ŠTEVILKA 44 LETO XLI koncert na Rečici ob Savinji Odlični uspehi tekmovalcev iz Zgornje Savinjske doline STRAN 12 STRAN 18 BARVE IZŽAREVAJO ENERGIJO! Jesen je čaff ko se počasi selimo v svoja ognjišča. Zato si svoje prostore prebarvajmo z barvami, ki izražajo naklonjenost in prijaznost. Novo v ponudbi: barve dekoral, že zmešane po novih trendih, katerih informacija izžareva energijo, prijaznost in harmonijo. p ■ « ■ ljHkooc 91,30 € fStkOOT 144,00 € CEPILNIK DRV VIMAR 8T, električni 850,00 € CEPILNIK DRV VIMAR 8T, traktorski 760,00 € MLIN ZA GROZDJE + PECIJALNIK Z ELEKTROMOTORIEM 40OiOOJ 340,00 e CEPILNIK DRV VIMAR 14T, električni 1.680 € CEPILNIK DRV VIMAR 20T. traktorski 2.440 f S> ' ms S J VELIKA NAGRADNA IGRA informacije na www.kz-saleskadoliiia.si KOTEL ATMOS LINE 25 RF RIELLO 1.750 € KOMPLET 5 SVEČ 4,30 € SLADKI TOLKEC, 1 1 Ugodna ponudba sočnih jabolk Sadjarstva Turn, pridelanih na sonaraven način. Informacije: 898 49 90 ali 041649 516 Delovni čas: ponedeljek - petek od 12. do 16. ure, ki velja celo leto. 100% NARAVNI JABOLČNI SOK Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas Tretja stran Kdo in kako sme vzgajati otroke? Slovenski parlament razpravlja o predlogu novega družinskega zakonika. V ospredju je temeljno vprašanje, ali je družina skupnost moža, žene in otrok, ali pa je v sodobni družbi prišlo do pluralizacije družinskega življenja, kot naj bi to kazale sociološke raziskave? Aleš Primc, pobudnik referenduma o oploditvi z biomedicinsko pomočjo, je prepričan, da novi družinski zakonik istospolno usmerjenim daje to, ker narava dvema moškima ali dvema ženskama ne daje - otroke: »Otrok ni njihova pravica, ampak je dar, sad ljubezni med možem in ženo. Za svoj razvoj potrebuje moško in žensko vzgojno dimenzijo. Ta dejstva so v predlogu družinskega zakonika poteptana!« Dr. Tadej Strehovec, tajnik Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci, poziva slovensko javnost, da v času, ko smo na zadnjem mestu po številu sklenjenih zakonskih zvez v EU, nič kaj boljša pa ni naša demografska slika, razmislimo o odnosu družbe in zakonodaje do temeljne družbene celice, to je družine kot skupnosti moža, žene in otrok. Vlasta Nussdorfer, predsednica društva za pomoč žrlvam kaznivih dejanj Beli obroč Slovenije, podpira zlasti tisti del novega družinskega zakonika, ki prepoveduje telesno kaznovanje otrok. Nasilje je namreč način primitivne komunikacije in otrok se nanj odzove najprej z medvrstniškim nasiljem, ko odraste, pa vzorce obnašanja iz otroštva prenese v svojo novo družino. Dr. Roman Kuhar iz Mirovnega inštituta v Ljubljani podpira predlog novega družinskega zakonika in poudarja, da so ljudje tudi v preteklosti živeli v različnih oblikah družin: »Danes je seveda jasno, da ne biologija ne spol nista garancija za dobrobit otroka. Otrok namreč ob sebi potrebuje eno ali več odgovornih, ljubečih in skrbnih odraslih oseb, pri tem pa nista pomembna ne spol ne krvno sorodstvo.« Tako diametralno različna mnenja v slovenski javnosti dvigujejo temperaturo, prej omenjeni Aleš Primc pa napoveduje nov referendum, s katerim naj bi istospolnim parom preprečili možnost posvojitve otroka. Verjetno bi takšen referendum podprli tudi Slovenska nacionalna stranka in Nova Slovenija. To pa ni edini referendum, ki se nam obeta. Morda nas bodo vabili na volišča tudi zaradi predloga arbitražnega sporazuma o načinu reševanja meje s Hrvaško, zaradi novele zakona o sistemu plač in zakona o sodniški službi ter zaradi delne zamrznitve pokojnin. Živela demokracija! IZ VSEBINE: 44 Tema tedna: Večja vloga države v razmerju do družin 4 Velenje: Bo prva lopata za tretjo razvojno os zasajena vsaj leta 2012?....5 Pandemska gripa: Cepilni center bo v Nazarjah... 5 Slovenska ljudska stranka: Za pravičnejše pokojnine kmetom.....6 Topolšica: Center starejših bo dobil prve stanovalce v začetku novembra..7 Družina Blatnik: Obljube humanitarnih društev ostajano neizpolnjene... Intervju: Bernarda Marovt.. Festival vezilstva: Društvo Beli vez dobilo priznanje. 15 ISSN 0351-8140, leto XLI, št. 44,30. oktober 2009. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Marijan Densa, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Šteti Sem, Fanika Strašek, Marija Sukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. V JAVNI RAZPRAVI PREDLOG DRUŽINSKEGA ZAKONIKA Večja vloga države v razmerju do družine Predlog novega Družinskega zakonika (DZ) sta javnosti sredi oktobra predstavila ministra Aleš Zalar In Ivan Svetlik. Med novostmi je na-jburnejše odzive vzbudila sprememba pojmovanja družine. Nekateri zato zahtevajo referendum, minister Svetlik pa napoveduje presojo ustavnosti zahteve za referendum. Poglavitne vsebinske spremembe DZ so poleg že omenjene: prepoved telesnega kaznovanja otrok, uvedba instituta zagovornika otrok, okrepljena svetovalna vloga centra za socialno delo in izenačitev istospolne partnerske skupnosti z vsemi drugimi družinskimi skupnostmi. DRUŽINO USTVARJA OTROK Po predlogu DZje družina razmerje med otrokom, otroki ter odraslo osebo oziroma odraslimi osebami, ki skrbijo za otroka. Ker ustava prepoveduje diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti, so raznospolne družinske skupnosti izenačene z istospolnimi. Spremenjeno je tudi razumevanje starševstva. To je biološko in socialno, kar pomeni, da bodo dobili pravico do posvojitve tudi istospolno usmerjeni. Skratka, starševstvo ni več vezano na spol, način spočetja otrok, ne na število staršev, ne na skupno prebivališče. Tako široko razumljeno pojmovanje družine je po besedah predlagateljev posledica spremenjenih vzorcev življenja in vedenja v zadnjih treh desetletjih. Sociologinja Tanja Renarje najav-ni predstavitvi mnenj dokazovala, da »predlagani zakon nikomur niče- sar ne jemlje, nikogar ne ogroža in nič ne razvrednoti«. Zagovorniki t. i. tradicionalne družine menijo drugače. Zanje je zveza očeta, matere in otrok soodvisno povezana z vrednotami, ki izvirajo iz naravnega reda. Zato lahko izguba bistvenih referenc vodi v izgubo identitete, kar ponazarjajo besede razpravljavca na internetnem forumu: »Še dva taka zakona in me bo že sram, da sem moški, poročen z žensko (nazadnjaško!), da sem to pripravljen na glas povedat, se opredeliti /.../« OKREPLJENA VLOGA CENTRA ZA SOCIALNO DELO Direktorica Centra za socialno delo Mozirje Marjana Veršnik Fale pojasnjuje: »Z vidika vloge centra za socialno delo prinaša zakonik pomembno novost, in sicer našo dosedanjo oblastno funkcijo (odvzem otroka, postavitev pod Marjana Veršnik Fale: »Vsi ukrepi so namenjeni izključno zaščiti otroka in nikakor ne kaznovanju njegove družine.« (foto: Marija Lebar) skrbništvo) postopkovno prenaša na sodišče, bistveno večji poudarek pa daje vlogi centrov v smislu svetovalnega dela, kar mislim, da je dobro. Stem nam omogoča kvalitetnejše strokovno delo v tem smislu, da bomo v primeru, ko so v družini težave, ko so razmere v družini za otroka ogrožujoče, skupaj s starši iskali možne rešitve. V kolikor se bo ocenilo, daje nujen oblasten poseg v družino, bo vstopilo sodišče, v nad- aljevanju pa bomo ponovno vstopili v smislu svetovalnega dela tako z biološko družino, z rejniško oziroma zavodom, kamor je otrok nameščen. Vsi ti ukrepi naj bi bili kratkotrajne narave, s ciljem, da se otrok vrne v matično družino. Vsi ukrepi so namenjeni izključno zaščiti otroka in nikakor ne kaznovanju njegove družine.« Nekatere novosti v predlogu novega družinskega zakonika torej vzpostavljajo novo hierarhijo v družini ter v odnosu med to temeljno celico družbe in državo. Andreja Gumzej - Na območju UE Mozirje ni registriranih istospolnih zvez. - Trenutno je v zavodu en otrok, v rejništvu enajst. - V preteklem letu sta bila staršem odvzeta ter dana v rejništvo in pod skrbništvo dva otroka, letos še nobeden. - V 20-letni zgodovini Centra za socialno delo Mozirje so bili dani v posvojitev trije otroci. UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Želijo izboljšati zadovoljstvo strank Upravni center Mozirje je zaključil tretje leto svojega delovanja. Ker so ob tej priložnosti želeli ugotoviti, ali zasledujejo cilj dobrega poslovanja in uresničevanja, dogovorjena na področju komuniciranja in poslovanja s strankami, so med organi centra izvedli anketo. Po besedah načelnika mozirske upravne enote Vinka Poličnika so ugotovili, da se je področje poslovanja s strankami v letošnjem letu izboljšalo. Povprečna ocena je narasla na 4,6. »V Odboru za kakovost pri Upravnem centru Mozirje smo si ob njegovi ustanovitvi pred tremi leti zadali vizijo, poslanstvo, vrednote in cilje. Letošnji rezultati vprašalnika kažejo, da sledimo zadanim ciljem in da smo pri svojem delovanju uspešni,« ocenjuje Poličnik in dodaja, da so si tudi v upravni enoti s poslovnim načrtom zastavili načrt delovanja, poslanstvo, vizijo in cilje. Želijo biti namreč učinkovita in uspešna upravna enota, ki nudi strankam kvalitetne upravne storitve in svoje delo opravlja odgovorno, strokovno in korektno, v takem delovnem okolju, v katerem se delovne zahteve in rezultati zdru- žujejo z zadovoljstvom in dobrimi medsebojnimi odnosi. Merjenje uspešnosti poslovanja po Poličnikovih besedah temelji na načrtovanju in spremljanju rezultatov, pri odnosih do strank in njihovem zadovoljstvu, ravnanju z zaposlenimi in zadovoljstvu zaposlenih, odprtosti in preglednosti poslovanja ter obvladovanju delovnih procesov. »Skupne ugotovitve vseh anket kažejo, daje kakovost storitev v Upravni enoti Mozirje visoka. Kljub dobrim rezultatom pa ne smemo spregledati, daje ocena zadovoljst- va strank po anketi nižja kot lani. Zato bo potrebno še več pozornosti posvetiti odnosu do strank - pozornosti, prijaznosti in vzbujanju zaupanja pri strankah. Le tako bomo preprečili, da se trend upadanja ne bi nadaljeval,« pravi Poličnik in poudarja, da se zaposleni zavedajo, da je strokovno in prijazno delo s strankami njihovo temeljno poslanstvo. Prav tako delo pa posledično prinaša tudi zadovoljstvo zaposlenih in občutek, da so naredili vse, karje bilo v njihovi moči. Marija Sukalo (—~\ 4 ___y SIMPOZIJ 0 TRETJI RAZVOJNI OSI Bo prva lopata zasajena vsaj leta 2012? V Velenju so v petek, 23. oktobra, organizirali 3. simpozij o tretji razvojni osi. Uradno je srečanje začel župan Mestne občine Velenje Srečko Meh. Ta je v svojem nagovoru navedel številne podatke, ki argumentirajo nujnost čimprejšnjega začetka del na severnem odseku avtoceste 3. osi. zadnji seji, ne bo pospešil postopkov za izdelavo projektne dokumentacije, saj bi to posegalo v delo stroke, kar poje nedopustno. Po njenem mnenju bo potrebno CEPIVO PROTI PANDEMSKI GRIPI ŽE DOSTAVLJENO Cepilni «enter bo v Nazarjah Na novinarski konferenci, kije sledila, je med drugimi spregovoril tudi mag. Gregor Ficko, direktor Direkcije RS za ceste. Povedal je, da bi država morala določiti nacionalni interes glede razvojnih osi. Po njegovemjestega simpozija gospodarstvo poslalo alarmantno sporočilo, da sodobno cesto potrebuje. Po drugi strani pa različna civilna združenja menijo, da so rešitve drugje. Tudi v državnih organih samih ni soglasja. »Ta simpozij je tudi apel, da končno nekaj ukrenemo. Nehajmo že ugotavljati, ali tretjo razvojno os potrebujemo in capljati na mestu. Če je ne, pa usmerimo energijo in denar v programe ki imajo konsenz in ki so v državnem interesu,« je dejal Ficko. Čeprav je bilo obljubljeno, da bi prvo lopato kot simbol začetka gradnje zasadili v zemljo že leta 2008, se po njegovem to morda ne bo zgodilo niti leta 2012. Velenjski župan Srečko Meh (v sredini) je poudaril, da tako za Velenje kot Šaleško in Zgornjo Savinjsko dolino ter Koroško tretja os pomeni preživetje (foto: Marija Lebar) Helena Šolar z ministrstva za okolje in prostorje povedala, da novi Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o gradnji objektov, ki ga je vlada sprejela na vsaj še leto dni, da bo državni prostorski načrt pripravljen tako daleč, da bo šel v razgrnitev in javno obravnavo. Če ne bo zapletov prijavnih naročilih in v odzivih V minulem tednu je cepivo proti novi gripi prispelo v Slovenijo, v teh dneh pa so proti novemu virusu začeli cepiti zdravstvene delavce. Cepivo proti novi gripi je v torek, 27. oktobra, prispelo tudi v nazorski zdravstveni dom, kjer bo tudi edini cepilni center v Zgornji Savinjski dolini. Takoj za zdravstvenimi delavci, v začetku novembra, pridejo na vrsto vsi posamezniki, ki so kronični bolniki in se proti novi gripi želijo cepiti. O CEPLJENJU BOMO ZGORNJE-SAVINJČANI KMALU OBVEŠČENI V Sloveniji je uradno zabeleženih 263 primerov nove gripe, obolelih je gotovo veliko več, saj so zdravniki kmalu po izbruhi nehali opravljati laboratorijske teste. Kljub temu je znano, da so vsa obolenja potekala v lažji obliki, na račun nove gripe ni bilo niti hospitalizacij. V Avstriji se proti sezonski gripi cepi le malo ljudi, prav tako ni velikega zanimanja za cepljenje proti pandemski gripi.. Koliko strahu proti novemu virusu je v Slovencih, bomo lahko kmalu videli. Cepivo bo na voljo v zdravstvenih domovih in pri zavodih za zdravstveno varstvo. Kot sporočajo iz Inštituta za varovanje zdravja RS, naj bi zdravega posameznika cepili enkrat in ne dvakrat, kot je bilo iz iste ustanove sporočeno nekaj dni poprej. O morebitnem drugem cepljenju bo skupaj s pacientom, glede na njegovo zdravstveno stanje, odločal njegov osebni zdravnik. Med prvimi naj bi se cepili zdravstveni delavci in kot so nam potrdili v nazorskem zdravstvenem domu, so cepivo prejeli v torek. Kdaj bo potekalo samo cepljenje njihovih zaposlenih, se do zaključka redakcije še niso dogovorili. Kot je zagotovila direktorica ustanove Ida Pustos-lemšek Kramer, bodo prebivalce Zgornje Savinjske doline tudi preko medijev pravočasno obvestili, kdaj se začenja cepljenje proti pandemski gripi za vse zainteresirane. CEPLJENJE BO STROGO NADZOROVANO Po dosedanjih podatkih lahko prva cepljenja pričakujemo v prvih dneh novembra. Kot sporočajo iz inštituta za varovanje zdravja, se bo cepljenje najprej omogočilo kroničnim bolnikom, torej obolelim za srčno-žilnimi javnosti, bi bil državni prostorski načrt lahko sprejet v začetku leta 2012. Velenjski župan Srečko Meh je ponovno poudaril, da tako za Velenje kot Šaleško in Zgornjo Savinjsko dolino ter Koroško tretja os pomeni preživetje. Številni gospodarski subjekti državnega pomena na tem prostoru so sedaj odvisni od cestnih povezav, ki so alarmantne. Samo po cesti Velen-je-Arja vas pelje dnevno 18.000 vozil, povprečni letni prirastek pa je triodstoten. Člani odborov za izvedbo 3. simpozija o tretji razvojni osi so se strinjali, daje nujno potrebno oblikovati odbore po posameznih odsekih na tej osi. Ti se bodo dnevno ukvarjali z realizacijo projekta. S strani vlade pa je potrebno določiti osebo za koordiniranje vseh aktivnosti. Tak odbor je že imenovanje dejal Meh, za odsek trase skozi Šaleško dolino. Sestavljali ga bodo predstavniki vseh treh občin, gospodarstvo pa bo zastopal direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Franci Kotnik. Marija Lebar obolenji, astmatikom, bolnikom z rakom in ostalim s huje oslabljenim imunskim sistemom. Cepilni centri bodo po vsej Sloveniji, v Zgornji Savinjski dolini bo en cepilni center, in sicer v Zdravstveni postaji Nazarje. Na cepljenju, ki bo potekalo le en dan v tednu, bodo prisotni zdravnik, medicinska sestra in administrator. Cepljenje bo potekalo po strogo določenih pravilih. Sedem evrov ne predstavlja velikega stroška, samo cepljenje pa pod vprašaj postavljajo številne teorije o hudih stranskih učinkih in o različnih (neenakovrednih) vrstah pandemskega cepiva. Povsem logično je tudi razmišljanje, daje novo cepivo še nepreizkušeno, nezaupanje posameznikov do cepiva je torej povsem razumljivo. Tatiana Golob 5 V___/ SLOVENSKA UUDSKA STRANKA (SLS) Presečnik: za pravičnejše pokojnine kmetom Nedavno je skupina poslancev SLS s prvopodpisanim Jakobom Presečnikom v parlamentarno proceduro vložila predlog za spremembo dveh zakonov. Z njima predlagajo pravico do letnega dodatka in do varstvenega dodatka za kmete z najnižjimi pokojninami. »Kmetje, ki dobijo minimalno pokojnino po Zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, in kmetje, ki so bili zavarovani za ožji del pravic in ki imajo najnižje pokojnine - te jim ne omogočajo niti preživetja - po obstoječi zakonodaji niso upravičeni do letnega dodatka in varstvenega dodatka,« pravi vodja poslanske skupine SLS. Presečnik nadaljuje: »V poslanski skupini SLS smo že poskušali, da bi vsem upravičencem z ustrezno spremembo tega zakona popravili najnižje pokojnine. Naj poudarim, da znaša ta pokojnina 227,60 evra. Vendar za popravek nismo dobili zadostne podpore ne v vladi in ne v državnem zboru.« Zato so poslanci poslanske skupine SLS sedaj vložili predlog za spremembo dveh zakonov, ki bi omogočala izplačilo vsaj varstvenega dodatka, do katerega so upravičeni vsi ostali upokojenci, ki prejemajo najnižje pokojnine. Enako velja za letni dodatek, ki ga prav tako dobijo vsi ostali upokojenci. »Pomembno je tudi to, da gre za kmete, ki so kmetovali v najtežjih povojnih letih ob izredno slabih od- kupnih pogojih in s tem pomagali vsem ostalim slojem prebivalstva,« dodaja zgornjesavinjski poslanec. Po Presečnikovem mnenju bi bilo sprejetje tega predloga v državnem zboru tudi pozitivno sporočilo mladim, da se kljub vsemu splača iskati svojo prihodnost no kmetiji in da država ne pozablja in ne bo pozabljala na socialno ogrožene na kmetijah. Ti še kako pomagajo pri samooskrbi slovenskega prebivalstva s hrano. Marija Lebar KOMEMORACIJA V NAZARJAH Iz slovenske zemlje so zrasli in v njo so omahnili Prireditev ob dnevu spomina na mrtve so v Nazarjah pripravili v petek, 23. oktobra, pri spomeniku padlim. Poleg govornice, predsednice nazorske krajevne organizacije Združenja borcev za vrednote NOB, Majde Krajner so prisrčen program oblikovali učenci tamkajšnje osnovne šole. Za zaključek so ob spomeniku prižgali sveče. Obeležje je posvečeno spominu na 49 nazorskih rodoljubov, ki so v borbi za svobodo svoja življenja izgubili širom po Sloveniji in v internaciji. Veliko jih počiva v neznanih grobovih, kjer jim ne bo gorela lučka v spomin. »Spomnimo se vseh, ki so padli v borbi z okupatorjevo vojsko, bili ustreljeni kottalci, umrli v taboriščih in kot pregnanci ter vseh drugih žrtev vojne. To so bili naši predniki, polni življenja in hrabrosti, polni upov in nad v boljšo prihodnost. Pridružili so se uporu proti zavojevalcu in okupatorju slovenske zemlje v času, ko je nacizem podjarmil skoraj vso Evropo,«je med drugim povedala Krajn-erjeva. Slovesnosti so se udeležili tudi predstavniki borčevskih organizacij iz sosednjih občin. Prisoten pa je bil tudi nazorski župan Ivan Purnat, nekateri občinski svetniki in člani občinske uprave. Marija Lebar Majda Krajner: »Naša naloga in skrb je ohranjanje tradicije in resničnega zgodovinskega spomina na NOB in prenašanje teh vrednot na mlajšo generacijo.« (foto: Marija Lebar) PRAZNIK KRAJEVNE SKUPNOSTI ŠMARTNO OB DRETI Šmarčani kljub krizi skrbijo za svoj kraj Osrednjo proslavo ob prazniku krajevne skupnosti Šmartno ob Dreti so s kulturnim programom obogatili osnovnošolci in ljudske pevke Lipa. Vtam-kajšnji osnovni šoli je predzadnji petek v oktobru o pomenu praznika in pridobitvah v kraju spregovoril predsednik krajevnega odbora Bojan Štrukelj. »65 let je minilo od dneva, ko so Šmarčani okusili vojno na svoji koži. Veliko težkih dni je bilo, pa vendar so klena volja do življenja, vztrajnost in složnost pripeljala življenje tukaj živečih ljudi do današnjih dni. Dolžnost nasje, da se spomnimo na te dogodke in ljudi, ki so trpeli,« je v svojem govoru izpostavil Štrukelj in nanizal pridobitve. Mednje sodijo ureditev vodotoka Ložnica, zgrajen Štefana Farkaša (desno), najstarejšega krajana na srečanju, je pozdravil predsednik KO Šmartno ob Dreti Bojan Štrukelj (foto: Marija Šukalo) nasip na vodotoku Letošč ter pridobitev dokumentacije za ureditev parkirišč, pločnika in javne razsvetljave. Prisluhnili so socialni stiski in uredili stanovanje. Za družabnost v kraju so skrbela domača društva. Vse to je po Štrukljevih besedah sad sodelovanja in dobrega dela. Šmarčani se kljub krizi ne dajo in bodo še naprej skrbeli za svoj kraj, prav tako kot skrbijo za starejše v kraju. Osrednjo slovesnost so namreč združili s srečanjem starejših. Kot je vrsto let v navadi, so se tudi letos s šopkom spomnili najstarejšega krajana na srečanju. Tega je iz rok Bojana Štruklja prejel 88-letni Štefan Farkaš. Marija Šukalo CENTER STAREJŠIH V TOPOLŠICI Dom bo dobil prve stanovalce v začetku novembra Z rezanjem traku so center predali namenu (foto: Marija Lebar) V torek, 20. oktobra, so v Topolšici na priložnostni slovesnosti predali namenu Center starejših Zimzelen. Nova ustanova v Šaleško dolino poleg številnih namestitev in dnevnega varstva za starejše prinaša tudi 70 novih delovnih mest. Številne zbrane je pozdravil Drago Potočnik, direktor PV invest, povezane družbe Premogovnika Velenje, kije leta 2007 pridobila koncesijo za ta projekt. »V Šaleški dolini je predvideno odkopavanje premoga še za 50 let, vendar se v Premogovniku zavedamo, da moramo svoje ambicije usmerjati tudi v druge dejavnosti. Novi projekti so prava popotnica za čas, ko bo zaloga premoga v Šaleški dolini pošla. Center za varstvo odraslih je dober medgeneracijski projekt, ker koristi tistim, ki smo sodelovali pri izgradnji in bomo skrbeli za njegovo delovanja, a prav tako tistim, ki bodo v njem preživljali svoje tretje življen- jsko obdobje,« je povedal Potočnik. Šoštanjski župan in poslanec v državnem zboru Darko Menih je povedal, daje demografska analiza pokazala, da se bo vobčini v prihodnjih letih delež prebivalcev starejših od 65 let znatno povečal. »Ker tega obdobja nismo hoteli pričakani nepripravljeni, smo bili izjemno naklonjeni ideji o izgradnji centra za starejše občane. Center stoji v mirnem okolju doline Meseca, v neposredni bližini termalnega zdravilišča in bolnišnice. Otvoritev tega centra je dokaz, da nam ni vseeno za naše starejše občane. Razen tega zagotavlja okoli 70 novih delovnih mest.« Spregovoril je tudi direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved, kije dejal, da so ponosni na delo svoje »hčerke« PV Invest in njenega direktorja Draga Potočnika, da jim je uspelo v tako kratkem času projekt pripeljati do odprtja, saj so šele lani septembra na tem mestu položili temeljni kamen. Izročil muje umetniško sliko Jožeta Svetine, Milena Končina, vodja službe za upravljanje izvajalske mreže na področju socialnega varstva z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, je dejala: »Temeljno izhodišče naših ukrepov na področju socialnega varstva je zagotavljanje dostojanstva in enakih možnosti ter preprečevanje socialne izključenosti. Vsi moramo skrbeti za spoštovanje vsakogar in se truditi za tople medsebojne odnose.« Po rezanju traku je sledil ogled doma. Številne prisotne so po njem popeljale direktorica centra Andreja Štefan Bukovič in njene sodelavke. Marija Lebar OBLJUBE BLATNIKOVIM OSTAJAJO NEIZPOLNJENE Humanitarni društvi pod drobnogledom medijev Pritiski medijev in donatorjev so ta ponedeljek obrodili prvi finančni odziv društev, ki sta pomagali družini Blatnik pri zbiranju sredstev za kombi, v katerem je prostor tudi za vso medicinsko opremo za petletnega Reneja Blatnik iz Pobrežij, ki boleha za spinalno mišično atrofijo inje popolnoma odvisen od aparatov. Društvo Sova iz Maribora je po dolgotrajnem obljubljanju nakazalo 500 evrov od izkupička akcije Stari papir za otroški nasmeh. V poročilu društva, ki ga je medijem posredoval predsednik Jure Žnidarič v mesecu juniju, je podatek, da seje v društvu zbralo že skoraj t .000 evrov. Poleg tega je omenjenemu društvu doniralo 700 evrov podjetje KLS, od koder so nam pretekli petek sporočili, da so presenečeni, ker Blatnikovi sredstev še niso dobili. Z društvom imajo donatorsko pogodbo in če v ponedeljek nakazila ne bo, se bodo odločili, kaj bodo storili. Takšno postopanje humanitarnega društva se jim zdi nesprejemljivo. Po obvestilu družine, da so v ponedeljek le prejeli del sredstev, v podjetju niso bili zadovoljni, saj nakazilo ni enako niti njihovi donaciji, kje pa so še donacije ostalih darovalcev? Predsednik društva Sova Jure Žnidarič je za naš časopis poslal izjavo, v kateri piše, da ne želi razkriti informacij o tem, kolikšen je bil znesek, ki so ga nakazali družini. Vsote naj ne bi razkril po dogovoru z družino Blatnik, saj ne želijo vpletati medijev. Blatnikova o tem dogovoru nevesta nič. Po podatkih novinarske kolegice Tatjane Vrbnjak iz časopisne hiše Večer, naj bi Blatnikovi od zbranih 1.700 evrov prejeli okrog 900 evrov, vse ostalo pa gre za stroške društva, kamor med drugim spada tudi najem dvorane za tiskovno konferenco in najem kombija, s katerim naj bi pobirali star papir. Najem kombija je dnevno stal 50 evrov. V izjavi za medije v juniju je omenjeno, da bo društvo stroške pokrilo iz rednih prilivov, sedaj pa so vsi stroški na plečih Blatnikovih. V društvu Srček iz Celja nakazilo obljubljajo že od dneva, ko so prejeli dokazilo o nakupu kombija, izgovori pa so vsak dan drugačni. Nakazila ni, so pa svoje nestrinjanje s takšnim načinom dela pokazali nastopajoči glasbeniki. Iz skupine Skater so sporočili, da o situaciji do sedaj niso bili obveščeni. Menijo pa, »da početje s strani organizatorja ni pošteno do družine in do izvajalcev, ki smo se odrekli honorarju za Reneja«. Prav tako kritični so pri skupini Atomik Harmonik. »Organizatorju smo poslali pisni poziv, vendar še nismo prejeli odgovora,« je sporočil vodja skupine Jani Pavec, ki upa, da bo denar le prišel v prave roke. Štefi Sem Območno združenje Rdečega križa Zgornje Savinjske doline Obveščamo Vas, da bo krvodajalska akcija v ČETRTEK, 5.11.2009, od 7. do 11. ure v OSNOVNI ŠOLI LUČE S seboj prinesite osebni dokument s fotografijo. Vabljeni! © BERNARDA MAROVT, PRIZNANA MANEKENKA IN LASTNICA AGENCIJE BERNIE Svobodna v svojem poklicu Bernarda Marovt - leta 2000 so jo bralci in bralke Jane okronali z naslovom slovenska lepotica stoletja Ko teče beseda o Bernardi Marovt - v tujini znane pod imenom Bernie -Zgornjesavinjčani seveda ne pozabimo pripomniti, da izhaja lepotica in »lastnica« številnih laskavih naslovov v svetu mode iz naših koncev, z Ljubnega ob Savinji. Širšo javnost je nase opozorila leta 1983, ko je bila izbrana za miss Jugoslavije. Odtlej so se njeni uspehi kar nizali: istega leta je osvojila naslov miss fotogeničnosti sveta, leta 1990 je postala top model Italije, dve leti kasneje top model Evrope in še in še bi lahko naštevali. Že dolgo živi v Milanu, veliko in rada potuje ter še vedno dela kot fotomodel - uspela je ohraniti in lepoto in veselje nad delom, ki zahteva svojstven življenjski slog. Še več, svoje izkušnje je pripravljena tudi prenašati naprej: od leta 2004 namreč organizira izbor Bernie Models, ki pomaga mladim dekletom iz držav nekdanje Jugoslavije pri uveljavljanju v poklicu manekenke in fotomodela. - Za vaše najzgodnejše začetke z manekenstvom se zdi, da iniciative niste dali sami, pač pa fotograf, ki vas je opazil na ulici, ko ste bili še srednješolka, opazili so vas, ko ste v času študija pospremili kolegico v agencijo za modele... Kaj vam je to takrat pomenilo? Resje, na samem začetku nisem razmišljala o tem poslu. Neki fotograf meje ustavil na cesti in mi predlagal, da bi me fotografiral. V tistem trenutku mi to ni ničesar pomenilo. Pozneje sem »To, da sem bila izbrana za miss Jugoslavije, da sem zmagala za miss fotogeničnosti sveta, v Milanu ni pomenilo veliko.« se odločila, da pospremim kolegico v agencijo za modele. Sploh nisem pričakovala, da bodo tam izbrali mene, njo pa enostavno poslali domov. No, takrat se je moja kariera pravzaprav začela - veliko fotografiranja, snemanj in potovanj. - Leta 1983, ko ste zmagali na tekmovanju za miss Jugoslavije, so se pomembni naslovi v svetu lepote kar vrstili - isto leto ste postali še miss sveta fotogeničnosti, leta 1990 top model Italije... Kateri naziv, ki ste ga prejeli, sami najvišje vrednotite? Vsak nazivje na nek način pomemben vživljen-ju. To so različna obdobja, to pomeni, da si pridobivaš izkušnje, da rasteš, se zavedaš, da se nisi zastonj trudil, postajaš močnejši, se učiš. Do vseh uspehov sem prišla tako, da sem velik del svojega življenja posvetila delu, se nanj maksimalno osredotočila. Čakala sem z velikim potrpljenjem in močjo, nikoli nisem popustila ali obupala, mislim, da je ravno to največja vrednost. - Isto leto, kot ste bili izbrani za miss Jugoslavije, ste odšli v Milano. Kako je potekalo vaše uveljavljanje v večmilijonskem mestu, v katerem niste nikogar poznali? To, da sem bila izbrana za miss Jugoslavije, da sem zmagala za miss fotogeničnosti sveta, v Milanu ni pomenilo veliko. To so bila tekmovanja za miss nečesa, delati kot fotomodel pa je čisto nekaj drugega, prihod v Milano je bil zame nov začetek. Na srečo sem imela že precej izkušenj s fotografiranjem, gibanjem in delanjem revij. Šla sem na »kasting« za Johna Casablancasa, iskali so namreč dekle, ki naj bi podpisalo pogodbo za italijansko in francosko revijo Bazaar. Bila sem izbrana med stotimi in več dekleti. Podpisala sem pogodbo za štiri mesece. To je bila zame prava odskočna deska. - Iz vaših nastopov in izjav veje veliko samozavesti. Tudi, ko govorite o svojih začetkih, ima bralec občutek, do ste bili vedno odločni, pogumni in vztrajni. Večkrat poudarjate moč značaja. Katere značajske lastnosti potrebuje ženska, da se lahko uveljavi v manekenskih vodah? Uspeh prinese stalno, profesionalno in strogo delo. Predvsem moraš verjeti v to, kar delaš. Pomembno je, da svoje delo rad delaš in se v njem počutiš svobodnega. Svet modela pomeni vdanost, žrtvovanje, vzdržljivost, potrpežljivost, vztrajnost, prilagodljivost, vero in še bi lahko naštevali. Poleg lepega telesa in obraza, fotogeničnosti moraš izžarevati in dajati nekaj, kar pride od znotraj. Model je več oseb v istem človeku. Telo enostavno govori, se izraža in oddaja neko energijo. - Mnogokrat omenite, da obožujete potovanja, da ste si vedno želeli potovati in se učiti tujih jezikov. Manekenski poklic vam je to omogočil, vam omogoča. Živite v Italiji, več mesecev ste preživeli tudi v drugih državah. V katerih državah ste že bili za daljši čas? Dlje časa sem preživela v Angliji, Španiji, Nemčiji, Ameriki in Italiji, kjer se nahajam še danes. Zadnja leta sem se ustalila v Milanu, tu imam neke vrste »bazo«, od koder potujem in sem zmeraj »Uspeh prinese stalno, profesionalno in strogo delo. Predvsem moraš veijeti v to, kar delaš. Pomembno je, da svoje delo rad delaš in se v njem počutiš svobodnega.« dosegljiva. Milano mi je všeč, poleg tega še vedno ostaja svetovna modna prestolnica. Ko se navadiš na določen kraj in vzpostaviš stike, vse postane lažje. V preteklih letih sem se imela možnost naučiti tujih jezikov, spoznati ogromno ljudi in seveda tudi zaslužiti. Potovanja še zmeraj obožujem. - Fotografirali so vas številni fotografi svetovnega slovesa. Katero fotografiranje vam je ostalo še posebej živo v spominu? Vsak fotograf ima svoj način dela, vsak zahteva nekaj posebnega in drugačnega, zato je zelo pomembno, da se znaš prilagajati. Nikoli ne bom pozabila Normana Parkinsona. To je bil fotograf iz Anglije, ki je med drugim fotografiral tudi angleško kraljico. Bil je pravi gospod, zahteval je ogromno. Ko me je fotografiral na nekem karibskem otoku, mi je rekel, naj splezam na drevo, skočim v vodo in padam počasi, da bo lahko on fotografiral. Padati počasi - to je bilo seveda nem- ogoče! Po celodnevnem skakanju v vodo, se je končno odločil, daje posnel, kar je želel. - Več let že uspešno vodite največji in najboljši izbor za dekleta iz vzhodnega dela Evrope - Fotomodel Bernarde Marovtali Bernie Models. Zakaj ste se odločili za to in kako izbor poteka? Bernie Models je v tem trenutku največji in najbolje organiziran izbor te vrste v Evropi. Tekmovanje je mednarodno in poteka po vseh republikah nekdanje Jugoslavije. Letos se je odvil že šestič. »Moja obveznost je, da izkušnje, ki sem si jih pridobila, prenesem na druga dekleta. Tako lahko dobijo možnost za uspeh v najkrajšem času, ki je potreben, da lahko delujejo v svetu mode in filma.« Moja obveznost je, da izkušnje, ki sem sijih pridobila, prenesem na druga dekleta. Tako lahko dobijo možnostza uspeh v najkrajšem času, kije potreben, da lahko delujejo v svetu mode in filma. Dekleta se naučijo vsega, kar je potrebno znati v tem delu. Izbor se začne januarja in traja vse do aprila ter poteka s pomočjo znanih revij, ki odkupijo licenco in postanejo naši medijski sponzorji. V Slovenji sta to reviji Obrazi in Eva. Sledi izbor dvanajstih finalistk, nato desetdnevni finalni foto-termin, na katerem dekleta pripravim za delo, sledijo še razna fotografiranja za kataloge in booke, snemanja... Vsako leto obiščemo drugo mesto, odvisno, kdo je pokrovitelj. V velikem finalu se finalistke predstavijo s štirimi izhodi na modni reviji, na kateri nosijo oblačila domačih in tujih blagovnih znamk. Povabimo veliko poznanih ljudi, novinarjev, televizijo. Finale organiziramo v Ljubljani v Vodnem mestu Atlantis v BTC Cityju. Vsako leto povabimo eno tujo agencijo, ki izbere zmagovalko in z njo sklene pogodbo. Izberemo še obraz Bernie Models in Es- tetica Cover Girl. Na koncu organiziramo še nagradni fototermin za tri zmagovalke. - Mladim dekletom, ki želijo živeti kot manekenke, olajšate pot, čeprav je končni uspeh odvisen od njih samih. Izkazalo seje, da do sedaj še nobena zmagovalka ni zmogla v polni meri in za dlje časa izkoristiti te odskočne deske. Kako si to razlagate, glede na to, da ste vi prišli v Milano in se uveljavili, ne da bi vnaprej poznali kogarkoli, ki vam bi bil pripravljen pomagati? Žal nam še ni uspelo poiskati dekleta, ki bi v Milanu vztrajalo dlje časa. Vse so se razmeroma hitro vrnile domov, odločene, da ne bodo delale, da bodo študirale. Resnično sem presenečena, kako hitro odnehajo. V Milano pridejo pripravljene, točno vedo, kaj jih čaka, vse je organizirano in tudi sama sem zmeraj na voljo, da jim pomagam. Vse kandidatke opozorim, daje pot dolga in težka. Mogoče je vzrok strah ali pa so pričakovanja po takojšnjem uspehu in zaslužku prevelika. Upam, da bomo kmalu našli tako, ki bo dovolj vztrajna in pogumna. - Še vedno delate kot model. Koko vam uspe ohranjati lepoto tudi v letih, ko večina manekenk že izgubi vse možnosti za delo, v katerem je izgled tako pomemben? »Ko me je fotografiral na nekem karibskem otoku, mi je rekel, naj splezam na drevo, skočim v vodo in padam počasi, da bo lahko on fotografiral.« Prava lepota je notranja lepota. Lepota raste s časom, se spreminja z leti, doživetji, dosežki, izkušnjami. Lepota telesa je nekaj vzporednega. Dobro počutje je odvisno od načina življenja in uravnovešenega prehranjevanja. V skrbi za telo nikoli nisem opustila športa. - Pred leti ste izjavili, da je med vašimi desetimi najljubšimi stvarmi tudi gledanje akcijskih filmov? Ali je še vedno tako? Nasploh imam film zelo rada. In kadar je priložnost, si z veseljem ogledam tudi akcijski film. - Ali ste se res tudi sami preizkusili v vlogi filmske igralke? Imela sem priložnost, da se tudi sama preizkusim kot igralka. Igrala sem v italijanskih filmih in tudi v gledališču, kjer sem nastopala v angleščini. Moram reči, daje bilo prav zabavno in istočasno zahtevno. - Večkrat ste za medije povedali, da ste se odločili za kariero in ne za družino. Odločitev najbrž ni prišla čez noč ali pač? Žal moraš v mojem poklicu izbirati med družino in delom ... Jaz sem vedno izbrala delo. Moški težko prenašajo ženo, kije stalno odsotna. Glede tega sem tako pri sebi razčistila. Če hočeš opravljati delo na visokem, profesionalnem nivoju, se moraš popolnoma posvetiti delu. - Poznate ogromno ljudi in nenehno spoznavate nove. Kdo pa so tisti, ki so v vašem življenju stalnica in vam veliko pomenijo? V življenju mi veliko pomenijo osebe, ki so me spremljale na moji poti v svetu mode in so v vseh teh letih verjele vame, mi pomagale in mi dale pravi »input«, da sem se lahko v odločilnih trenutkih izrazila na način, ki meje pripeljal do uspeha. - Ali kdaj pomislite, da bi se vrnili nazaj v Slovenijo? Vrnitev v Slovenijo zavisi od priložnosti, ki bi se mi morebiti v prihodnje tu ponudile. - Kolikokrat na leto se vračate v Slovenijo? V Slovenijo se zmeraj rada vračam. Pridem večkrat na leto zaradi dela, pridem tudi na počitnice in se oglasim pri starših v Savinjski dolini. - Kaj počnete, ko ste na Ljubnem? Ko se vrnem domov, na Ljubno, se popolnoma sprostim, uživam v naravi in opravljam stvari, ki jih navadno ne uspem. Tam lahko pozabim na vse negativne stvari, živim v nekem drugem svetu, se posvečam sebi in drugim ljudem, ki so mi pri srcu. PK ---------------- s OBČINA REČICA OB SAVINJI V Dolu poleg rezervoarja še hidrant in napeljava Na zadnji seji je rečiški občinski svet obravnaval in sprejel rebalans proračuna za leto 2009. V prvi obravnavi so sprejeli odlok o občinskih cestah, med pobudami svetnikov pa je bilo tudi vprašanje o sanaciji ceste ter mostu čez strugo Savinje v Grušovljah. Potem ko so predlog popravka proračuna za leto 2009 obravnavali pristojni odbori, seje z njim seznanil in ga sprejel še občinski svet. Kot je povedal župan Vinko Jeraj, je do razlik prišlo predvsem zaradi zamudnih postopkov za pridobivanje dokumentacije izgradnje mostu Spodnja Rečica - Trnovec, kije bila planirana za leto 2009. Z gradnjo se bo pričelo prihodnje leto, sredstva, ki so bila v ta namen rezervirana v proračunu, pa bodo porabljena v druge namene. Gre za nakup Tavčarjevega dvorca, ki bo v celoti opravljen letos, pa tudi za četrti oddelek vrtca, ki so ga odprlijese-ni. Poplačala se bo sanacija dveh plazov na cesti Poljane-Žeronice in sanacija odvodnega kanala na Rečiškem polju. Medtem koje bilo v prejšnjem proračunu za dva vodna rezervoarja v zaselkih Dol in v Suhi namenjenih 7.000 evrov in sta rezervoarja že zgrajena, je bilo z rebalansom zagotovljenih še 5.000 evrov za namestitev hidranta in vodovodne napeljave v Dolu, ki bo končana še letos. Anton Strnišnik, svetnik iz Dol-Suhe, seje kolegom svetnikom zahvalil za razumevanje, saj bo na ta način za prebivalce Dola zagotov- ljena tako požarna varnost kot kakovostna pitna voda. Ob sprejemanju odloka o občinskih cestah v prvi obravnavi so svetniki menili, da je to pomemben dokument, saj je v občini na tem področju precej problemov. Občina ima veliko cest, ki so ponekod tudi slabo opremljene. Pri tem so ponovno postavili vprašanje sanacije mostu čez strugo Savinje in ceste, ki vodi proti odlagališču Flom, koder vozijo težki tovornjaki od vsepovsod. Odlagališče se bo zaprlo, sanacija ceste pa bo ostala na plečih rečiške občine, so menili svetniki, če se ne bo pravočasno kaj ukrenilo v tej smeri. Marija Lebar LJUDSKA UNIVERZA VELENJE Že 50 let spreminjajo sanje v znanje Na Ljudski univerzi Velenje so 20. oktobra praznovali 50-lefnico obstoja in delovanja. Ob različnih reformah in statusnih spremembah je ta zavod ves čas uspel ohraniti svoje osnovno poslanstvo - izobraževanje odraslih. V 50 letih se je v njihovih programih izobraževalo natanko 162.946 udeležencev, ki so v 6.554 različnih izobraževalnih oblikah opravili preko 430.000 ur izobraževanja ob pomoči 2.093 predavateljev. V okviru programa prireditev ob obletnici so v prazničnem tednu pripravili 50 brezplačnih ur različnih delavnic za otroke in odrasle. Na praznični dan so pripravili tiskovno konferenco, zvečer tega dne pa osrednjo prireditev, na kateri so se spomnili pomembnih dogodkov in ljudi, ki so zaznamovali delovanje te ustanove. LU VELENJE SKOZI ČAS Začetki današnje ljudske univerze segajo do 20. oktobra 1959, koje Občinski ljudski odbor Šoštanj izdal odločbo o ustanovitvi Delavske univerze za območje občine Šoštanj, kot finančno samostojnega zavoda s sedežem v Velenju. Leto 1959je bilo tisto leto, ko so tudi slovenske oblasti pričele podpirati šolanje ljudi, ki iz različnih vzrokov niso mogli priti do izobrazbe po redni šolski poti. 3. decembra 1959 je bila ustanovljena slovenska Zveza delavskih in ljudskih univerz, v katero se je vključilo 48 delavskih in 14 ljudskih univerz. Leta 1993 seje Delavska univerza Velenje preimenovala v Andragoški zavod Ljudska univerza Velenje in iz delovne organizacije prešla v javni zavod, katerega ustanoviteljica je Mestna občina Velenje. Danes je v tem zavodu zaposlenih enajst delavcev, ki skrbijo za izvajanje programov in financiranje. Pri tem s šolninami pridobijo 68 odstotkov sredstev, 16 odstotkov predstavljajo pridobljena sredstva za nacionalne in mednarodne projekte, 12 odstotkov dotacije in subvencije, štiri odstotkov sredstev za delovanje pa prispeva ustanoviteljica. VSAKO LETO NOVI IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI Na LU Velenje se nenehno prilagajajo potrebam po izobraževanju in vsako leto širijo ponudbo izobraževalnih programov. V lanskem šolskem letu so uvedli nov višješolski program, letos nov visokošolski program ter programe, ki prinašajo nacionalne poklicne kvalifikacije. Obogatili so tudi ponudbo jezikovnega izobraževanja ter usposabljanj za življenjsko uspešnost in programe za prosti čas. Celotno ponudbo in novosti vsako leto objavijo v mednarodni projekt Bridge, v sklopu katerega bodozdomačimi in mednarodnimi partnerji pripravili izobraževalne module za premostitev vrzeli računalniške pismenosti pri odraslih. Mednarodni projekt Enercities je povezan s programi porabe energije, varčevanja, obnovljivimi viri energije ter povezavo energija - okolje in podobno. Vseskozi sodelujejo v projektu POKI - Ponudimo odraslim kakovostno izobraževanje. LAS - DRUŠTVO ZA RAZVOJ PODEŽELJA leta 2010 sedem Direktorica LU Velenje Mirjana Šibane (v sredini), vodja izobraževanja Alenka Mokotar (levo) in strokovna sodelavka Biserka Plahuta so predstavile delovanje LU Velenje nekoč in danes (foto: Fanika Strašek) Katalogu izobraževalne ponudbe, ki ga prejme vsako gospodinjstvo Mestne občine Velenje, občin Šoštanj in Šmartno ob Paki ter po vseh občinah Zgornje Savinjske doline. Uspešno tudi širijo izobraževalne ponudbe izven sedeža LU z namenom, da občanom ponudijo izobraževanje čim bližje kraju njihovega bivanja. Na tak način že pet let deluje Center za samostojno učenje Nazarje, kjer vsako leto preko 150 občanov poišče možnost brezplačnega učenja tujih jezikov, računalništva ter uporabe interneta. Takšen način izobraževanja so v letošnjem letu uvedli tudi v Šoštanju. Sodelujejo v nacionalnih in mednarodnih dolgoročnih projektih. V lanskem letu so uspeli pridobiti pomemben nacionalni projekt, ki bo trajal vse do leta 2013. Gre za ustanovitev in dejavnost centra za vseživljenjsko obdobje. V letošnjem letu so pridobili UPAD VPISA ZA 10 ODSTOTKOV Zaradi trenutne gospodarske in finančne situacije v Sloveniji LU Velenje beleži v letošnjem šolskem letu upad vpisa v izobraževalne oblike. Manj je tudi financiranja izobraževanja s strani podjetij. Delež samoplačnikov je preko 85 odstotkov, kar dokazuje, da ljudje kljub recesiji vlagajo v svoje znanje, saj vidijo v tem svojo priložnost za zaposlitev in napredovanje na delovnem mestu. Po besedah direktorice Mirjane Šibane je LU Velenje kakovostna in dinamična organizacija za izobraževanje odraslih, kije iskan partner izobraževalnim izzivom gospodarstva v evropskem okolju. Njihovo poslanstvo, ki ga že 50 let uspešno opravljajo, je ponuditi občanom aktualne in kvalitetne izobraževalne programe, graditi odprte in ush/ar-jalne odnose,jih motivirati, svetovati in vseskozi spremljati njihovo uspešnost. Fanika Strašek RINEK Samo veliki ljudje imajo velike napake. Francois la Rochefoucald projektov Lokalna akcijska skupina je že letos jeseni morala poslati Leader pisarni na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano letni izvedbeni načrt (LIN), ki je skupek vseh predvidenih izvedbenih projektov za leto 2010. Ko bo LAS dobila potrjen načrt, lahko nosilci projekte začnejo izvajati. LAS Zgornje Savinjske doline je za prihodnje leto prijavil sedem projektov, od tega je en projekt sodelovanja z LAS Šaleške doline. Skupna vrednostvseh projektov je 156.268 evrov. Od tega je 30.336 zasebnih sredstev in 125.932 Leader sredstev. Na ministrstvu so že poslali prve zahtevke za realizirane izvedbene projekte za leto 2009. V začetku naslednjega leta bo objavljen Javni poziv za zbiranje projektnih predlogov za izvajanje Lokalne razvojne strategije za leto 2011. Predloge bo ocenila komisija, ki bo naredila prioritetni red projektov in predlog za uvrstitev v LIN. Letni izvedbeni načrt za 2011 je treba na ministrstvo poslati do septembra leta 2010. Marija Lebar PROSLAVA OB 65. OBLETNICI POŽIGA BOČNE Simbol življenja kraja in ljudi Minulo soboto je bila pred gasilskim domom v Bočni proslava ob 65. obletnici požiga kraja. 24. oktobra leta 1944 so namreč nemški vojaki napadli tedaj že osvobojeno ozemlje Zadrečke doline in ob napadu požgali Bočno, Šmartno ob Dreti in Novo Štifto. V Bočni je naenkrat gorelo kar 92 stanovanjskih in gospodarskih poslopij. Nebo je od dima potemnelo, kar pa ni omajalo zavesti krajanov v njihovi domoljubni in pokončni drži, ki soji bili zvesti vsa leta 2. svetovne vojne. V spomin na ta leta terorja in strahu so na sobotni slovesnosti odkrili spominsko ploščo padlim in umrlim gasilcem v letih 1941 - 1945. V teh štirih letih je vojna vihraterjala 72 življenj krajanov Bočne, karje predstavljalo več kot desetino takratnega prebivalstva. Šest desetletij in pol po temačnem 24. oktobru v Bočni so domači gasilci in krajevni odbor ZB za vrednote NOB Bočna poskrbeli, da tedanji dogodki ne bodo odšli v pozabo. Majhna spominska plošča na pročelju gasilskega doma, ki sta jo odkrila poslanec Jakob Presečnik in gornjegrajski župan Stanko Ogradi, nosi v par zapisanih besedah nam- reč veliko sporočilo. Nekako v smislu besed slavnostnega govornika na prireditvi, župana Ogradijo, kije dejal: »Plošča naj postane simbol, prispodoba vasi, pripravljenost živeti drug z drugim in za druge, ne samo zase. Tako kot tisti, ki so padli v vojni, niso živeli zase, ampak so dali svoja življenja za lepšo prihodnost, našo sedanjost. Zgodbo plošče je potrebno stalno obnavljati, vedno znova in vsako leto posebej, da bo smiselna, da bo govorila zgodbo kraja ter da bo simbol življenja kraja in njenih ljudi.« Da je v kraju še kako prisotno življenje, so pokazali tudi najmlajši s svojim prisrčnim nastopom, predvsem pa številni domačini, ki so se udeležili na zunaj skromne, pa ven-darvsebinsko velike spominske proslave majhnega kraja pod mogočno Menino planino. Franjo Atelšek Kolovrat vse bolj poznan vinorodni okoliš Potem koje pred sto in več leti po vsej Evropi trtna uš uničila večino vinogradov, je enaka usoda doletela tudi vinogradniška območja v Zgornji Savinjski dolini od Ljubije do Radmirja. Pred nekaj več kot desetletjem so Paki, kije v Kolovratu pred tremi leti posadil 713 trsov modre frankinje, v lanskem letu pa še 560 trt rumenega muškata. Fajfarje z nasadi v Zavrču (Haloze), Rečici ob Paki, Slatinah in Kolovratu (skupaj ima posajenih več kot 3.000 trsov) postal re- V soboto, 17. vinotoka, so člani Vinogradniškega društva Šmartno ob Paki v vinogradu Miha Fajfarja v Kolovratu opravili prvo gospodarsko pomembno trgatev modre frankinje v Zgornji Savinjski dolini. Trgatev so opravili po starih šegah iz priznanih vinorodnih krajev, ob zvokih harmonike in s prigrizkom. Obrali so tudi trti poslanca Jakoba Presečnika in župana Ivana Suhoveršnika, ki sta svoje trse simbolično posadila pred tremi leti. Letošnji pridelek je bil vrhunske kvalitete, saj so izmerili sladkorno stopnjo kar 87 Oe (ekslov). Natrgali so 900 kg visoko kakovostnega grozdja, ki gaje kletar Miha Fajfar že stisnil in mošt pustil fermentaciji (vretju). Pridelek bodo prvič poizkusili po martinovem. Fajfarje v letih 2001 do lani prejel že 46 zlatih in tri srebrne medalje za vrhunska vina (po ocenitvah priznane komisije s koncesijo za mednarodno ocenjevanje vin), vsakoletni vinski pridelek pa zlahka proda ljubiteljem dobre vinske kapljice. Jože Miklavc pričeli domačini v Kolovratu pri Mozirju postopoma obnavljati vinograde in jih zasajevati z žlahtnimi trtami. Najbolj smelo seje dela lotil Miha Fajfar iz Slatine v občini Šmartno ob sen vinogradnik, ki je cenjen tudi med svojimi kolegi vinogradniki v Šmartnem ob Paki. V lanskem letu je bil razglašen za kletarja leta, dokaj dobro pa mu kaže tudi ob letošnjem ocenjevanju. Rok Korenjak Vse najboljše za 1♦ rojstni dan. Naj sreča, zadovoljstvo vsak dan ti cvetita, naj ves čas smeh in zdravje v očeh ti žarita! Ata, mama in boter Bojan. Obrano grozdje so prešali kar v Fajfarjevem vinogradu (foto: Jože Miklavc) PRVA TRGATEV ŽLAHTNE TRTE V FAJFARJEVEM VINOGRADU PO VEČ KOT STO LETIH Naj žarek dobrote zasije tudi iz vaših sr« Osnovna šola Rečica ob Savinji je predzad- nji petek v oktobru pripravila dobrodelni koncert pod naslovom Naj žarek dobrote zasije tudi iz vaših src. Nad organizacijo zabavne prireditve je bdel Naš šolski sklad, ki je bil ustanovljen v preteklem šolskem letu. Obiskovalce so zabavali pevci in pevke osnovnošolskih zborov, Brigita Klinar, Mojca Bitenc in ljudske pevke Pušeljc, Za poskočne ritme so poskrbeli harmonikar Matija Veninšek, sakso-fonistka Tjaša Pevc, Suška banda, harmonikarji Primoža Zvira in ansambel Golte, za smeh pa je bil zadolžen Strašni Jože. Vse skupaj sta v večer zabave združila moderatorja učenka Sara Er-menc in ravnatelj Peter Podgoršek, ki ob zaključku koncerta ni skrival zadovoljstva, da so v športno dvorano privabili izredno veliko število obiskovalcev. Dobrodelni noti so prisluhnili tudi številni sponzorji in donatorji, tako so skupaj zbrali 2.892 evrov. Ta sredslva bodo namenjena izključno šolskemu skladu. Z njimi bodo po Podgorškovih besedah pokrivali potrebe socialno ogroženih učencev. Njim bodo pokrili stroške šole v naravi, pomagali pri nakupu šolskih potrebščin. Tudi v preteklem letu so kar nekaj sredstev namenili tovrstnim potrebam učencev. Sicer po ravnateljevem mnenju socialne stiske v rečiški Ob zaključku koncerta so skupaj zaigrali Daretova Suška banda, Primoževi harmonikarji in ansambel Golte (foto: Marija Šukalo) občini še ni opaziti v veliki meri. Kljub temu v šoli želijo, da otroci za dejavnosti, v katere je potrebno vložiti tudi dodatna finančna sredstva, ne bi bili prikrajšani. »Otrokom želimo dati enake možnosti izobraževanja in dodatne dejavnosti za vse učence ne glede na njihov socialni položaj.« Petkova prireditev je bila priložnost tudi za izročitev sredstev, ki jih je zbral rečiški krajevni odbor Rdečega križa v akciji Drobtinica. Simbolični ček v vrednosti 598,98 evrov je ravnatelju izročila predsednica zgornjesavinjskega območnega združenja RK Ana Kladnik. Sredstva bo šola porabila za pokrivanje stroškov prehrane socialno šibkih osnovnošolcev. Marija Šukalo DOBRODELNI KONCERT NA REČICI OB SAVINJI TEKMOVANJE MLADINE SAVINJSKO-SALESKE REGIJE Zgornjesavinjski najmlajši gasilci uspešni Gasilska zveza Zgornje Savinjske doline je drugo soboto v oktobru organizirala tekmovanje mladine SAŠA regije v Nazarjah. Operativni del izvedbe na prostoru nekdanjega Glina so pripravili gasilci PGD Šmartno ob Dreti. V številnih tekmovalnih disciplinah seje pomerilo več kot 40 ekip iz gasilskih zvez Šaleške doline, Žalca, Prebolda in Zgornje Savinjske doline. Slednjo so zastopali najmlajši člani PGD Rečica ob Savinji, Šmartnega ob Dreti, Pobrežij, Mozirja in Radmirja. Pionirke in pionirji so se pomerili v vaji z ve-drovko in v štafeti s prenosom vode, mladinke in mladinci pa so svoje znanje prikazali v vaji z motorno brizgalno in v štafeti z ovirami na 350 metrov. Med pionirji so se najbolje odrezali PGD Rečica ob Savinji, drugo mesto je pripadlo Andražu nad Polzelo, tretje mesto pa sta si delila PGD Šmartno ob Dreti in Pobrežje. Najhitrejše pionirke so bile iz Šmartnega ob Dreti, za njimi so pristale Mozirjanke in Levčanke. Med mladinkami so slavile gasilke Gomilskega, med mladinci pa Andraž nad Polzelo. Najboljše ekipe se bodo naslednje leto pomerile tudi na državnem nivoju. Marija Šukalo Pionirke in pionirji so se pomerili v vaji z vedrovko in v štafeti s prenosom vode (foto: Marija Šukalo) 25. oktobra je praznoval 70 let drasi mož, oče in dedek Jože Podbrežnik Dragi lože, še na mnoga leta ti želijo: žena Marija, sin Rajko in hčerka Tatjana z družinama. Žaniju vse najboljše za 1. rojstni dan. Bodi sonce in sreča vsem, ki te imamo radi! SoIčciDsfce zanimiDosfi (6) Piše: Aleksander Videčnik Nadaljujemo z besedilom iz prejšnje številke. Listine iz leta 1485 dokazujejo, da je bila cerkev Marije Snežne večkrat povečana in restavrirana. Vsekakor je bil leta 1485 nanovo pozidan kor. Kot navaja Ignac Orožen, so verjetno prvotno cerkev zgradili benediktinci iz Gornjega Grada, lahko pa tudi, da je to storila tamkajšnja prafara. Nekaj zgodovinskih dogajanj v zvezi s cerkvijo: -V letih med 1341 in 1365 so grofje Celjski cerkev gmotno podpirali, - leta 1415 na dan Marijinega vnebovzetja je grof Friderik Celjski podaril večno luč pred oltarjem Naše ljube Gospe, - leta 1426 je podaril Jakob Ložekar visok denarni prispevek, - leta 1485 je ljubljanski škof Sigmund podaril in posvetil oltar Petra in Pavla. Tega leta je bila cerkev tudi povečana in rekonstruirana, -27. novembra 1631 so bili obnovljeni in posvečeni oltarji, -2. julija 1614 so obnovili in posvetili oltar sv. Sebastijana, - leta 1662 so odstranili oltar sv. Katarine, - leta 1710 so nanovo pozidali zvonik in ga povišali, - leta 1735 so nabavili mali zvon, baje je cerkev tedaj dobila več zvonov, - leta 1801 so v Celju naročili dva zvonova srednje velikosti, - leta 1858 je cerkev dobila velik zvon, ki je tehtal 2.245 funtov, dobavila ga je livarna Samsa iz Ljubljane, -leta 1860 so zgradili nove orgle z 12 registri, izdelaljihje mojster Martin Cajhen iz Trbovelj, - leta 1866 je podobar Andrej Cesar iz Mozirja postavil dva oltarja - sv. Janeza in sv. Jurija, -leta 1871 so celotno cerkev strokovno restavrirali - stilno ustrezno, - leta 1872 so poškodovani oltar sv. Katarine odstranili in namestili kip sv, Barbare, cerkev je imela tri oltarje, - leta 1873 je podobar Andrej Cesar postavil nov gotski glavni oltar, 13. julija gaje posvetil župnik Janc. Po urbarju iz leta 1751 je imela cerkev Marije Snežne v Solčavi štiri podložnike, to so bili: Peter Pastirk, Tomaž Strgar, Jakob Pečnik in Luka Weissmann. Poznejših podatkov o solčavski cerkvi seveda v Orožnovi knjigi ni, saj je bila izdana v Mariboru 1877. SOLČAVAV BENEDIKTINSKEM URBARJU Benediktinski samostan v Gornjem Gradu je imel včasu, koje Ignac Orožen iskal podatke o tem dokumentu, le še urbar iz leta 1426. Prejšnji, kije bil narejen leta 1424,je bil že deloma odtujen. Zato je Orožen izpisoval iz urbarja iz leta 1426, kije bil na voljo na 75 pergamentnih straneh v vezani obliki. Kot v opombi omenja Orožen, je bil del manjkajočega urbarja iz leta 1424 najden v Gradcu. Benediktinci so imeli vsega dvanajst uradov, nekaj tudi zunaj območja Zgornje Savinjske doline. Tu so bili uradi vse do Nazarij, medtem koje bilo Mozirje že zunaj območja posesti benediktincev. Solčavski urad (officium) je zajemal območje že opisane solčavske župnije - omenjajo se tale imena: Jigla pod Radolho na Jelšovo (Ov-ševa), Citrija pri sv. Duhu, Ložekar-Alpe, Matkov kot pod Kočno, Log (Logarjeva dolina), vas Solčava, Bela in Rabanov kot. Navedbe imen so dobesedno prepisane. V urbarju zajete hube (gospodarske enote, naše so bile "bavarske" z okoli 35 ha zemljišč): Mihael Belschak(Belšekam Bela-Bache), Martinc am Stein (Pečovnik na peči), Chalde und Raban (Rab-an v Robanovem kotu), Oswald im Winkchl (im Bela-Bache), Vlrich Knes (Knez), Michael Zedmak und Martin Chalde (Halde), Vlreich Mus-nik, Juri Yczmanik (Icmanik), Nicla an der Slayff, Michael an der Kcher (Ker, der Fels), Jacob im Pliest (Plesnik an der Au), Paul am Pernharts Im lag (Logar v Logu), Vlrich in der Awen (Matko unter Kočna), Nicla Kokecz (Perko), Martin Lamprecht (Lamprečnik), Rutsnik Pianse (Ručnik), Jannes Tissownik (Tis- ovnik, navadno Covnik), Andre an der Eben (Žibovt), Nicus Schumet (Šumej), Jakob Losekker (Ložekar), Thomas na Pasterkowem (Pastirk), Nicla Clemenschak (Klemenšek), Nicla Vunerm Chrencz (Pod-brežnik), Nicla Luskatsch ma Pogo-rieic (Pogorelčnik), Michel Goprecht - Martin im Pach (Potočnik), Jacob im Erlaw (Jelšovnik, v narečju Ovš-ovnik), Jacob Stifter (Sfittar na Citri-ji), Michael Zeisel (Cajzel), Nicusch Hinderm Rigel (Prodnik), Jarne Rob-nak (Robnik), Vlrich Vnderm Stain, Janko an der Eben, Johannes Os-soynik (Osojnik), Idem Im Puchperg ( Bukovnik), Peter Tolstowersnik (Tolstoveršnik), Item in Lesche (Lešje - župnijska posest), Michael Su-chodolnik (Suhodolnik), Micaei Rebernik (Rebernik) in Nicla Vunderm Radoch (Radošnik). Ob prebiranju tega poglavja benediktinskega urbarja velja opomniti, da je za domača imena poskrbel Ignac Orožen, skupaj z župnikom J. Jancem. Potrebno je upoštevati tudi čas, v katerem je dokument nastajal. Nenazadnje tudi to, da so bili pisarji v samostanu, ki so vpisovali podatke v urbar, verjetno tujci (nemško govoreči). Pri vsem gre bolj za to, da imamo pred seboj listino, ki jo redko objavljamo. Sščemo stare fotografije Solčava leta 1939. Fotografijo hrani Muzejska zbirka v Gornjem Gradu. Pred poukom mora otrok zajtrkovati MARIJA JURAK TROGAR svetovalka za prehrano Obvladam osnove sodobnega pisanja nasvetov in vem, da ne smem nikomur nič zapovedovati. Vendar, dragi starši in drugi pomembni odrasli, vaša moralna obveza je zagotoviti sebi in otroku, da v eni uri po tem, ko vstanete, zajtrkujete. Tu ni nobenih izgovorov, ker gre za vaše dobro počutje. Včasih kdo reče, da se čisto dobro počuti. Pa ne pozna občutkov boljšega počutja. Torej preizkusimo se v možnosti uživanja v boljšem počutju in začnimo dan z zajtrkom. ODTOČI - DOTOČI! Nikomur ne pade na misel, da ne bi takoj, ko vstane, šel lulat, saj ga tišči. Izgubljeno tekočino moramo nadomestiti, zato že med umivanjem spijemo kozarec mlačne vode. Z njo oplaknemo in omočimo usta ter začetek prebavne cevi, redčimo prebavne sokove, skratka dovajamo telesu tekočino, ki jo nujno potrebuje zaradi nočne dehidracije. Tako zajtrk ne bo kot kamen padel v želodec. Že 2 dl vode in jabolko ali banana vsako jutro nas lahko rešita nadležnih bolečin v želodcu. Starši, ki otroka z zgledom in prijaznim prigovarjanjem privadijo na pitje vode, so zanj naredili neprecenljivo korist. Nikoli ne pijemo mrzle vode iz hladilnika. ZEHANJE PRI POUKU Kerje zehanje znak utrujenosti, so učitelji prepričani, da učenci niso dovolj spali. Kaj pa, če niso zajtrkovali? Vsak stroj rabi za pogon neke vrste energijo. Naše telo potrebuje energijo, ki jo dobi s hrano. Po prebavi hrane v prebavni cevi osnovni gradniki hranilnih snovi potujejo s krvjo do vsake celice v našem telesu. Malo rezervne energijeje uskladiščeno v obliki glikogena v jetrih. To energijo naj bi uporabili tisti, ki ne zajtrkujejo? V skrajni sili. Veliko boljši in učinkovitejši vir energije je zajtrk. Domači polnozrnati kruh z maslom in marmelado, dve jabolki, pečena jajca, naravni polnozrnati kosmiči z mlekom ali jogurtom in pest sodja. Seveda ne vse hkrati, vsak dan nekaj drugega. Zajtrk naj ne bo tako obilen, da bi nam bilo slabo. Niti ni na mestu izgovor, da nimamo časa. Starši lahko otrokom pripravijo zajtrk tako, da si ga samo vzamejo in pojedo. V skrajni sili je vsak sadež, ki ga otrok poje med potjo v šolo, boljši kot nič. Sadje vsebuje vitamine in minerale, ki so bolj kot sladkorji zaslužni za dobro predelavo hrane v telesu, torej ti preprečujejo zehanje. Seveda je vse sveže sadje bogato tudi z vodo in naravnimi sladkorji (fruktoza in glukoza), zato s sadjem najbolje poskrbimo za prebujanje našega telesa. NISEM LAČEN, TRPIM ZA ŽEJO Kdor ne zajtrkuje, ker ni lačen, zvečer preveč poje. Zgodnja, ne preobilna večerja v obliki beljakovin in zelenjave, vsakomur pusti zajtrkovati. Otroci, ki rastejo in niso prekomerno hranjeni, seveda lahko jedo še eno uro pred spanjem, a le pod pogojem, da zjutraj ne zavračajo zajtrka z izgovorom, da niso lačni. Ne pustimo jim, da se pred televizijo bašejo s čipsom in podobno navlako. Če imamo s tem težave, si takoj po večerji umijemo zobe, kar pomeni, da je prehranjevanja za danes konec. Včasih pomaga tudi zgodnejši odhod v posteljo, ki nikomur ne škoduje oziroma je vsestransko koristen zlasti za otroke. Ne govorimo otroku, naj ne pije pred spanjem, ker bo ponoči lulai. Spije naj kozarec vode iz pipe (nikoli z okusom) in gre spat, mi pa poskrbimo, da bo ponoči lahko, njegovi starosti primerno, varno odtočil. Telo potrebuje vodo, otroci imajo običajno zelo dobro presnovo in je zato potrebujejo še več. Otroku vedno damo v torbo manjšo plastenko z navadno vodo, enako dobro skrbimo tudi zase. GLAVNE SMERNICE Kozarec navadne nemrzle vode in primeren zajtrk sta osnova dobrega začetka vsakega dne za vsakogar izmed nas. Zelo smo različni in imamo raznolike fiziološke in psihološke potrebe, vendar je temelj našemu dobremu počutju primerna hidraci-ja telesa, ki zahteva določene dobre navade. Te osvojimo že v otroštvu (ali ob prvi priliki) in nam pomagajo ohranjati in povečevati zdravje vse življenje. PREDSTAVLJAMO VAM: PEUGEOT 5008 Enoprostorec, ki lahko prepelje 5-7 potnikov Enoprostorci so trenutno prodajni hit. Veliko prostora ponujajo, še več notranje svetlobe in udobja pri vožnji. Vse to skupaj je zavito v lepo pločevino in za ugodno ceno. Med trenutne zmagovalce se uvrščajo touran, picasso in scenic. Ker so prodajne številke očitno ugodne, se je v te vroče vode vrgel tudi Peugeot z novim modelom 5008. Prav ste prebrali. Prva številka, se prične s pet, kar pri Peugeotu do sedaj ni bilo v uporabi, Peugeotovi tehniki so na kolesa postavili samosvoj izdelek, ki se oblikovno odmika od dosedanjih vihravih oblikovalskih linij. Avtomobil je precej bolj skladen, karza ostale modele v tem trenutku ne moremo ravno trditi, ampak kot ponavadi je to stvar okusa vsakega posameznika. Na 4,53 metra dolžine in 1,64 met- ra višine so zložili sedem sedežev, kar pomeni, da je namenjen tudi nadpovprečno velikim družinam. Sprednji del je oblikovan klasično, brez velike značilne Peugeotove maske. Zadek novega peugeota 5008je vpadljiv in zanimiv. V notranjosti se ob podrtem zadnjem paru sedežev skriva kar 679 litrov prostora, ki se še poveča ob podrti drugi vrsti sedežev na kar 1.754 li- trov prostornine. Sedeži se podirajo v dno vozila, kar ponuja popolnoma ravno nalagalno površino. Notranjost novega 5008 je oblikovana elegantno in s sodobnimi ter toplimi materiali, kar daje vedeti, da je nova serija 5008 namenjena tudi nežnejšim dušam. Ljubiteljem enoprostorskih vozil bo gotovo všeč visoko sedenje, ki omogoča boljši in lepši pregled nad cestiščem. Motorna paleta zaenkrat zajema šest motorjev, ki se raztezajo od 1.6 do 2.0 litra, za dizelske in bencinske modele. Kdor se bo vprašal, kaj pomeni 5008, mu lahko razložim: 5 za razred družinskih vozil, 00 za višja vozila in 8 za zadnjo generacijo. No, in smo izvedeli nekaj novega. Ampak podobnost s Citroenovim C4 picasso pa še vedno ostaja, mar ne? Igor Pečnik MEDNARODNI FESTIVAL VEZILSTVA V VELENJU Ljubenkam priznanje za najlepši razstavni prostor Na tridnevnem festivalu vezilstva, ki je trajal od 16. do 18. oktobra v Velenju, so društvu Beli vez z Ljubnega ob Savinji podelili priznanje za najlepši razstavni prostor. Iz Zgornje Savinjske doline je razstavljalo tudi Društvo upokojencev in invalidov Mozirje. Mednarodni festival je skupaj z Andragoškim društvom ter Šaleškim zgodovinskim in muzealskim društvom organizirala Mestna občina Velenje. Prireditev je obiskalo več kot tri tisoč ljudi. Na festivalu je razstavljalo 24 društev in posameznikov, ki so na ogled prinesli svoje vezene izdelke. Obiskovalci festivala so si ob bogatem spremljevalnem plesno-glasbenem programu lahko ogledali več sto razstavljenih vezenin, spoznali različne tehnike vezenja, v delavnicah pa so se lahko tudi sami preizkusili v vezenju. NN Nagrajeni razstavni prostor društva Beli vez MOZIRJE Ogenj v vrtčevski kleti Sredi dopoldneva, 19. oktobra, je zagorelo v kletnih prostorih mozirskega vrtca. Prisebnosti in hitremu posredovanju vzgojnega osebja in mozirskih prostovoljnih gasilcev se gre zahvaliti, da požar ni terjal poškodb otrok in večje materialne škode. Na srečo je bil požar del programa, ki ga mozirski gasilci izvajajo v mesecu požarne varnosti. Naloge so se v vrtcu lotili nadvse resno. Zgradba je stara dobrih trideset let, prav toliko marsikatera napeljava, zatoje možnih povzročiteljev tovrstnih nesreč dovolj in preveč. Vaja je bila dobrodošel pokazatelj aktivnosti, ki bi jih bilo potrebno ob morebitnem požaru izvesti. Alarm je sprožila ravnateljica Ana Nuša Rebernik, ki je obvestila tudi gasilsko enoto. Vzgojiteljice in njihove pomočnice so hitro oblekle male nadebudneže. Zavoljo dobre organiziranosti in preprečevanja panike je evakuacija iz prostorov potekala zbrano in po načrtu. Ranjenih ni bilo. Gasilci so z dvema cisternama in uporabo dihalnih aparatov prodrli do mesta požara in slednjega sanirali. Ob tem so spoznali konfiguracijo terena in razvejane hodnike, ki vodijo skozi vrtec in pod njim. Otroci so se na vaji naučili, da se v podobnih situacijah nimajo česa bati in daje ob njih vedno nekdo, ki jim bo pomagal. Benjamin Kanjir TEKMOVANJE HARMONIKARJEV V ŽETALAH Primoževi harmonikarji pobirali nagrade 18. oktobra je potekalo tekmovanje za naj harmonikarja Žetal 2009. Harmonikarji so tekmovali v dveh starostnih kategorijah. V prvi skupini je tekmovalo 18 harmonikarjev, starih do 12 let, v drugi pa 24 harmonikarjev v starosti nad 12 let. Tekmovanja so se udeležili tudi harmonikarji Primoža Zvira in dosegli izjemno dobre rezultate. V mlajši skupini je zmagala Barbara Kropovšek iz Home. Primoževi harmonikarji so v Žetalah pobrali skoraj vse nagrade, saj je tudi 2. mesto v mlajši kategoriji dosegel njegov učenec Klemen Gungl. V kategoriji nad 12 let so zasedli kar vsa zmagovalna mesta. Prvo mesto je dosegel Peter Prohart, drugo mesto sta si razdelila Robi Weiss in Sandi Zajc, tretje mesto pa je dosegla Tamara Vandur. Od slednjih samo Sandi Zajc ni Primožev učenec. Fanika Strašek jO /eti ... BESEDA UREDNIKA Natanko pet let je minilo, odkar so Savinjske novice postale samostojen časopis. Premalo za veliko slavje, a vendar preveč, da bi okroglo obletnico kar tako prezrli. (...) Čutim moralno odgovornost, da se ob tej priložnosti znova javno zahvalim izvršnemu svetu bivše občine Mozirje pod vodstvom Jakoba Presečnika in programskemu svetu SN pod vodstvom prof. Antona Vene-ka, ki sta nam pred petimi leti zaupala izdajateljsko. Prepričani smo, da smo zaupanje upravičili. (...) Naše sodelovanje z vsemi bomo v prihodnje še krepili in organizacijsko nadgrajevali, predvsem v dobro vas, cenjene bralke in bralci. Pred 100 leti iz Narodnega dnevnika PLANINSKE VESTI IZ SAVINJSKIH ALP Dne 7. t. m. (julija, op. A. V.) je v Savinjskih planinah silovito deževalo, kakor še menda nikoli. Slap pod Rinko je tako močan, da se pod njim komaj pride čez potok na slovensko stezo. V kratkem se napravi potrebna brv. Th še leži mnogo snega od plaza, ki je razdrobil verando. Hudourniki so pokvarili pot proti slapu, gorske steze so v dobrem stanju, samo pot v Turnškem žlebu je zelo pokvarjena ter se v kratkem popravi. Dne 10. t. m. so se raz Mrzle gore desno od Hudega praska odtrgavale velikanske skale, da je od slapa kvišku bila megla iz prahu. Slovenski turisti naj ne pozabijo obiskati romantično Logarsko dolino in krasen Frischaufov dom na Okrešlju. 20 /efo ... BODO MORALI ZAČETEK GRADNJE OBVOZNICE PRESTAVITI? Ali bodo Mozirjani dobili novo obvoznico ali ne, je v rokah njih samih - bi lahko rekli zdaj, ko je tudi republiška cestna skupnost podpisala sporazum o njenem financiranju. Že več mesecev pa se resno zatikajo pogajanja z zasebnimi lastniki zemljišč. Zdaj so v krajevni skupnosti celo ustanovili dve komisiji, ki vodita ta posel, pa vendar konca pogajanj še ni videti. Tako se lahko zgodi, da bodo morali prestaviti nameravani začetek gradnje. Pripravila Tatiana Golob v___________________________________J Na podlagi sprejetega proračuna Občine Mozirje za leto 2009 (Ur. I. RS 14/2009) in Pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje delovnih mest in pospeševanje razvoja malega gospodarslva v Občini Mozirje (Ur. 1.51 /2009) Občina Mozirje objavlja DRUGI JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV POMOČI ZA OHRANJANJE DELOVNIH MEST IN POSPEŠEVANJE RAZVOJA MALEGA GOSPODARSTVA V OBČINI MOZIRJE V LETU 2009 I. PREDMET RAZPISA Predmet razpisa je dodeljevanje pomoči za področje malega gospodarstva iz sredstev proračuna Občine Mozirje za leto 2009. Obseg razpisanih sredstev je 10.000 EUR II. SPLOŠNE DOLOČBE IN OSNOVNI POGOJI ZA KANDIDIRANJE Pomoči iztega razpisa se dodeljujejo kot finančna pomoč. Višina pomoči, dodeljene posameznemu upravičencu, lahko znaša do 50 % upravičenih stroškov za posamezni namen. Upravičenci: Do pomoči po tem razpisu so upravičene gospodarske družbe, ki se po zakonu o gospodarskih družbah štejejo za mikro podjetje in samostojni podjetniki posamezniki. Upravičenci morajo imeti sedež in dejavnost v Občini Mozirje. Upravičeni nameni: - spodbujanje odpiranja novih delovnih mest, - prednostno spodbujanje samozaposlovanja, - promocijske aktivnosti na področju malega gospodarstva, - spodbujanje aktivnosti, ki so povezane s pridobitvijo nepovratnih sredstev iz EU skladov. Upravičeni stroški nastali od objave javnega razpisa naprej: - stroški, ki so povezani z na novo zaposlenim delavcem (prilagoditev delovnega mesta), - stroški povezani s kandidaturo za pridobitev nepovratnih sredstev iz EU skladov, - strošek najetja sejemskega prostora in stroški ostalih promocijskih aktivnosti. Ostali pogoji: - izpolnjen prijavni obrazec "VLOGA 2009 - 2", - imajo poravnane obveznosti do Občine Mozirje, - niso v stečaju ali likvidaciji, - niso v obdobju 2005 - 2008 že pridobili pomoči iz Občinskega proračuna. III. KRAJ IN ČAS, KJER LAHKO ZAINTERESIRANI DVIGNEJO RAZPISNO DOKUMENTACIJO /""“—N 16 v J Razpisna dokumentacija je od dneva te objave do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani Občine Mozirje: http://www.mozirje.si ali pa v sprejemni pisarni Občine Mozirje, Šmihelska cesta 2, Mozirje, vsak delovni dan med 8. in 12. uro do izteka prijave na razpis. IV. ROK ZA PREDLOŽITEV VLOG IN NAČIN PREDLOŽITVE Vlagatelji morajo vloge oddati po pošti kot priporočeno pošiljko na naslov: Občina Mozirje, Odbor za malo gospodarstvo in turizem, Šmihelska cesta 2,3330 Mozirje ali osebno v sprejemni pisarni občine do vključno 16.11.2009 (velja datum poštnega žiga). Na hrbtni strani ovojnice morata biti navedena naziv in naslov vlagatelja. Vsaka posamezna vloga mora biti poslana v zaprti ovojnici z oznako: »NE ODPIRAJ - RAZPIS ZA OHRANJANJE DELOVNIH MEST - 2«. V. ODLOČANJE V POSTOPKU RAZPISA IN OBVEŠČANJE O IZIDU RAZPISA Vloge, prispele na javni razpis, odpira in obravnava Odbor za malo gospodarstvo in turizem Občine Mozirje. Če Odbor ugotovi, daje vloga nepopolna, pristojna strokovna služba občinske uprave na predlog Odbora pozove prosilca, dajo v roku 8 dni dopolni. Če prosilec vloge v roku ne dopolni ali vtem roku ne zaprosi za podaljšanje roka oziroma pristojnega organa ne obvesti o nastalih objektivnih okoliščinah, se vloga s sklepom kot nepopolna zavrže. Odbor pripravi predlog razdelitve ter dokončno razdelitev sredstev predlaga v potrditev občinski upravi. Odbor v primeru, ko zaprošena sredstva presegajo vsa razpisana razpoložljiva sredstva, lahko določi najvišji znesek sredstev na vlagatelja. Sklep o dodelitvi sredstev bo Občina Mozirje izdala v roku 30 dni po preteku roka za vložitev vlog. S prejemniki pomoči se sklene pogodba, s katero se določijo nameni in pogoji koriščenja sredstev. VI. OSTALE DOLOČBE Vlagatelj lahko dodeljena sredstva uporabi le za namene, ki so določeni v pogodbi. Vlagatelj, pri katerem se ugotovi, daje sredstva porabil ne namensko, mora takoj vrniti vsa pridobljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi in dve leti ne more kandidirati na nova proračunska sredstva. Najkasneje pa v roku enega leta od dodelitve sredstev mora prejemnik sredstev podati poročilo o učinkih porabe sredstev Odboru za malo gospodarstvo in turizem, kateri poročilo pregleda in o upravičenosti porabe dodeljenih sredstev poroča občinskemu svetu VII. DODATNE INFORMACIJE V ZVEZI Z JAVNIM RAZPISOM Vse dodatne informacije: Ivo Glušič, tel.: 03/839 33 00 ali na elektronskem naslovu: ivo.glusic@mozirje.si. ŽUPAN OBČINE MOZIRJE Ivan SUHOVERŠNIK GORNJI GRAD Sproščeno druženje starejših občanov V prostorih kulturnega doma v Gornjem Gradu se je 17. oktobra zbralo okoli osemdeset občanov, starejših od sedemdeset let. Na tradicionalnem srečanju so se poveselili, se pogovorili, ob tem pa poslušali ubrano petje vokalne skupine Fantje treh vasi, ki jo vodi Jože Pustos-lemšek. V dvorani seje zbrala slaba polo- Francka Voler pa jim prinesla vica vseh, ki so si v tej občini na pozdrave s centra starejših, kjer se svoja ledja naložili že več kot se- trudijo za kvalitetno oskrbo in poidem desetletij. Zdravje je vrednota, no življenje svojih varovancev. ki si je v tretjem življenjskem obdo- Prireditev so z ubrano pesmijo bju najbolj želijo. In največ pogov- dopolnili Fantje treh vasi. Z izbranim ornih tem ob mizah, obloženih s repertoarjem so marsikoga zaziba-sladkimi dobrotami, je teklo v tej li v mladostna leta in izvabili spom-smeri. Veliko veselja in dobre volje ine, kijih ne gre pozabiti. Šarmantne je udeležencem zaželela Vika Ven- gospe in gospodje so si priznali, da išnik, za njo tudi predstavnica imajo ob svojih letih več časa za Rdečega križa, deloma odgov- drugačne dejavnosti kotvčasih. Več ornega za srečanje, Nika Rifelj. časa zase, za poglabljanje in pri-Župan Stanko Ogradi je prisotne bliževanje samim sebi. seznanil z razvojnimi načrti občine, Benjamin Kanjir I