List 29. i / s:* r Fecaj LIX ars I I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin. > po pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 60 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. Za prinaSanje na dom v Ljub Ijani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema npravniStvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejemlje npravništvo plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin. ) dvakrat 24 vin. J trikrat 80 vin. — Dopisi naj se poSiljajo nredniStvn „Novic Ljubljani 19. jul^a 1901. Politični oddelek. deželni zbor prizadeval, da vse stori, kar je pri obstoječih finančnih razmerah mogoče, da se povzdiga deželna kul- jako tura. Zgradilo se je mnogo vodovodov mej njimi sredo Po deželnem zboru. ♦ kranjski deželni zbor zaključil svoje zajedno tudi končana njegova velikih, sklenil se je zakon, s katerim se je ustanovil zaklad za javna dela in melijoracije, sprejel se je zakon glede zlaganja zemljišč, skrbelo se je izdatno za občila, tošnje zasedanje, in s tem šestletna funkcijska doba. Ako se ozremo nazaj na minolih šest let deželno-zborskega delovanja, moramo reči, da je bilo v političnem oziru še dosti mirno plodno. zlasti za ceste m podpiralo se je vse 1 kar v korist deželni kulturi. Posebno pazljivost deželni zbor po svetil obnovljenju vinogradov. Ta akcija je rodila bogat sad 437.350 kron je dala dežela za obnovitev vinogradov, » v gospodarskem oziru pa jako ki postanejo vir dohodkov za hudo zadeto prebivalstvo. Za povzdigo omike in kulture isto tako dežela Pred šestimi leti se neugodnimi avspicijami. sila deželni zbor sešel pod jako izdatne svote žrtvovala. Sklenilo se je za ustanovitev Deželnozborske volitve so bile univerze v Ljubljani naložiti pol milijona kron skrbelo viharne. Prvič sta si stali obe slovenski stranki v odkritem boju nasproti in vse je bilo mnenja, da postane tudi kranjski deželni zbor pravi „Kampflandtag". Ta bojazen se ni izpolnila. Prvi dve leti toliško-narodna stranka nastopala jako bojevito, a ko je sprevidela, da ničesar ne opravi, ko je bila v raznih se je za pouk v vseh strokah in podpiralo se je vse » pogoj gospodar pač ka kar pospešuje omika, zakaj omika je skemu blagostanju. Umeje se ob sebi, da je dežela tudi jako mnogo žrtvovala za dobrodelne in druge občekoristne naprave. Lahko se reče: Deželni zbor kranjski je storil vse, kar važnih vprašanjih poražena se udala in ubrala druge strune, vsled tega je bilo mogoče, da se deželni zbor posvetil skrbi za blagor dežele in njenega prebivalstva. so mu pripustile njegove denarne moči, storil je vse kar je spoznal kot dobro za občni blagor, za korist de žele in prebivalstva. To tudi deželni predsednik ekscelenca tem oziru je deželni zbor razvil tako obširno in Hein v zaključnem govoru izrecno pripoznal ) plodonosno delavnost, da se lahko primerja najdelavnejšim ^Kdor objektivno sodi, mora priznati » da bila baron rekši: minola deželnim zborom. šestletna doba izredno plodonosna, in da si je zbornica političnem oziru je zavzemal napredno strujo pridobila velike zasluge za blagor domovine. Če in to dokazal s sklepi glede volilne reforme za ljub- srcu naroda če v srcu prebivalstva iskra je v hvalež- Ijansko mesto občinah. Skrbel je in glede direktnih volitev v kmetskih nosti ) mora to pripoznati". teh besedah je obseženo najčastnejše pripoznanje za vse gospodarske potrebe dežele delovanja deželnega zbora, in mi želeli 1 da se iz Ustvaril je stavbni red za Ljubljano, skrbel je za uči polni kar je izrekel ^deželni predsednik ekscelenca baron teljstvo, osigural dobro deželno upravo in pospeševal pri- Hein koncem svojega govora: da bi se tudi v prihod zadevanja za povzdigo zdravstva. Posebno veliko je storil na polju deželne kulture. Ta je odkazana njegovi skrbi in zapisniki o delovanju deželnega zbora pričajo, kako resno in neutrudno si njem deželnemu zboru delalo objektivno, s tisto modro uvidevnostjo in stvarnostjo, kakor sedaj v zaključenem deželnem zboru. • t i-- t Deželni zbor kranjski. ki 9 uspeh naj se gospodu deželnemu glavarju pogajanja, izreče zahvala. (Živahno pritrjevanje) vodil tej seji poslanec baron Schwegel uteme- ljeval svoj samostalni predlog, da naj se zakonito določi, da deželni služniki za dobe svojega službinskega razmerja ne smejo biti izvoljeni za deželne poslance. Govornik je izjavil, da njegov predlog nima reakcijonarnega namena, ampak da to načelo povsod zadobiva veljavo, ker ni mogoča prava kritika deželnih uradov in zavodov, ako so uradniki dotičnih zavodov ali uradov sami dež. poslanci. Ker je bila z jedne strani ta vladna predloga od zbornic državnega zbora že sprejeta, ter ima ta obeh zakon dne 1. septembra t. 1. stopiti v veljavnost, in ker se z druge strani na podstavi z odločilom z dne 30. decembra 1900 potrjenega deželnozborskega sklepa pobira na Kranjskem taka deželna naklada na žgane opojne pi- jače, je pač treba da deželni odbor sklene, da se dežela od 1 septembra dalj do 31. decembra 1909 od pove pobiranju te deželne naklade. Vrhu tega se imajo Po poročilu grofa Barbota se je sklenilo, ustanoviti po navedenem ministrskem ukazu sprejeti v ta sklep tudi v ljubljanski deželni bolnici domačo lekarno. za zbor Po odobrenju proračuna raznih zvišal letni prispevek 40 000 zakladov kron deželni dobo septembru 1. 1901 morda že vplačala, to je dolo- določila o povračilu deželne naklade, ki se po 1, za agrarske čila o tem da deželni zaklad z ozirom na državni operacije na 46.000 kron in pozneje na 50.000 kron. Nadalje je bilo rešenih več cestnih zadev, in se odobril zakon o uredbi pristojbin za ogledovanje mrličev. Dolga in ostra razprava se je vnela pri poročilu o davkih in sta zlasti baron Wurzbach in Luckmann po zasluženju ožigosala postopanje davčnih oblastev, nasproti katerim je občinstvo popolnoma brez pomoči. Deželni predsednik je sicer branil davčne oblasti, a opravičil jih ni. dodatni davek, ki ga bo plačevati, zavezan povrniti želno naklado, katero je dokazno prejel za dne tembra 1901 obstoječe zaloga žganih opojnih tekočin sep- Da se glede teh dveh točk ustanoviči neoporečno besedilo, vršil se je pri c. kr. ministrstvu za notranje stvari dne 13. junija t. 1. razgovor, katerega se v imenu dežele Kranjske udeležil nadzornik samostojne Seja dne 11. julija. tej seji se je rešilo več poglavij letnega poročila deželne naklade na žgane opojne pijače Zvonimir Zor. Pri tem razgovoru dogovorjeno, da je onim deželnim odborom, — v čegar deželah se pobirajo samostojne deželne naklade od žganih opojnih pijač na podstavi vsako- deželnega odbora. Lenarčič je zahteval, naj se sedež letnih, pobiranje in visokost naklade ustanavljajočih de-okrožnega zdravnika iz Kočevske Reke premesti v kak želnozborskih sklepov, — priporočiti, da okvirni zakoni drug kraj, Ažman pa je opozarjal, naj oblastva ne puste še dalje nespremenjeni služijo, ket podlaga tem deželno- mrličev ležati na mrtvaškem odru nad 48 ur. Pri po- glavju šolstvo je Povše pojasnil, kako šolskih knjig, pri poglavju obrtni pouk pa pravljal o rokotvornem pouku v ljudskih zadevi govorimo na drugem mestu. s spisovanjem Klein raz- zborskim sklepom. Sklenilo se je: šolah » isti seji se je rešilo zopet več cestnih zadev in nekaj prošenj. . Za dobo veljavnosti zakona o državni žganjarini • _ O kateri se v ozemlju vojvodine Kranjske ne pobira nikakršnakoli deželna naklada na žgane opojne tekočine. 2. Za one zaloge žganih opojnih tekočin, ki so podvržene v členu Seja dne 13. julija. tej seji se je razpravljalo o jako važni stvari namreč o prenehanju pobiranja deželne naklade na žgane opojne pijače. Poročal je poslanec Hribar, ki je dejal, da vedno glasnejše želje, naj država pomore deželam nositi bremena za šolstvo, so končno vlado napotile, da se je odločila iz davka na žganje dajati deželam neke pri- . navedenega zakona določenemu dodatnemu davku, in za katere je bila sedaj obstoječa deželna naklada'na žgane opojne tekočine dokazno po tarifi pla povrne se ta naklada iz deželnega zaklada osebam čana 1 ki so dolžne poravnati dodatni davek. . Deželnemu odboru se narcča, da dogovorno s ces. kr. deželno vlado po tem ukrene 1 kar treba spevke. Dotični zakon bil najprej predložen deželam 4. Deželnemu glavarju se izreče zahvala deželnega zbora za njegovo delovanje v tej zadevi. Ti predlogi so bili sprejeti, zajedno se je naročilo Ker pa je deželni zbor dalmatinski to predlogo odklonil, finančnemu odseku, naj se posvetuje, kaj naj se zgodi s je vlada predložila podoben zakon. Po tem zakonu ključ za Kranjsko, Štajersko in Koroško ugodnejši, to je, te dežele, ki so imele doslej samostojno naklado, dobe nekaj tistimi 16.000 gld 1 ki jih je dežela nabrala za dacarje I in če je možno preskrbeti dacarjem rento za starost Daljša razprava se vnela o ustanovitvi meščanske več odstotkov, druge pa nekaj manj, kakcr je bilo prvotno ^ Postojni. Sklenilo se je, da prevzame dežela uči projektirano. Ce bo žganjarina več nesla, nego .je prera- teljstvo ali pa zagotovi občini toliko deželno podporo, da čunjena, bo tudi dežela več dobivala. Sedaj dobi Kranjska na leto 868.861 kron. Ta rešitev je jako ugodna in gre na ta način priskočila deželam na vladi zahvala » da bo mogla učitelje plačevati. 1% isti seji se je tudi razpravljajo o nadlogah 1 ki pomoč. Prej smo bili pred eventuvalnostjo, da se nam ustavi pobiranje naklade, zdaj pa je za dobo 10 let zagotovljen znatni letni dohodek 868 861 kron. Za ta ugodni jih provzročajo cigani. Razprava je bila preveč akademična in ni od nje pričakovati kaj prida uspeha. Politični pregled. je to gibanje spoznanje, da Q pouk v rokotvorstvu Notranji položaj. - Letošnja poletna sezona ne bo v največjega pomena za noladino v obče zlasti pa za tisto političnem oziru tako mrtva, kakor se je pričakovalo Bližaj mladino ) se namreö v raznih kronovinah deželnozborske volitve Ponekod bodo volitve silno burne, tako na Kranjskem, na Češkem in na Gališkem. Povsod se bodo vršile kar najprej mogoče, ker se po dovršeni ljudski šoli posveti rokodelstvu. Dežela in Kranjska hranilnica sta se za ta pouk krepko zavzeli in ga prav izdatno pospeševali, a stvar vlada želi, da bi se že sredi oktobra sešel državni zbor češ ®® prav povoljno razvila. Letos so se da samo ce se zgodaj snide se zamore rešiti proračun pra- nedostatki spravili na razgovor v deželnem zboru vočasno in je mogoče, misliti na razpravljanje o predlogah zastran nagodbe z Ogrsko. Deželni zbori so večinoma že končali svoje delo ali ročal je o stvari poslanec Klei 1 SVOJ Po- dotični predlog utemeljeval približno tako je vsaj čez poletje pretrgali ter bodo nadaljevali na jesen. Pouk v ročnih delih rokotvorni pouk naj se Tirolski deželni zbor so italijanski poslanci razgnali in se bo vender enkrat sistemattčno uredi isti bržkone v kratkem razpustil. Mogočno ljudsko gibanje, bile dotične resolucije 1 ^ ^ ___ il prejšnjih letih so ki je nastalo mej tirolskimi Nemci zoper Grabmayr-Kathreinov načrt glede trentinske avtonomije, je nemške deželne poslance sigurno da stavljene in sprejete, a zgodilo se napotilo, da so ta načrt rahlo in previdno a vender ni ničes'ar. Torej se vidi odseku za letno poročilo po trebno, da zopet ponavlja: položili v arhiv To so začeli obstrukcij dalo italijanskim poslancem povod Ta-pouk v deških ročnih delih na Kranjskem gloma odločno deželni zbor Ital njo primorali vlado, zaključiti na- mnogo zanimanja in mnogo hvaležnega polja. Veliko uči opozicijo, zajedno so s tem stopili proti pa so tirolski Italij vladi v prišli do prepričanja, da se morajo približati Slovanom, ako hočejo do seči kak uspeh. teljev je usposobljenih za ta pouk, in deželni odbor je v družbi s kranjsko hranilnico v teku zadnjih let izdal lepe novce za to velevažno panogo narodne vzgoje. Štajerska deželna volilna reforma. sredstvo Peta kurija" je v naši državi postala palijativno sredstvo zoper splošno volilno pravico in sicer dobro sredstvo, zakaj prej politično brezpravdni sloji so s tem zadovoljni, da se uvede peta ku-rija. V štajerskem deželnem zboru se je letos sprožil predlog. Žal 1 da 0 ta pouk sedaj brez vsake ^ sistematične uredbe. Poljuben učitelj se oglasi za obisk rokotvornega tečaja na Dunaju ali v Gradcu in dobi za to nekaj podpore. Nihče ne gleda, je-li mož za to sposoben in je- naj se premeni volilni red. Ustavni odsek dež. zbora se je Pl'egova šola primeren kraj za oživotvorjenje rokotvornega izrekel za to, du se ohrani kurija veleposestva. Pri obravnavi je namestnik grof Clary izjavil, da vlada zahteva, naj se usta-novi splošni volilni razred. Odsek se ni udal ter določil, da v novi kuriii ne bodo imeli VSI državi j kakor določa državnozborski volilni red za volilno pravico pouka. Ko je učitelj kurz absolviral, dobi podporo za nakup orodja in potem začne poučevati. Nihče pa ne ve, kako orodje je nakupil, kako poučuje in kake izdelke da volijo v njem samo delavci tudi če kron na dohodnini plačaj kurij ampak proizvaja Čez par let se je učitelj naveličal, ker ni več kakor dobil potrebne materijalne in moralne spodbude ali pa kakor 8 K vsi mali obrtniki, ki plačaj manj Srbija Velezanimiva vest krožila je te dni po listih Po teh vesteh uvideva srbski kralj Aleksander, da se ne bo mogel vzdržati na prestolu, vsled česar se namerava odpove je morebiti celo premeščen v drug kraj. Orodje se kmalu pogubi in končno je vsa stvar pozabljena. Vsi napori in ne- bilo treba najmanj osnovati nekako osrednje stroški so brezkoristno zavrženi. Da se odpravijo dostatki dati kroni in sicer na korist nekega ruskega velikega kneza, nadzorstvo, ki bi stavilo glede obiska rokotvornih kurz o v tem bi prišla Srbija popolnoma pod ruski vpliv Bolgarska dni se je mudil na Bolgarskem veliki primerne predloge in skrbelo za to da bi se v prvi knez Aleksander Mihajlovič, bratranec ruskega c velikega kneza je dokaz, da je mej Rusijo in I stalo popolno sporazumljenje, kar je seveda za ves politični položaj na Balkanu največjega pomena. arja. Ta poset Bolgarsko na- takih krajev, kjer je Imeli vrsti jemali v poštev učitelji iz rokotvorni pouk večje važnosti. Imeli bi ves ta pouk v evidenci, svetovalo učiteljem pri nakupu orodja in njega konserviranju, dajalo učiteljem primernih modelov uva v Vojna v južni Afriki. - Zapovednik angleške armade jalo pravo metodo in gledalo, da ostane pouk v pravih južni Afriki, lord Kitchener je poslal 13 t. m vladi poročilo je sicer silno previdno pisano razodeva vsemu svetu, zavzeti Transvaal in se da je Angležka londonski pa vender uvidela nezmožnost. mejah 9 skrbelo za redno poučevanje m pazilo > da uspeh ne bil zavisen od slučajnih razmer in dobre volje le vsled tega umaknila. Seveda dotičnega učitelja. Tako nadzorstvo se pač najbolje Kitchener neugodni položaj Angležev skušal prikriti s stilističnim dalo izvrševati po ljubljanski c. kr. obrtni strokovni šoli t okitom, a poročilo obsega vender priznanje, da Angleži niso več v stanu, očuvati železniško progo od Kapstadta do Pre ima v tak namen na razpojaganje potrebni osebni torije, gl črto vseh njihovih operacij, ter da se morajo ki in drugi materijal omejiti na to, da ohranijo Johannesburg — to radi zlatokopo Natal angleški teritorij. Transvaal je torej dejanski oproščen Na drugi strani bi se moralo tudi učiteljem, ki poučujejo v deških ročnih delih, zagotoviti stalna letna nagrada in prenehati bi moral sedanji sistem, po katerem mora učitelj vlagati leto za letom posebne prošnje, da si izposluje nekoliko nagrade. Tudi se ne more zamolčati, da je popolnoma nepo Rokotvorni pouk. trebno, pošiljati učitelje v rokotvorni tečaj na Dunaj ali v Gradec, kajti tak tečaj se lahko z dosti manjšimi » Ni še veliko let, kar se je mlajše učiteljstvo začelo stroški aktiviral v Ljubljani na obrtnih strokovnih šolah. zavzemati za rokotvorni pouk v ljudskih šolah. Ustvarilo dokaz, kako draga sedanja uredba tega pouka, naj Si 284 NOVICE Letnik L1X služi dejstvo, da je ra rokotvornem kurzu v Gradcu poučeval tukajšnji strokovni učitelj E. Cigoj; učenci in uči- telji so se torej peljali daleč iz domovine, mesto da gosenici pravimo „seneni črv", ker se o seneni košnji najbolj razširja. Dasiravno je neznatna, vender je ni težko opaziti. Zaprede se naoareč po največ med raz- bili ostali v Ljubljani ter prihranili deželi in sebi lepih cvetjem > kjer SI napravi nekak tulec, okoli katerega je novcev. Sklenilo se je: 1. deški rokotvorni pcuk naj se vse polno rujavih, poškodovanih cvetnih delov. Ako za označi kot važni del ljudskošolskega pouka; 2. osnuje naj predek previdno snameš, kmalu se ti prikaže „črnoglav a se zanj posebno nadzorstvo 1 ki bo poslovalo po zgoraj ki tiči v njem. Našel sem po Halo7ah trsov, kjer je bilo izraženih principih; 3. za rokotvorni pouk naj se določijo med razcvetji vse polno te škodljive zalege posebne stalne nagrade; 4. deluje naj se na to, da se vadno mislijo, da škoda, ki jo napravi ta Ljudje na- .črvič«. ni osnuje rokotvorni tečaj za ljudske učitelje, in sicer na ljubljanskih C. kr. umetno obrtnih strokovnih šolah velika in se ne zmenijo zanj. Časih se zapredejo gosenice tudi na trtnem listju in se zabubijo v teh zapredkih. ki deželnemu odboru se naroča, da vso to zadevo resno Meseca malega srpana pridejo iz bub zopet metulji v roko vzame in v prihodnjem zasedanju poroča o dose- so pomladanskim popolnoma podobni in tudi jednaki ži ženem uspehu. Pozdravljamo te važne sklepe z resničnim zadoščenjem 1 pričakuje, da se vsled njih uredi in zagotovi rokotvorni pouk. Francoski kraljeviči so se morali izučiti kacega rokodelstva, in naša mladina naj ne bo deležna podobne dobrote ? 'o Ö Kmetijstvo / Grozdni sukac. Mokrotno in deževno vreme preteklih dni je olajšalo marsikateremu tihotapcu iz živalstva boj za življenje Po nogradih se mestoma grozno namnožil grozdni sukač. kateremu tudi sukač in kiseljak pravijo To vam je neznaten metuljček v rujavkasti suknjiči, od katerega bi pač ne pričakovali kako zlo, zakaj taka majhna stva rica se nam zdi skoro brez vsakega pomena Po veli kosti zločincev vender ne smemo soditi, dobro vedoč 1 da se prikažejo ravno taki pritlikovci dostikrat v neizmerni številom kar » # iim na množini in nadomestijo s svojim drugi strani primanjkuje. Grozdnega sukača prištevamo najhujšim sovražnikom vinske trte. Že meseca velikega travna ga moremo opa- zovati v vinogradu. Po dnevu ga vidimo le redko kedaj kajti otvore se skriva lahko ugledati ker med položi trtnim svoja listjem krilca kjer ga ni strehasto po oživi in leta do ra tankem telescu. Zvečer pa nekako nega jutra, da se spari. Zdaj se spravijo samice na svoje malo vredno delo in odlože svojih 30 40 jajčic po8a Ko se Jim to mezno na mlada razcvetja (grozdiče) posrečilo, nimajo na svetu nobenega pomena več, zato poginejo. Kmalu pa se izležejo iz jajčic drobne goseničice ki gredo takoj na prežejo razcvetje 1 delo Da so nekoliko bolj varne pre s tanko prejo, oglodajo jih potem in onemogočijo s tem nastavljanje vinskih jagod Ob ugodnem vremenu trta hitro ocvete in škoda ni posebno velika Ako pa nastopi hladno vreme > da se cvetje ne more vijo. Razločujejo pa se od njih v tem, da polagajo svoja jajčica na jagode, v katere se zavrtejo blizu reclja meseca velikega srpana goseničice, ki se hranijo z njihovo vsebino Mesto 1 kjer se je goseničica zavrtala sivkasto ali rujavkasto. Senenci škodujejo s tem, da pohrustajo cvetje, drugi zarod pa s tem, da se napadene jagode posušijo in odpadejo, zlasti vrste s trdo lupino in ob največ pa začnejo poškodovane ja- suhem vremenu Po gode gniti in okužijo tudi druge, ki so bile sicer zdrave. Napadene jagode ne dozorijo nikdar popolnoma, temveč ostanejo kisle in izpridijo pridelek, ako jih nismo od- druge zalege „kiseljak brali Zato pravimo gosenici tt Ko je dosegla svojo naravno velikost, spusti .se ob niti navzdol, stisne se pod luske in v špranje na skorji. ali se skrije v strženu starega lesa, v razpokah vinograd skega kolja v slamnatih vezeh itd teh skrivališčih se zaprede in zabubi ter čaka do prihodnjega velikega travna, ko se izmota iz bube zopet metulj Grozdnega sukača treba zatirati, kolikor najbolj mogoče. Kjer se je prav silno razmnožil, opravijo posa mezniki malo, ker prehajajo metulji iz zanemarjenih vi- takih sluSajih se morajo nogradov in skrbe za zarod, združiti vsi vinogradniki in z vso silo seči po škodljivcu. Pokončevati je treba metulje, gosenice in bube. Metulje najlažje polovimo s posebnimi pahljačami, t. j. s tankimi deščicami približno 30 cm 2 1 ki jih namažemo po obeh straneh s kakim dobrim lepivom in pritrdimo na primerno palčico. Za lov so najboljši otroci, ki gredo meseca veli- ob tem času namreč Ker Ker kega travna in malega srpana — letajo metulji — po dnevu v napadene vinograde so metulji skriti treba trto malo stresti, da odlete so počasni, jih je lahko doseči z omenjeno napravo m uničiti. Vseh metuljev vender nikdar ne pokončamo zato moramo paziti tudi na gosenice 1 od katerih zatiramo spomladansko zalego s tem, da poškropimo pred cvetjem napadene grozdiče s tekočino, katero si napravimo raztopimo na 100 I vode 1-5 ako mazljivega mila. da raztrga niti, treba mrčesjega praška m 3 kg Ker mora biti curek tanek in močen 1 posebnega razpršilnika, kateremu naglo razvijati, tedaj je pa škoda tem večja, čim dalje pravijo „ traja neugodno vreme. Popolnoma razvita gosenica približno 1 cm dolga, rudečkasta in nosi črno glavo. časopisa „. t .....----- - -------------- v. . razpršilnik se natakne na navadno vinogradsko škropilnico Canulla Libella« in, ki ga prodaja administracija Weinlaube" v Klosterneuburgu po kron Ta Tej Letnik LIX Sti 285 Uspehi takega škropljenja vender niso popolni ) zlasti ako 80 gosenice že precej dorasle in se pomakniie v za predek 1 kpjti tega škropilnica navpdno ne predere in škodljivci se razvijajo dalje Zato in ostane najzanes Ijivejši in najizdatnejši način zatiranja sukačevih gosenic in sicer istotako senoencev kakor kiseljakov ta, da zapo- redoma preiščemo trto za trto, s prsti ali s klinčkom izvlečemo kvarljivca iz razcvetja in jagod ter takoj zrna- bil star 16 let. Poprej ljubezni Ljubim vasi Spisal Octave Rosa. Moj prijatelj Iskroslav se je prvič zaljubil 1 ko je ni poznal drugače kot stimo. To delo gre sicer počasi od rok, a vender se mora iz romanov, katere je čital jako rad, zlasti poglavja najnujneje priporočati. Od kiseljaka napadene jagode, tako kjer so bili na dolgo in široko opisani ljubavni prizori ) tudi one, katere so začele gniti, moramo previdno izre zati in uuičiti. m sestanki; govore, ki sta jih imela zaljubljenca seboj » se je včasih celo na pamet naučil in mi jih mej ob m Ker se iz bub razvijejo metulji, moramo paziti tudi na nje. Spomladi za rezi treba odrgniti ves stari les in kolje z jeklenimi ščetmi ali z rokavicami od žice. Nadalje treba sožgati vse vezi 9 olupe 9 stare čepe in odrezano dolgih zimskih večerih navdušeno deklamoval. Sicer pa je bil moj prijatelj popolnoma pameten ni nikakih ekstravagantnih mislij in nazorov, nikakih razvad ali drugih posebnostij, m normalen človek 9 imel te rožje, ako ga ne potrebujemo za cepljenje. Tudi v strže novih ceveh na starem lesu se nahajajo časih bube je treba pretisniti. Velika množina vinogradnikov misli, da škropljenje z bakreno galico pokonča tudi grozdnega sukača. A to je napačno, kajti omenjena tekočina ne pride do senencev ob pravem času, pil za potrebo in dežnika tudi jedel ni nosil ob lepem vremenu čudaki. Niti tega' mu ni mogla očitati živa duša seboj kot to delajo nekateri 9 da bil grd; ne to bila velika krivica, ker Iskroslav je bil sicer majhne postave, a dolgih črnih las, na katere bil posebno ponosen, rudečih lic, primernega nosa 9 a J še manj pa do kiseljakov. Zato ne smemo rok križem naravno bil je še brez brk. rokah imel navadno držati 9 ampak na delo, da si obvarujemo žlahtno vinsko kapljico! Cilenšek. debelo velik 9 grčavo batino 9 pred ksctero so imeli psi silno Kmetijske raznoterosti. strah in na suknji je imel pripet skoro vedno živorudeč cvet. Celo gospodične so se ozirale rade za njim; pa ne vem, ali jim je tako ugajala njegova naj- modernejša kravata 9 moj prijatelj se je nosil silno Cepljenje z očesom ali okulacija je med vsemi na- cepljenja najbolj priprosto, najlažje in najbolj gotovo. meseca av- elegantno ali so jim bili tako všeč njegovi črni lasje 9 Čini Opravlja se lahko meseca junija na živo ali pa ali njegova ponosna hoja. Ob takih prilikah me ]e gusta na speČe oko. prvem slučaju mora oko že v istem Iskroslav vselej dregnil s komolcem v rebra in mi po letu pognati, speöe oko se pa v tem letu samo s podlago za-laste, a poganjati začne Sele naslednjo spomlad, ko divjak šeptal: » Vidiš-li, kako se ozira za menoj" In nikdar ni pozabil pristaviti: „Ali mi stoji.dobro kravata u vrhu o?esa prerežemo. V krajih, kjer se bojimo zimskih mrazov, Lansko zimo pa se moj prijatelj temeljito za se cepljenje v speče oko bolj priporoča, posebno pa še za ljuBil v črnooko Ido, blagajničarko pri tvrdki Kastner. rastline, ki rade pozebejo, kakor so vrtnice, breskve, murve, Bjja je ta Ida prav lepo dekletce, in z veseljem si lahko smokve itd. Navadno požene tako oko jako krepko mladiko. j^dal njen zdravi, okrogli obrazek. Stanovala je v Ker pa vidimo včasih radi hitro po repljenju svoj uspeh in neuspeh Se popravimo, zato se cepi jako mnogo tudi v živo oko, pri katerem se divjak kakih 5 cm i^ad okom prereže, da to kmalu požene. Za okulacijo izbrati je na divjaku gladko Iskroslav isti hiši, istem nadstropju, istem hodniku kot midva. Dolgo časa nisem znal ničesar o prijateljevi ljubezni; je svoje skrivnosti skrbno prikrival. Toda mesto, ki je dovolj sočno. Tu se naredi v lubad zarezo v na- slednji obliki a paziti pri tem, da se lesa ne pokvari. Nato se izreže na cepiču oko z nekoliko hibadom in sicer naj ga bode pod očesom dvakrat toliko kakor nad očesom. Paziti je pri tem, da ostane srce na očesu, ker bi se cepič drugače ne prijel. Listje treba l^/g cm od očesa odtrgati. 0 Da dobiš debel krompir, odstrani, ko ga okopavaš. vkljub temu sem počel kmalu slutiti, da z mojim prijateljem ni vse v redu. Počel je pisati pesmi, in to za- Joj9 so bili časi zame, ko sem videl pred seboj svojega ljubljene. Pisal jih je navadno zvečer, dolgo v noč. to ljubljenca klavernega in pobitega I Po cele dolge večere je pisal, povešal glavo in vzdihoval, a meni se je smilil vsa majhna stebelca a pusti samo 2 najmočnejša. Na ta y dno srca. Dolge lase je imel ženijelno skuštrane, in način dobiš sicer manjSe število gomoljev, a ti bodo mnogo ^^^^^^ ^au je žarel pesniškega navdihnjenja. Koliko pa bolj debeli. boljše pripomoreš, da se krompir debeli, če se steblu cvetje odtrga, kajti s. tem si prihrani rastlina mnogo hrane. pride gomolju v prid. Tako delo opravljajo lahko pirja je popisal tiste dni, koliko črnila porabil in koliko peres potrošil, se ne spominjam več prav dobro; vem otroci. Kjer se pokazuje na krompirjevem listu strupena rosa toliko, da je bilo silno mnogo ali peronospera škropiti enako provzročuje, da listje odpade, treba ga kakor trsje z raztopnino modre galice. Brez listja se namreč tudi ne more krompir debeliti. Nadalje sem kmalu opazil, da je postal moj Iskroslav zadnje dni silno zamišljen; ni se brigal za celi svet okolo sebe, niti kadil ni, tenaveč oči je uprl nekam v daljavo, gledal in mislil. Govoril ni nič, le včasih je vzdihnil prav tiho in silno žalostno. Pozno v noči pa, ko sem že sladko počival me večkrat prebudilo iz spanja glasno govorjenje. Napnem m Da bi Vam vedno cvetele rožice pod nogami Vam nad glavo pevale ptičice, draga mi ne ušesa in poslušam Moj prijatelj deklamuje dolge krasne govore o ljubezni, rožicah in o drugih prelepih beška zvezdica! Živila moja zlata Idica! stvareh. „Ljubica zlata moja zvezda"! Te besede sem čul od njega skoro vsako noč. In kako jih je izgovarjal! Visoki glas se mu je 'kar tresel silnega vznemirjenja; A včasih mu je vrel iz ust veselo in navdušeno. To pismo se Vas iskreno ljubeči seveda vestno naučil Iskroslav. na pamet 1 kot se predno hotel dvigniti v zrak, potem pa zopet zamolklo in tako milo in otožno, da mi je krvavelo srce. je zapečatil, in potem ponavljal brez prestanka , Vi zvezda in cvetka. Vi stu- ta-le vzneseni refren: denec mojega življenja <» t Dolgo časa je iskal prMike, kako se natančneje seznanil s svojim vzorom, lepo Ido. Sicer jo je vedno lepo in galantno pozdravil, a to mu je bilo še premalo, Zvečer je lastnoročno oddal pismo svoji zlati zvezdi In ko ga je drugi dan srečala na hodniku, mu smehljaje se prišepnila: „Ljubim vas"! hotel se predstaviti in govoriti njo. Zato Preslabo je moje pero, da bi mogel opisaH Teselfe se skri- vedno sprehajal pred Kastnerjevo prodajalnico in voma gledal skozi vrata na svojo ljubljenko. Istotako jo času, šla nekoč mimo seveda prijateljevo; bil blazen. ves izvan sebe 1 letal po sobi kot ter Vikal: „Ida, Idica, moja zlata"! je doma vedno pričakoval natanko ob določenem Potem je pisal svoji ljubici vsak dan po par pisem 1 ko se je po navadi vračala. In ko je a ona mu je vedno odgovarjala le s smehljajem na iro- njega je padel robec na tla; Iskroslav ga takoj pobral in z obligatnimi besedami: „Prosim gospodična" ! vročil. Ona se mu je prijazno nasmehljala in pričela nično zategnjenih ustnih in z besedami: „Ljubim vas"! Prijatelj Iskroslav je plaval v veselju in radosti. dva dni pozneje bil zopet nenavadno otožen njim razgovor in zamišljen; svojo Ido je videl na izprehodu z nekim mladim gospodom. Od žalosti in jeze se je jokal celo vesel Tisti večer potem pa je bil Iskroslav. zopet enkrat noč 7 „Ljubica zlata" pa je utihnila Tudi pisma ta dan Od silne radosti celo trikrat jako spretno ni oddal. skočil čez mizo in pesmij je napisal tisti večer dve poli. celi Zvečer drugega dne spremil oni gospod ) je Jaz sem ga sicer dražil, da je Ida navadna koketa, ^^P® ß^'ne brkice, Ido celo domov; Iskroslav ga je da je nalašč spustila pred njim robec na tla, toda moral hotel s pogledom prebosti. Potem pa je odšel v gostilno in se strahovito opijanil. Moralo je že biti blizu jed- kota sem se kmalu umakniti. Iskroslav je izvlekel iz svojo batino in jo počel tako bojevito vihteti po zraku da mi je sapo zaprlo. 1 na j stih 1 ko se je napotil domov; vince ga je tako ogrelo m mu pregnalo vse otožne misli, da je pel in vriskal Po noči pa sem spal jako malo. Vsak hip me prebudila prijateljeva gromovita „Ljubica zlata" iz spanja; od veselja ni mogel spati in sprehajal se je celo noč po sobi. • celo pot. šele okolo pol noči je primotovilil domov. In drugi dan je bil zopet stari, veseli Iskroslavček pesmi ni več pisal, glave ni več povešal in tudi vzdi hoval ni. t Od tedaj i Drugi dan pa je pisal svoje prvo ljubavno pismo: ^^^ zaljubil. Punčica mojega očesa! prahu klečim pred Vašimi nogami in Vas preteklo že več kot tri mesece, a se Iskroslav. sklenjenih rok prosim, oprostite mi, da si upam obrniti svoje oči do Vas, in Vam celo poslati to- , Vi ste zlata zvezda mojega življenja pismo. dokler mi bodete sijali in razsvetljevali Osebne vesti. Okrajnim komisarjem so imenovani črno pot deželne vlade koDcipist Seb. grof Griovanelli Gerstburg, mojega življenja, bode-moje srce posuto z rožicami, in ptički bodo pevali v njem nebeške melodije Vam na čast. Ako bi pa kedaj ugasnila ta zlata zvezda, . Vi Oton Merk in Fran baron L a z a r i n i, koncipistoma pa koa- ceptna praktikanta dr. Iv. Vrtača i k in Mih. Angelo Zois potem mi bode srce počilo od silne tuge. ste divna cvetka, ki mi s svojim cvetjem razveseljujete srce; dokler bode cvetela ta cvetka, bode moja duša od veselja jokala, ako se pa ta cvetka obrne od mene, bode moja duša od žalosti zapustila telo. pl. Edelstein, okrajni komisar Anton, Klein v Kamniku in konceptni praktikant Pavel Svetec v Postojni sta poklicana v službovanje pri deželni vladi. Premeščeni so Okrajni komisar dr. Avgust vit. Bani z za iz Kranja v Kamnik, okrajni komisar Seb. grof Griovanelli iz Ljubljane v Po- stojno, koncipist Sigm. baron Gussich okr. glavarstvu okolica ljubljanska, konceptni praktikant dr. Zeno Schwege I okrajnemu glavarstvu v Kranju. Deželnovladni tajnik v , Vi zvezda in cvetka. Vi studenec mojega življenja, kako Vas ljubim! Vsaka žilica v meni bije samo za Vas, in od silne Ijubavi mi besni srce v prsih. Evidenčna geometra gosp. Henrik Ljubljani, gosp. Alfonz Pire je imenovan voditeljem okrajnega glavarstva v Kranju. Hohn v Radovljici in gosp. Viljem Führer vitez Haimendorf v Kočevju sta imenovana za viSja geometra. Učitelj na H. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani, gospod Ivan Kruleč je imenovan začasnim vadničnim učiteljem na ljubljanskem učiteljišču. Poštni oficijal g. Josip Štrukelj razsodbi mestnega magistrata, je zadnje volitve delegatov v Ljubljani je imenovan poštnim kontrolorjem za Pulj. delojemalcev razveljavil, ovrgla. Volitve se bodo torej bržčas Avskuitant gosp. Fran Na v ar je imenovan sodnim pristavom. vršile Že v kratkem iznova. Zupan v Voloski gosp. dr. Stangher )e križec luksemburskega reda Adolfa nasavskega dobil veliki Absolvirani kaže Splošno slovensko žensko društvo. Povsod se za to izobraževalno društvo veliko zanimanja, zato )e pravnik Ignacij pri tukajšnji vladi, v Kranjski Gori Ruber je vstopil kot konceptni praktikant pričakovati kar najlepših uspehov. Dan^ na dan dohajajo pri- Davčna kontrolorja Eobert Lindtner pravljainemu odboru celi zavoji knjig iz Ljubljane, in drugod, in Fran Uršič na Brdu sta kot davčna tako da šteje knjižnica oficijala premeščena, in sicer prvi k glavnemu davčnemu uradu mivik, večinoma vezanih že sedaj knjig. okoli 800 prav lepih zani- Zastopani so v tej knjižnici v Ljubljani, slednji pa k okrajnemu glavarstvu v Kianju. že v precejšnem številu vsi slovanski narodi in tudi nemških Davčni kontrolor I^an Jereb je premeščen iz Žužemberka v knjig je dokaj velika zbirka. Gotovo bo dobila vsaka članica vstrezalo njeni potrebi ter mnogo Kranjsko goro, evidenčni geometer Josip V er bič pa iz nomlja v Postojno. Davkar Fran Skrem je začasno vpokojen. njenemu berila, ki ji bo ugajalo ter ukusu Pripovednih, pesniških, poljudno in tudi strogo Gimn. profesor gosp. Florijan Hintner v Ljubljani je znanstvenih del vs^ga bo dobiti v knjižnici „splošnega imenovan za direktorja komunalne gimnazije v Welsu. Do- slovenskega ženskega društva", SI naroči tu i i različne st^iiauja pouioXu-i ußitfc»ljif_'H uh Igu, gdö Ivnukn J h ui & m k j« duMvuik«, l,t>(liiikH III uiHseiiii H i k H iiHI H K plnl I wlirirllii vse. imenovana za začasno učiteljico na paralelki I. razreda Štiri- kar utegne koristiti izobrazbi slovenskega ženstva vseh slojev razrednice v Mengišu Sodni pristav Iv. Modrinjak v- ter razširiti njega duševno obzorje. Da bi bilo to tem lažje Mokronogu je imenovan sodnikom v Žužemberku. mogoče, se obrača odbor iz nova z naj.uljudnejšo prošnjo do Promocije Gosp Ludovik Brenče, c. kr. kon- vseh onih Slovencev, katerim le na srcu napredek našega ceptni praktikant pr; finančnem ravnateljstvu v Celovcu je bil 13. t m. v avli univerze v Gradcu promoviran doktorjem prava. — Isti dan je bil na vseučilišču v Gradcu promoviran doktorjem prava gosp. Leon Stare iz Ljubljane. — Na dunajskem vseučilišču je bil v torek promoviran doktorjem prava gosp. Jožko Wilfan, sin gosp. stavbenega nadsvetnika Wilfana v Trstu. Petdesetletnico učiteljskega službovanja bode praz- ženstva, da mu dopošljejo Čim največ kakoršnih koli knjig. Knjižnico, katera se nahaja v društveni sobi v „Gospodinjski Soli", hoče tedna. društvo odpreti namreč že koncem prihodnjega nova apelujemo na narodno ženstvo, da vstopi med društvene članice. Članarina znaša 1 krono 40 vin. Društvo noval letos pole or O go^p Frana Rak tel j a tudi gosp Jožef Mesner, nadučitelj v Komendi. Ijanski Zrelostni izpiti na I. državni gimnaziji ljub so trajali od dne do 18. t. m. Izpit je delalo 60 kandidatov in 1 kandidatinja. Z odliko je 7 kandidatov, z dobrim uspehom 38, ponavljati naredilo izpit sme 11 ga iz jednega predmeta. pa jih je reprobiranih za leto. Od ličnjaki so: A Loža, Pavel Grošelj iz Ljubljane, Gregor Žeijav iz priredi več poljudnih predavanj in poučnih zabav. Društvo ni zabavno, nego resno izobraževalno, zato naj bi našlo podpornikov in podpornic po vseh slovenskih deželah ! Poljudna predavanja. Odposlanci, katere so imenovala društva „Slovenska Matica", Zdravniško društvo", in „Slovenski Pravnik" za posvetovanje o priredbi poljudnih predavanj v prihodnjem zimskem Času, so na svojem sestanku dne 13. t. m. nastopno sklenili: Načelo je, da so predavanja namenjena najširšemu krogu občinstva. Tvarino, ki jo je ob-delavati, deliti je na slovstvo v širšem pomenu, zdravništvo, pravoznanstvo in tehniko. Prvo obsegaj zlasti zgodovino kranjske Franc Košenina iz Gomilskega, Karol Kuhelj IZ dežele, kulturno m pripovedno, drugo v prvi vrsti higijeno, Ljubljane, Vladimir Prijatelj iz Novega mesta, Henrik Smrekar iz Ljubljane in Adrijan Zupančič iz Ljubljane. Ustni zrelostni izpiti na c. kr. ženskem učiteljišču v Ljubljani so se vršiji od^ 9. do 13. julija. Oglasilo se je 39 javnih gojenk in 1 eksternistinja. 1 javna go- vsakemu'brezplačen pristop. Če se jedna in ista tvarina obde- tretje narodno gospodarstvo in razlaganje novih zakonov (davčnih in civilnih) z ozirom na narodno gospodarstvo in Četrto naj-poprej vodne stavbe. Predavanja priredijo naj se vsaj vsako drugo nedeljo v kakem javnem lokalu, najpripravneje v kakem šolskem poslo{)ju, 'dopoludne od 11 —12. ure ter bodi dovoljen jenka se radi bolezni ni mogla udeležiti izpita. Izmed 40 kandidatinj prebilo je izpit 35 z dobrim uspehom (med njimi lotno, da je lava v več predavanjih, bodi vender vsako zase v toliko ce razume tudi tisti. z odliko), 5 jih pa sme ponavljati jeseni izpit iz jednega poprejšnjih preiavanj predmeta Aprobirane so Andolšek Marta iz Bernard Erlinda iz Černe Škofj Eadovljice, slišal. Nalog odposlancev je, da sami prevzamejo kako ni pre- e Josipina Loke, Bitenc Ana iz Ljubljane, davanje in pa da v sodelovanje naprosijo znane slovenske IZ Ljubljane, Dragatin , Matilda IZ Gorice, strokovnjake. Prireditelji predavanj so: „Slovenska Matica Zdravniško društvo u m Derstvenšek Josipina iz Senova pri Rajhenburgu. Enoh Ana malno vodstvo „Slovenski Pravnik" skupno, for- iz Radeč pri Zidanem mostu, Fajdiga Marija iz Št. Vida pri pa naj prevzame odbor društva „Slovenski Zatičini, Globočnik Bogomila iz Ljubljane, Grošelj Marija Pravnik", ki je misel sprožil IZ Ljubljane, Janša Marija iz Ljubljane, Kalan Evgenija iz Za- Vipavska železnica. Komisija za razglasitev zemlje lega loga, Kalan Sofija iz Velikih Rablja, Kovač Marija iz Ljubljane Lašč Kos Julijana iz bila pričela delovati sredi meseca iz Bele Idrije, odliko), Krašovec Jerica cerkve, Lampe Ida iz Metlike, Lapajne Pavla iz Mally Ana h Kranja, ^Müller Marija iz Ljubljane, Vogersko. Potem pa delovala v v Do- Pfeifer Ana iz Ljubljane, Pleško Ema iz Rudolfovega liko), Poglajen Ana iz Št. Ruperta, Poljanec Ana iz Poschar Terezij a iz Jereslave pri Kapeli, Pučnik Soüja iz noma Karlu Demuthu od- Ptuja. za vipavsko Železnico maja, in sicer v občini ajdovskem okraju, slednjič v Batujah, S^.. Križu in bravljah. Sredi tega meseca bodo razlastitve po večini končane. Prihodnji teden bo delovala komisija v Dornbergu. Država je dovolila razlastitev poleg gorenje komisije geometrov Gasser, Resen in Streinz tudi podjetništvu za vipavko železnico, ime- m Eivardu Klemencziewiczu kot za- Kranja odliko) Sima Bernardina iz Ljubljane, Skaberne Marija iz Kranja, Svetek Albina iz Ljubljane, Tavčar Gabrijela iz Rudolfovega, Tschadesch Kamila iz Brna, Umberger Ljud- mila iz Ljubljane odliko), Uršič Marija iz Vida pri stopnikoma tega podjetništva. Za posamezne njive so plačevali po 200, 300, 400, tudi 500—600 gld.; blizu Gorice, kjer je seveda vrednost večja, tudi od 1000 do 1200 gld. za njivo. Vipavi, Vole Kristina iz Trsta. IZ Dobja pri Celju in Vidmar Ivana Ivanu vitezu Nabergoju se zdravje obrnilo odločno na bolje, kakor poroča „Elinost", :ter je opravičena vlada Volitve v bolniško blagsjno. Oes. nada, da bode mogel kmalu iz sobe. Ta vest bode, gotovo kr. deželna razveselila vse prijatelje vrlega rodoljuba, katerega Bog ohrani rekurz okrajne bolniške blagajne ljubljanske proti tržaškim Slovencem še mnoga letal ^ - / f Trtna uš se širi tudi po Istri. Komisija, katero krivic od ogrskih velikašev in molče so potrpeli ter gledali ]e odposlalo namestništvo, je konstatirala, da so v okolici kako je dan na dan tekla železnica po njihove) zemij No Fazane trije infekcijski kraji, kjer se je trtna ub pojavila prej ali slej se vender povsod razjasni in tako se je tudi tu precej močno. rojak Brezžično brzojavljenje preko Oceana. Naš našel poštenjak je nevednim posestnikom odprl oöi da jih je družba pošteno osleparila, ter da imajo pravico, zahtevati gosp stotnik Fridolin Kavöiö, znan pisatelj in sotrudnik vse svoje nazaj. Toda zaman so bili vsi postavni koraki ubogih polaga s prav \ udcležniki znamenitih nemških in angleških politehniških listov, kores- kmetov, ker dokazalo se je, da družba ne r ponduje tudi z elektrotehniškim izumiteljem Nikolo Teslo, nikakim denarjem, ter dela vac na dolg, eamo d rodom Hrvatom. Te dni mu je pisal Tesla iz Novega Jorka: pri^tem dobro živijo. Ubogi osleparjeni kmetj so se tako raz- „Veseli me, da me smatrate za praktičnega moža, tukaj me- srdili nad to železnico, da morajo vojaki noč in dan stražiti nijo, da sem sanjač. Ravno nameravam, da uresničim jedno progo da je ne raztrgajo domačini. Trgovinski minister je svojih sanjarij, brezžično predavanje brzojavk preko atlantskega uvel strogo preiskavo o tej zadevi in po dokazanej slepari] oceana Potem postanejo morda tudi drugi Vašega mnenja Toča je pobila v soboto zvečer v vipavski dolini. Posebno so prizadete občine, oziroma vasi bode gotovo nemala kazen zadela goljufe Novine srbskega kralja Aleksandra. Med kraljem Št. Vid, Podraga, Aleksandrom in liberalci je nastalo precejšnjo nesporazumenje. Mavče, Lože, Slap in Budanje, oziroma Dolga Poljana. Bivši minister Avakumovič izdaja namreč list „Srbska Zastava Za živinorejce. Rakitniku pri Postojni storila v katerem ostro napada vlado m kritizira kralj zadeve ]e krava (prvesnica) posestnika Ambroža trojčke-junčike. Kralj je prepovedal svojim dvornim uradnikom čitati omenjeni Trojčki so normalno raščeni, čili in zdravi. Res redek slučaj, list, ter je v nadomestilo onemu na svoje stroške ustanovil Nesreča pri zgradbi vipavske železnice. Blizu Dornberga na Goriškem se je pri vrtanju predora vsula zemlja in je bilo zasutih več delavcev. Jednega so izvlekli mrtvega, ISletni Fran Cerci, dva pa sta težko ranjena, namreč ta 361etni Jože! Mreule in 161etni Ivan Doplikar, katera so mo- nov časopis „Srbski Glasnik"*, katerega morajo čitati vsi oni, katerim je liberalni list „Srbska Zastava" prepovedan. Cirkus Barnum & Bailey je imel te dni na po-Beuthen v Sleziji nesrečo. Dva vlaka sta doSla ter sta rali prepeljati v bolnico usmiljenih bratov v Gorico, kriv nesreče, še ni dognano. Kdo le Strela je v ponedeljek popoludne v Sinadoleh pri Senožečah ubila štiri delavce, tri pa je omamila, a tako, da bo težko kateri izmed njih okreval Delavci, hoteč se obvaro- staji se baš praznila, ko je došel tretji ter se zadel v drugi vlak. Troje vagonov je bilo razbitih in drugi vlak potisnjen v skladiščno postajno poslopje. Ubiti sta bili 2 osebi, 7 pa ranjenih. venderle , ker je Tudi 10 ponijev je bilo ubitih. Predstava pa se vršila. Nesrečo je kriv nek strojevodja tretjega vlaka zapeljal na napačni tir. vati dežja, so vzemši kose seboj iskali zavetja pod nekim Štirje mrtvi radi jednega psa. Pretresljiv dogodek hrastom, a trajalo ni dolgo in strela Večina ponesrečencev je bila cženjena. udarila v tisti hrast. pripetil te dni v Vel. Oldendorfu. Sin nekega kmeta je ubil s kamnom učiteljevega psa. Oče je bil voljan plačati psa. Na ulici porodila, V soboto ponoči je v Ljubljani delavka I Š. iz Golnice porodila otroka in ga je sama v Vkljub temu je učitelj dečka tako pretepel, da so ga mrtvega prinesli na dom. Pri pogledu nanj se je mati njegova mrtva predpasniku zavitega prinesla na policijsko stražnico na Ra- zgrudila na tla. Užaljeni oče je v obupu šel s sekiro nad deckega cesti. Policaji so poklicali babico Ivano Ogrinovo. Iz stražnice so porodnico prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnico. učitelj Pogreša se 141etni Karol Koven IZ Rakeka, učenec III. razreda realke. Dne 13. ■ stanovanja na Marije Terezije cesti m št. je odšel iz svojega in se ni več vrnil. n mu prebil črepinjo, potem pa se še sam obesil. Pri vajah ponesrečili vojaki. Ko so te dni na reki Reni nemški vojaki 19. pijonirskega bataljona izvrševali vaje za izdelovanje premakljivega mostu blizu Kehla, se je pre^vrnil čoln, v katerem je bilo 16 mož Od teh se je rešilo med tem ko jih je 7 v valovih reke utonilo Strašna nevihta. Kakor poročajo petrograjske novine, razsajal je pretečenega tedna po Krisulji strašanski vihar. Poneverjenje. Pred teden dni se je na Dunaju v kateri je nad 30 hiš razkril in porušil, podrl poštno poslopje svoji pisarni ustrelil neki Brick preglednik (revisor) pri avstro- ter raznesel veliko množino lesa, ki je bil na obali reke raz- ogrski banki. Po njega smrti se je dokazalo, da je Brick nešen in katerega so narasli valovi reke seboj odnesli Pri poneveril svoto 130 000 gld., katero mu )e poveril neki te reči je 11 oseb zgubilo življ Neštevilno ljudij major, da pri banki vloži. Banka se izjavlja popolnoma ne- živalij je poginilo in utonilo. Toča je pobila skoro vso letino dolžna pri tem, ker je Brick izdal majorju ponarejeno pobo4;- tako da ubogi kmet daleč na okoli ne bo imel kaj žeti nico in sicer zunaj svojega urada. Škodo bode torej trpel sam Škoda «e računi na kakih 10.000.000 kron major, ker tako neoprezno z denarjem ravnal. Pohabljenje otrok Lepa otroška ljubav. Nekemu uradniku velike to- našla ondi policija družbo beračev. Petrograda poročajo, da je so otroke pohabljali. varne v mestu Törökbecsei na Ogrskem umrla štiriletna da so ž njimi uspešnejše beračili Lopovi so iztaknili nekemu hčerka. Njen šestletni bratec je neizmerno ljubil svojo malo otroku obe očesi in mu odrezali jezik! Ko so nedavno zaprli sestrico- Neprestano je jokal ob njenem odru, klical jo z naj- nekega berača s takim pohabljenim otrokom, se je izvedelo slajšimi imeni m nikakor ga niso mogli odvesti od svoje za zločince, ter so jih zaprli. mrtve sestrice, dasi je že cel dan prebil pri nji brez vsake Reorganizacija ruskih srednjih šol. Uradno jedi in pijače. Ko so prišli, da jo odneso na pokopališče, je glasilo ruske vlade poroča, da je komisija za reorganizacijo tako grozno plakal, da se je hipoma zgrudil na tla ter ostal srednjih šol svoje delo dovršila. Reorganizacij izvrši 1905 " tudi on mrtev. Zdravniki so izjavili, da mu je vsled prevelike Srednja šola bo imela le sedem letnikov. Grški jezik je iz- bolečine počilo srce, ki še ni bilo dovolj utrjeno za hudo bo- ključen, latinščina pa se bode poučevala v štirih višjih lečino in žalost. Železnica na neplačanej zemlji. Pred razredih Zato pa se bode poučevalo več ur o naravoslovju, več leti v dveh modernih jezikih, v domovinstvu, v ruskem in splošnem zgradilo neko budimpeštansko delniško društvo železnico med slovstvu ter v matematiki. Raztegne pa se pouk tudi na telo- Na Kükülö in Ševar^du. Družba pa je izkoristila nevednost on- vadbo, dotnih kmetov, ter brzo in samooblastno napravila progo, ne učni načrt. privatnih gimnazijah pa sme ostati dosedanji da plačala pedenj zemlje, po katerej teče proga. Kmetje Raj ženstva je gotovo Alaska. Tam pride 80 pač mislili, da se jim dela krivica, a vajeni so že dovolj zadnjem ljudskem štetju na 100 oseb 72 moških in po J žensk. Zato pa ni tam nič doraslih samic in tudi starih devic ravnajo po predpisih vere ter so pri tem marljivi, mirni in De. Dekel in kuharic primanjkuje silno, ker se vse takoj • • pomoŽe. Vročina na Angleškem. tudi na Angleškem vlada stra&aa Ne samo v Ameriki, nego imeli te dni 80 o vročina. V Londonu so v senci in 130 0 na solncu. Mnogo ljudij je v bolnišnici. Tudi konji cepajo na cestah. Iz Novega Jorka so sporočili 6 julija, da )e ondi umrlo vsled vročine od začetka do 5. julija nič manj kot 740 oseb, po vsej deželi pa je umrlo gotovo nad 3000 ljudij. Več kot 250.000 oseb je zbežalo iz Novega Jorka na deželo. so našli v Koloniji v Žalosten konec. Nedavno Delal neki tovarni obešenega delavca Josipa Schmiddinga 42 let v kolonij ski tkalnici; ko pa je oslabel, so mu znižali plačo in naposled je dobil „višnjevo polo" s tem pristavkom: tem vam odpovemo delo v tovarni. — Kolonij ska tkalnica za voh kateri predilnica: Evgen Langen Winnenberg". Nesrečnež je pustil vse svoje moČi v tej tovarni, je zapisal na zadnjo stran je obesil. usodepolnega listka besedico „vzrok" ter «e V Ameriko po bogate neveste gredo oni ogrski velikaši, ki so s svojim nerednim življenjem zapravili vse, po očetih podedovano premoženje. Ostaja jim samo še naslov grofa ali barona in na ta zlat trnek si marsikdo misli ujeti zlato ribico, ki bode rada plačala naslov grofice, katerega ji prinese mož kot edino imetje, s tisočaki ali celo milijoni dolarjev. Tako sta tudi pred kratkim storila dva brata iz mad-jarske rodbine Ftstetich. Jcdnemu izmed njih posrečilo se je takoj, dobiti milijonarko, katere denarnica mu ]e bila dobra, dokler ni na svojih zabavnih izletih, katere mu je plačevala žena, spoznal še bogatejšo m mlajšo damo v San Franciscu. Sodnijskim potom ločil se je od svoje prve Žene, da zasnubi to. je bogatejša in lepša. Brat njegov dobil je istotako bogato Ženo, a ker so mu borzne špekulacije z njenimi novci donesle nenavadno mnogo dobička in je sprevidel, da odslej ne potrebuje veČ denarjev svoje žene, je pobegnil skrivaj nazaj \ v Evropo ter vzel svojega malega sinčka seboj. Žena ga je prijavila redarstvu in grof Festetich bode imel še precej ne-prilik, predno se zadeva ločitve povoljno reši, kar pa ne bode posebno lahko, ker je sodnija priznala ukradeno dete materi, so ti madjarski velikaši; je pri njih doma. Potem pa sa ostala v Ameriki, nemorala in brezznačajnost Taki še hočejo s svojo kulturo povzdigovati Čez Slovane! Buri in katoličani. Katoliški misijonar, ki je mnogo let živel med Buri, poslal je odboru za neodvisnost Burov zanimivo pismo, katerega prinašamo, dasi ne v celoti, vender pa v večini. „Angleži in njih častniki se zadovoljujejo s tem, da nedolžnim Burom ropajo in zažigajo posestva, da jim morijo Žene in otroke in si prizadevajo, očrniti jih pred vsem svetom kot surove divjake in brezznačajne ljudi. Med nebroj lažmi. so jih raztrosili po svetu, je tudi ta, da Buri strastno preganjajo vsako drugo vero. Da je to največja laž, sem jaz sam priča, ki sem katoliški duhovnik, ter sem prebil celih za dnem z Buri če kedo 14 let v Afriki in občeval dan zamore govoriti o tem predmetu, zamorem jaz, sem užival često njihovo gostoljubnost, ko me je vodila pot po njihovih krajih, hovnika Vsaka burska hiša bila je za-me katoliškega du- in mojega slugo odprta, kjer so mi postregli z vsem, kar so premogli, ne da bi hoteli kako plačilo. Štiri leta sem bil duhovnik v okolici Velikega Korova in v obširnej okolici imeli smo katoličani samo jedno cerkev. Po ure in ure narazen bivali so razstreseni verniki in kaj bi se bilo zgodilo 2 menoj, ako ne bi imel v vsakem Buru prijatelja. Sprejemali so me z veseljem in mi skazovali vsakovrstne usluge. Sto- in stokrat sem bil primoran, uživati njih gostoljubje, katero bi mi bili gotovo odrekli, da bi bili nasprotni katoličanom. Oni fio protestanti, toda ne samo z imenom, temveč v vsem se prijazni proti vsakomu. Nadalje je v Johannesburgu velika bolnišnica za vse ljudi, brez razlike narodnosti in vere, in to bolnišnico' oskrbujejo katoliške redovnice. In to bolnišnico vo- . i ' dijo in vzdržavajo Buri, oni po vsem svetu razupiti brez- srčni divjaki". Poleg bolnice je krasna kapela in na bolniškem vrtn .dviga se krasftn kip liirdskft Marijp., in to vsa so napra- vili Buri. .Obiskal sem pravi nadalje misijonar veliko šolo v Johannesburgu, katero upravljajo .francozki redovniki; dalje žensko učilišče. stoji pod vodstvom sester svete dru- žine, nadalje hišo za sircte in onemogle starce v istem mesti'. Vprašal sem predstojništva teh zavodov, kako da se sporazu- mejo z Buri? Povsodi sem čul le pohvalo o njihovm mirnem vladanju.^ Prepotoval sem še različna ondotna burska mesta, v katerih so katoliška vseučilišča in povsod so mi pravili o Burih kakor plemenitih prijateljih V Transvaalu sem čul iz ust odličnega posvetnjaka te-le besede: „Odločno protestiramo proti krivici, ki se godi Buroin ! Mi smo tujci prišli semkaj. da SI naberemo zlata, da obogatimo, potem pa se vrnemo naz^j v domovino. Mi hočemo v miru živeti ž njimi, ker jim moramo biti hvaležni, kajti oni so nam pravični gospodarji. Vse, kar se piše o njihovej krivičnosti, je izmišljeno". Tako posvetni bogataš one zlate zemlje. Mi pa, kar nas je katoličanov, ki smo imeli priliko, spoznati Bure, tem odločneje ponavljamo, da so oni pravični narod, katerega Bog ne bode zapustil, če tudi mora sedaj prenašati tako gorje". Tako končuje misijonar 0. James Haire. Loterijske srečke v Lincu dne 13. julija t. 13, 87, 30, 55, 28 V Trstu dne 13. julija t.' 1.: 24, 59, 4, 38, 30. V Pragi dne 17. julija t. 9, 76, 13, 85, 52. zamorejo • ♦ » osebe vsakega stanu na vsakem kraju gotovo in pošteno brez kapitala in zgube zaslužiti z prodajo postavno dovoljenih državnih srečk. ^^ « Ponudbe sprejme Ludwig Ocsterreicher 5 Gasse Budapest. 10) t . Blasnikova tiskarna v Ljubljani na Hregu št. 12 priporoča si. občinstvu v zvršitev vsih tiskarskih del, kot: knjige, brošure, okrožnice, naslove na pisma, pisma, kuverte, račune, vizitnice, cenike, jedilne liste, programe za veselice, naznanila (plakate), itd. itd. izvršuje edina v Ljubljani litografiška dela v eni ♦ Vse po ali večih barvah okusno hitro zalogi ima mnogo knjig za mladino ter razne muzikalije Cenik se pošlje zastonj in poštnine prosto. k. i i i \ Stran 290 Letnik L1X p « CD Tržne cene. g v Ljubljani dne 19. julija 1901. Pšenica 8 30 rž 7 50 h, ječmen 6.50 oves 8.40 proso 7.50 turš^ica i\ 6.60, fižol ajda 6.50 Vse cene veljajo za 50 kilogramov. i r « t '4 zamere ceni bazarski tržni robi okom priti, me je ena največjih švicarskih tovarn uro pooblastila tako dolgo, zaloge, re- klamo, žepne ure prav fino izdelane skoraj zastonj prodajati. v—' •> t. HI' V v I t L»' J«!' fi' If 'i, i 'f. 4 'A 4 • i I- % to //j • • > P < ? nikelnasta anker-remont. žepna ura posrebernjeno francosko verižico tokom. dd. 4-20 prava srebrna remont ura s posrebr njeno amor. žepno verižico tokom prava srebrna remont, ura dame posrebrnjeno angleško verižico tokom prava I4karat zlata remont, žepna ura v baržunasti skatulji gantno verižico. vsako uro se Jamči leta. Nepovoljne se zamenja denar nazaj pošlje torej brez rizike rej ena Pošilja Tem enaka naznanila proti gotovini pona povzetju Holzer tovarniška zaloga zlatnine debelo Založnik avstrijske uradniške zveze Avstrijsko. Ilustrovani ceniki zastonj franko Agentje sprejmejo ■ >A- Vsem tistim, kateri skozi prehlajenje pre- obilno jed. težko prebavljivo, prevročo mrzlo neredno življenje, želodečno bolezen nakopali kakor: želodečni katar, želodečnl krč, želodečni težko prebavanje želodečno zazllzanje dobro domače sredstvo priporoča, kateri izvrstni zdravilni učinek vže mnogo izkušenj. To je znano prebavno in kričistilno sredstvo Hubert Ullricli zeliščno Yino. zeliščno vino izb orno zdravilnih zelišč dobrim vinom pripravljeno ter vtrdi poživi oeli človeški prebavni organizem, brez kakšno čistilno sredstvo bilo. Zeliščno vino odstrani v motenja krvi čisti vse slabe snovi krvi bolezni provzročujejo deluje prenovitev zdrave krvi pravočasni rabljivosti tega z^ liščnega vina vsaki želodečni vsem drugim močnim kali zatre. Zatorej razjedljivim sredstvom zdravju škodujejo, rabilo. Vsa znamenja kroničnega (zasta renega) želodečnega bola nap enj anj e slabosti glavobol, riganje z bljuvanjem, katera vže kratkem povživanju tega vina prenehajo. 2Ka1iasaiije in temu slabi nasledki kolika, srčno bitje, pomanjkanje spanja tesnoba, naliv v čreva, se skozi to zeliščno krvi v Jetra, vranica in vino hitro in na lahek način odpravi, ker vse slabi snovi iz želodča in črev odstrani. » S Ulli bledi obraz, pomanjkanje slabost, so znamenja slabega prebavanja, slabe krvi bolnih jeter. Pri popolnem slabem teku, razdražljive oslabelosti in slabem čutu, kakor vednem glavobolu in pomanjkanju spanja, odmrjejo taki bolniki počasi pa gotovo. Zeliščno vino na dä oslabelemu životu novo moč. Ijenje 2^eliščno vino povzdigne reditev preosnovi pospeši povspeši prebav- zboljšuje na- pravo krvi, poživi vzdražene živce in preskrbi bolniku nove novo življenje. Mnogobrojna priznanja in pohvalna moči pisma potrjujejo vse vino # _ __ dobiva v stekleniciih po 1 gld ____lekarnah v Ljubljani, Litiji, Kamniku Škofji"Loki, Kranju, Radovljici, Idriji. Tolminu, Trebnjem Novem mestu, Ribnici, Kočevju, Metliki, Črnomlju, Pošto Ajdovščini, Vipavi, Celju, Sežani, Trstu kakor vseh lekarnah v Avstro-Ogerskem. Tudi razpošiljajo več steklenic izvirnih cenah na vse kraje Avstro Ogerske I • Proti ponarejanju se svari Zahteva izrecno Hubert Ullrioh-ovo zeliščno vino. I 1 i: •i t I II .1 \ r • t L J Odgovorni urednik: Av^nst Pncihar Tisk in založba: Blasnikoyi nasledniki. (