O p 1 © 3.. Iz Smlednika.*) V 11. dan oktobra bil je zopet žalosten dan za vso Smleško faro, kajti ta dan odkril se je spominek nepozabljivega ranjcega g. učitelja Martina Kreka. Zopet solzilo se je marsikatero oko in vsakdo pa si je želel nazaj moža poštenjaka, kakoršnih je le malo na svetu. Ob 9. uri je bila za pokojnika sv. maša, pri kateri je bilo navzočih 10 gg. učiteljev. Po sv. maši zbrali smo se vsi pri grobu ranjcega Martina, kjer je g. nadučitelj Luka Jelenec navzoče primerno ogovoril. V krepkih besedah omenjal je lepih čednosti ranjcega g. Kreka, ter poudarjal veliko izgubo, ki je zadela vsled njegove smrti faro Smleško, tovariše, znance in sploh učiteljski stan. — Špominek je jako lep. Delal ga je dobro znani mojster Vinko Čamernik. Izsekan je iz kraškega marmorja v podobi piramfrJe, kakih 2'/^ m visok. Na sprednji strani ima naslednji napis: «Tukaj počiva g. Martin Krek, 32 let učitelj v Smledniku, roj. 6. nov. 1834., umrl 2. maja 1888. Postavili tovariši in prijatelji.- — Na zadnji strani pa ta-le: «In sem slišal glas z neba, kateri mi je rekel: Zapiši: Blagor mrtvim, kateri v Gospodu umijejo! Odslej naj počivajo od svojega truda; zakaj njih dela gredo za njimi. Raz. sv. Jan. 14. 13.» — Z vsemi troški vred stane okoli 123 gld. Kakor uže omenjeno, napravili so mu ga tovariši in prijatelji. V to svrho nabralo se je 132 gld., kateri zročili so se tukajšnjemu preč. g. župniku, da uredil in preskrbel bi vse potrebno, kar je tudi storil. Za vse opravilo in ves trud se še enkrat prav prisrčno zahvaljujemo prečastitemu g. župniku in vsem, ki so pripomogli, da je blagi pokojnik dobil toliko lep spomenik, kateri naj priča še poznim rodovom, kako priljubljen je bil vsem tovarišem in vsi fari Smleški nepozabljivi Martin Krek. Slava njegovemu spominu! *) Akoravno smo už6 v zadnjem listu -Učit. Tov." priobčili enaki dopis, podamo ga tudi še, kajti ime blagega pokojnika naj slovi mej naini. Uredn. Iz Gornjeg'8 Tuliinja. Bodi tem potom izrečena najtoplejša zahvala slavnemu odboru »Narodne Šole», kateri je za neznaten znesek poslal mnogo različnega šolskega blnga za uboge učence tukajšnje šole. Bog dovedi «Narodnej Šoli» mnogo blagodušnih prijateljev in podpornih udov. Jednorazredna ljudska šola v Gorenjem Tuhinji. Janez Zavasnik,Srečko Malenšek, predsednik krajnega šolskega svčta.učitelj. Iz Cirknice. V zadnji številki «Učit. Tov.» bile so šole naštete, katere so se udeležile sadne razstave. Naznanjamo, da tudi Cerknica ni izostala ter se udeležila razstave. Iz Ljiililjiliie. K preizkušnji učiteljske sposobnosti v 5. dan t. m. prišli so: A) učitelji gg.: Gregorač France, zač. učitelj v Metliki; Jevnikar Edvard, zač. učitelj v Mohliču na Koroškem; Knaflič Radoslav, zač. učitelj v Šmariji (pri Erlachsteinu) na Štaj.; Kokail Ferdinand, zač. učitelj pri Sv. Jederti na Štaj.; Pysch Rudolf, zač. učitelj na Jesenicah na Gorcnjskem; Rus France, zač. učitelj v Ribnem na Gorenjskem; Simon Karol, zač. učitelj v Lescah na Gorenjskem; Simončič Anton, zač. učitelj v Vrbovem. Za meščansko šolo se je oglasil nekdo z Dunaja, ki pa je uže prvi dan odstopil. — B) Učiteljice gospodičine: sestra Kristina Čelan, zač. učiteljica v Lihtenturnovem sirotišči za deklice; Czerni Marija, podučiteljica v Vojniku na Štaj.; Donati Amalija, zač. učiteljica v Čatežu; Friedrich Terez, uč. kandidatinja v Ljubljani; pl. Langev Pavla, podučiteljica v Hermagori na Koroškem; Parma Matilda, zač. učiteljica v Metliki. — Vsi g. g. učitelji in gspdč. učiteljice (podučiteljice) so dostali preizkušnjo, in sicer razun enega učitelja in ene učiteljice (ki sta sposobna samo za šole z nemškim učnim jezikom) so vsi sposobni za ljudske šole se slovenskim in nemškim učnim jezikom. Vprašanja pri preizkušnji učiteljske sposobnosti so bila: I. Za ljudske šole: iz nemščine in pedagogike: Wie kann der Lelirer auch ausserhalb der Schule auf ein anstiindiges Benehmen der Schuljugend hiinvirken? — Iz slovenščine: Vzgoja naj ustreza najvišjemu namenu človeškenra. Iz matematike: 1. Drei Personen unternahmen ein GescMft und fanden am Ende des Jahres, dass ihr Capital 7'/2# getragen hat, weil der Ueberschuss 498'75 fl. betrug; ihre Einlagen verhielten sich wie % : 3/4 : 4/5- — Wie gross war die ganze Einlage, wie gross waren die einzelnen Betrage, und wie viel gewann jeder? 2. Površina kocke znaša 34'56 dma; za koliko je njena telesnina večja od telesnine njej včrtane krogle? 3. V pravokotnem trikotniku razdeli zvrha pravega kota na hipotenuzo postavljena pravokotnica le-to (hipotenuzo) na dva odseka, katera merita 18 dm in 32 dm. Mislimo si, da se ta trikotnik okoli hipotenuze kot osi zavrti; kolika je telesnina in površina tako nastalega dvojnega stožca? (Obe te nalogi tudi po nemški). Iz zgodovine: Kratek ogovor zgodovinske in patrijotične vsebine, namenjen šolski mladini glede štiridesetletnice vladanja Nj. veličastva presvetlega cesarja Franca Jožefa I. Iz prirodopisa: Netopir (die Fledermaus), metodična obravnava. Iz prirodoslovja: Das Barometer; Einrichtung und Gebrauch. II. Za meščanske šole: Iz pedagogije: 1. Wie ist der Grundsatz: »Unterrichte psychologisch» aufzufassen? — 2. Verdienst der Philanthropisten um die Erziehung und den Unterricht. 4. Was kann der Lehrer thun, um bei den Schiilern der Entstehung der Kurzsichtigkeit vorzubeugen? — Iz prirodopisa: 1. Das Nervensvstem des Menschen. 2. Uebersicht der Sporenpflanzen. ¦— Iz matematike: 1. 5x -f7y = 17; 7x — 5y == 9; x — ?, y = ?. — 2. Das Trinom x2 — 7x + 10 soll in zwei Factoren zerlegt werden. 3. Auf welchen Betrag wachsen fl. 500 Zins auf Zins zu h% in 14 Jahren an ? 4. Bei einem geraden Kreiskegel ist die Hohe 24 cm, der Halbmesser der Grundfliiche 7 cm. "VVelche Neigung hat die Mantelflache gegen die Grundflache? Wie gross ist der Rauminhalt und wie gross ist die Oberflache des Kegels ? — 5. Wie ist das Cassabuch und wie ist das Hauptbuch eingerichtet? — Iz prirodoslovja: Das Wesen der magnetischen Declination und Inclination ist eingeliend zu erkliiren. 2. Das Aluminium: Vorkommen, Gewinnung, Eigenschaften und Vervvendung. — Odbor «Vdovskega učiteljskega društva* je v seji v 2. dan t. m. razdelil pri občnem zboru dovoljenih 150 gld. mej dva prosilca, ki sta dobila po 75 gld.; na druga dva prosilca se pa letos odbor ni mogel ozirati. Zboroval je potem odboi- «Slovenskega učiteljskega društva*. Odsek za slavnostni koncert je po soglasnem sklepu razdelil čisti dohodek učiteljskega koncerta 145 gld. mej učiteljske vdove in sirote take, ki ne dobivajo nikake ali k večemu le pičle podpore iz javnih zavodov in pooblastil 5 navzočih učiteljev s to razdelitvijo. Podpore so dobili: Ravnikar Terez, 81 let staiavdova, 12 gld.; Vincencijevo društvo, ki tudi podpira take sirote, 12 gld.; Ušeničnik z Iga 24 gld., Jerom f učitelja iz Kostanjevice 30 gld.; Kokalj, vdova f zač. učitelja z Breznice na Gorenjskem, 20 gld.; Stamcar, vdova f učitelja iz Selc, 10 gld.; Bernik, zdaj na Trati pri Škofji Loki, 5 gld.; Juvančič, učiteljska sirota, zdaj na Igu, 20 gld ; poslednjič je prevzel g. Stegnar za neko vdovo 12 gld. z naročilom, da o njej natančno poizve. — Obrtne strokovne šole v Ljubljani se pričn6 v 3. decembra. Vpisavati se je možno od 26. novembra dalje vsako dopoludne od 9—12 ure. Učenci (učenke) naj se oglase s svojimi stariši ali pa z njihovimi namestniki v pisarni strokovnih šol (Virantova hiSa, Zvezdarske ulice, v I. nadstropju) ter naj prineso seboj spričevalo o dovršeni ljudski šoli in dokaz, da so izpolnili 14. leto. Vnanjim učencem in učenkam je vodstvo pripravljeno dajati nasvetov za dobro in primerno stanovanje. — Kakor se nam poroča, se bode otvorjenje obeh zavodov slovesno vršilo, ter ima biti jedna točka slavnostnega programa, po katerem bode Ljubljansko mesto praznovalo 401etnice vladanja Nj. veličanstva. — G. dopisovalec «Učit. Tov.» o učiteljski konferenciji Ljubljanske okolice ni po vsem na tanko tako poročal, kakor se je, glede učiteljske knjižnice, pri konferenciji obravnavalo. Ni res, da bi bil jaz za naprej kako odškodnino zahteval; rekel sem le, da za preteklih 8 let prosim nekoliko nagrade, ker sem eno sobo knjižnici prepustil. Ponujalo se mi je odškodnine 10 gld. na leto, a jaz sem rekel, da tudi za plačilo nočem in nemorem dalje oskrbovati knjižnico, ker nimatn prostora in tudi drugi vzroki so še. — Nasvetoval sem sam, da naj se knjižnica prenese na Vrhniko ali v Šiško. Obveljal je pa ta nasvet še-le po tretjem glasovanji, da naj se v Šiško preseli in to ne z veliko večino glasov, ker skoro vsi bi jo naj raje imeli v Ljubljani ter še-le na piigovavjanje g. c. kr. šolskega nadzornika, da je Adamič dalje imeti noče, jo nasvet obveljal. Tudi ni res, da nisem sej skliceval. Koliko sej je bilo prvo leto, ko se je knjižnica uredovala, kažejo zapisniki. Druga leta pa je gotovo naj manj vsako leto bila ena seja, ker več jih tudi ni bilo treba. Čemu bi udom komisije prizadevali nepotrebnih potov in troškov, ker, koliko knjig je bilo pri konferenciji nasvetovanih, sem jih kupil, plačal, zapisnik uredil in ga razposlal. Nato je komisija vse knjige pregledala in račune kontrolirala. Primerilo se mi je pa tudi, da sem sejo skliceval, a prišel je samo jeden ud. Toliko se mi zdi, da je treba bilo pojasniti o tej stvari.*) Adamič. — Učni črteži za ljudske šole na Kranjskem so v nemškem jeziku izšli in se odposlali šolskim oblastvom in voditeljstvom. Za temi pridejo kmalu na svetlo tudi ravno ti črteži v slovenskemjeziku, pri katerih se bode poskrbelo, da se jih natisne več nego se jih je natisnilo nemških. *) Natančno poročilo o knjižnici smo vzprejeli, pa, ker je to le bolj posamna stvar, smo je do zdaj odložili. Uredn. Premene pri učiteljstvn. G. Josip Korošec, pomožni učitelj na I. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani, nastavljen je začasno na enorazredno ljudsko šolo v Škocijanu pri Turjaku (v Ljubljanski okolici). Gspdč. Marija Zhuber pl. Okrog, zasebna učiteljica v Venčah pod Ljubljano, je šla za prov. učiteljico v Paternion na Koroško. Razpis učiteljskih služeb. Št. 433 _ m. š. sv. V tukajšnjem mestnem okraji se bodeti umestili novoustanovljeni službi: a) na mestni nemški deški šoli podučiteljska s 500 gld. letne plače in b) učiteljice na mestni nemški dekliški šoli s 600 gld. letne plače. Prošn.je naj se postavnim potom do konca novembra 1888. 1. vlagajo pri podpisanem c. kr. mestnem šolskem svetu. C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani v 6. dan novembra 1888. 1. Št. 1057 okr. š. sv. Na enorazredni ljudski šoli v Grahovem se bode umestila učiteljska in voditeljeva služba s 450 gld. letne plače s 30 gld. opravilne doklade in s prostim Btanovanjem. Prošnje naj se postavnim potom do 15. novembra t. 1. vlagajo pri podpisanem uradu. C. kr. okrajni šolski svet v Logatcu v 1. dan nov. 1888. 1. V šolskem okraji Krškem bodeti se stalno, ali začasno umestili ua novorazširjeni čveterorazredni ljudski šoli v Šent-Jarneji tretja učiteljska služba s 450 gld. letne plače in na novorazširjeni trorazredni ljudski šoli v Kostanjevici druga učiteljska služba s 450 gld. letne plače. Prošnje postavnim potom naj se do 20. nov. t. 1. vlagajo pri podpisanem uradu. C. kr. okrajni šolski avet v Krškem v 81. dan okt. 1888. 1. Št. 728 okr. š. sv. Razpis službe učitelja in šolskega voditelja na jednorazrednici v Ljubnem na Go- renjskem v IV. plačilni vrsti. Prošnji do 30. dne novembra t. 1. C. kr. okrajni šolski svet v Radovljici dne 1. novembra 1888. 1. Št. 1196 Na dozdaj enorazredni ljudski šoli v Šent-Vidu pri Vipavi, katera se bode po okr. š. sv. „ . ... razporedbi sl. c. kr. dež. šolskega sveta z novim letom 1889. razširila v dvorazrednico, se bode uinestila nadučiteljska služba s 500 gld. letne plače, s 40 gld. opravilne doklade in s prostim stanovanjem, tako se bode tu tudi stalno, ali začasno umestila druga učiteljska služba s 400 gld. letne plače. Prošnje za te službi naj se postavnim potom do 21. novembra t. 1. vlagajo pri tukajšnjem uradu. C. kr. okrajni iolski svet v Postojini v 4. dan novembra 1888. 1. Št. 687 okr. š. sv. Na dvorazredni ljudski šoll v Mirni je izpraznjena druga učiteljska služba s 400 gld. letne plače. Prosilci za-njo naj svoje prošnje postavnim potom do 25. novembra t. 1. vlagajo pri tukajšnjem uradu. C. kr. okrajni šolski svet v Novem Mestu v 5. dan novembra 1888. 1. Št. 329 okr. š. sv. Na enorazredni ljudski šoli v Topli Rebri učiteljska služba s 400 gld. letne plače, s 30 gld. opravilne doklade in s prostim stanovanjem. Prosilci za to službo naj svoje prošnje postavnim potom do 25. dne novembra t. 1. vlagajo pri tukajšnjem uradu. C. kr. okrajni šolski svet v Novem Mestu v 6. dan novembra 1888. 1. Št. 1117 okr. š. sv. Na dozdaj trorazredni Ijudski šoli v Račjem pri Zidanem Mostu, katera se bode po razporedbi sl. c. kr. dež. šolskega sveta razširila v čveterorazredno, umestila se bode tekoče šolsko leto stalno, ali začasno novoustanovljena tretja ufiiteljska služba s 450 gld. letne (plače. Prosilci naj svoje prošnje postavnim potom do 30. novembra t. i. vlagajo pri tukajšnjem uradu. C. kr. okrajni šolski svet v Krškem v 10. dan novembra 1888. 1.