za dolgoletno zdravljenje, sestri Marinki, posebej pa patronažni sestri Meri Kuzma za vso pomoč v času njegove bolezni. Hvala g. župniku Dularju za obiske na domu in lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za občuteno petje. Se enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči: vsi njegovi Podgorje, julij 2005 4 V naših srcih ti naprej liviŠ, zato pot nas votli tja. kjer v miru spiš. Tam lučka ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh med nami iivi. ZAHVALA V 87. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica, sestra, tašča in teta PAVLA ZOBAVNIK rojena (Jerbie z Bris Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in sodelavcem Svilanita in Eti montaže Kamnik za pisno in ustno izražena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darove za svete maše. Posebna zahvala dr. Dolenčevi in dežurnemu zdravniku dr. lvanetiču. Hvala neveljskemu župniku Vinku Podbevšku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za ganljivo zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste se poslovili od naše mame in jo pospremili na njeno zadnjo pot. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči: vsi njeni Briše, junij 2005 od 15. do 29. julija 2005 V prodajalnah v Kamniku: • Modna hiša • Otroška moda • Nova moda lil sam POLETNO DOGAJANJE od 14.07. do 23.07.2005 Dtopclom .Luni« . skupina Pri nakupu Izdelkov nad 40.000,00 SIT (ne velja za izdelke opečne kritine, opeko, cement, modularni blok, stiropor, železo oz. gradbeni material) PREJMETE DARILO SAM d.o.o. Domžale Preserska cesto 1. 1235 Radomlje PRODAJNI CENTER SAM JARŠE Preserska cesta 1. Zg. Jarše. 1235 Hatlomlje tel.: 01 729 88 02; fax: 01 729 88 32 www.sam.si Kamniški OBČAN 01/83 91 311 041/662 450 aKcua Ponudba velja od 14. do 28. 7. v papirnici Tempera Ljubljanska 1b, Kamnik. 3.790, Šolski nahrbtnik +DARILO! Modna pelerina 4^967 1.190,- Kalkulator KK-82TL tehnični, 229 funkcij Flomastri dvostranski, 10 barv SUPER GENA! i OZV-- i 140,- i rt ril Svinčnik z radirko | 10 kosov l papirnica z navdihom \f} tempera H Mercator Center Kamnik