Vsebina: Točilo brez bednja.......169 Pozor pred mišjo in rovko .... 171 Med zdravilo.........172 Čebelarska zadruga......174 Opazovalne postaje . .... 176 Društvene vesti........178 Vesti iz podružnic.......179 Drobiž...........181 Listnica uredništva. G. A. Č. iz T. Poslano priobčimo prihodnjič. Le skušajte prebuditi belokranjske čebelarje. — G. A. M. — R. SI. Vaš sipis je za letos došel prepozno. Za drugo leto je pa prezgodaj, da bi ga priobčili že sedaj. Ne kaže torej drugega, nego da ga odložimo za avgust, september 1. 1924. Nekaj gradiva smo morali odložiti za prihodnjo številko, kar naj c. so-trudniki oproste.—Pri zadnji seji glavnega odbora je bilo sklenjeno, da bo izhajal »S 1. Č e b.« v bodoče prvega vsakega meseca, namesto zadnjega. Zato prosimo vse c. gg. sotrudnike, da prihodnji mesec obilo založijo uredništvo z gradivom, ker bo treba izdati drugo za drugo dve številki. Če bo dovolj gradiva, izide 12. štev. že za božične (praznike, 1. v 1. 1924. pa kmalu po novem letu. Od februarja dalje bo izhajal list redno 1. vsakega meseca. — Opetovano iu nujno prosimo: Pišite s tinto, samo na eno stran lista, razločno, lahko čitljivo in narazen, da je moči pripisati kako besedo. Listnica upravništva. Ker izide 2. številka »Slov. Čebelarja« že 1. februarja, prosimo vse podružnice, da nam zanesljivo v prvih dneh januarja pošlejo imenike, ker nam v nasprotnem slučaju ne bo mogoče pravočasno razposlati 2. številke. Prvo številko »Slov. Čebelarja« pošljemo vsem letošnjim naročnikom. Zaradi tega naj podružnice pri vpošiljanju imenikov označijo vse člane z označbo star ali nov član. Naročnikom pošljemo položnice v 12. številki, člani pa naj plačajo članarino pri podružnici. Listnica tajništva. Izkaznice bodo tiskane do konca decembra. Razposlali jih bomo samo tistim podružnicam, ki jih bodo zahtevale. Cena za izkaznice še ni znana. Pozor! Čebelarji z A. Ž. panji. Pozor! Najhitrejše in najlažje odvzemanje medu — z najmanjšo muko za čebelarja in čebele dosežete, če uporabljate za ometanje čebel najboljši sipalnik „IDEAL" (opisan in narisan v 7. štev. letoš. Čebelarja.) Založila in prodaja jih a 120 — Din: Čebel. podr. za Ljubljano in okolico na Miklošičevi cesti št. 9 — sodnija — v pisarni ravnatelja ljubljanske jetnišnice. Med ajdov in pomladni proda kg po Din. 25-—, od 50 kg naprej 5 °/0 popusta. Iv. Juranič drž. čeb. pot. učitelj, pošta sv. Andraž v Slov. Goricah, železniška postaja Ptuj. Čebelarji, pozor! Nabavite si že sedaj v okvirčke za A. Z. in druge panje ki jih bote v bodoče vedno več potrebovali. Vsakemu je dana ugodna prilika naročiti iste solidno in precizno izdelane najceneje pri OTON SAMEC-u čebelarju v Novi cerkvi pri Celju. GLASILO ČEBELARSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI. Urejuje M. HUMEK, višji sadjarski nadzornik v Ljubljani, Tobačna ulica 21. Letnik XXVI. V Ljubljani, dne 30. novembra 1923. Štev. n. Točilo brez bednja. M. H ti me k. — Ljubljana. Navadna točila, ¡kakoršna dandanes Zaikaj ¡se te vrste točila niso vpelja- obieajno čebelarji pri nas uporabljajo, la, mi ni znano. Najbliže niso bila tehni- dmajo tri bistvene dele: pločevinast ali sko tako dovršena, da bi bila nudila kake lesen bedenj ¡(¡kadico), v njem se suče prednosti pred navadnimi točili. Tudi na navpični osi koš s tremi ali štirimi ameriški čebelarji so ostali v načelu pri mrežastimi predali, zgoraj, ¡spodaj ali ob prvotnem sestavu s kadico. strani pa je priprava za pogon. Letos poleti je pa naš rojak g. Frid. Ko se ¡koš z odprtim medenim satjem hi- Mayer, mehanik in čebelar na Reki, se- tro suče, odleti med zaradi sredobežne sile stavil točilo brez bednja, iki je tako do- iz celic, vdari na navpično steno bednja vršeno izdelano, da je vredno, da ga opi- in se pocedi po steni navzdol na dno, od šemo in pojasnimo sestavo s ¡slikama. To- koder se odteka skozi pipo iz točila. čilo je pripeljal v Ljubljano baš ob prili- Že pred mnogimi leti je prišlo neke- ¡ki občnega zbora in društveni člani, ki so mu nemškemu čebelarju na misel, da bi bili na tem zborovanju, so ga videli, se dalo narediti točilo tudi brez bed- Glede na njegovo delovanje je bilo pa n j a na ta način, da bi na zunanji strani preizkušeno v Marijaniškem čebelnjaku mrežastih predailcev na košu pritrdil \ ob priliki jesenskega točenja, mali razdalji od mreže pločevinaste Kako je točilo sestavljeno, je raz- stene, ki bi se s ¡košem vred sukale in vidno iz obeh sličic. Izdelano je tako do- lovile med, ki odletava iz satja. S teh vršeno in solidno, da si kaj boljšega no sten bi še med pocejal v plitvo skleda- moremo želeti. (Stojalo s tremi visokimi sto posodo in odtekal skozi pipo ¡kakor močnimi nogami, skledo in masivnim ob- pri navadnem točilu. Zamisel ni hil na- ročem stoji jako trdno že samo na sebi. pačen in se je tudi v praksi dobro obne- Še večja pa je stalnost, ako ga pritrdimo sel. V cenikih čebelarskih potrebščin so k tlom s tremi vijaki. ¡Koš tvorijo trije taka. točila pred leti tudi ponujali. Star predali, ki so tako prirejeni, da se odpr j tak vzorec je še dandanes v zalogi čebe- na ven sikoro v vodoravno lego in služijo lars'kega orodja tvrdke Majdič v Smre- obenem lahko za odkrivanje zadelanih ku pri Višnji gori. Tudi sam sem pred medenih satov. IzLahka jih tudi sname- več nego dvajsetimi leti sestavil podobno mo z vretena, da jih po končanem delu točilo brez kaclice, iki ga menda še sedaj tem laže oznažimo. Pogon na trenje je hrani čebelarska trgov, tvrdka' g. J. tako dovršen, da teče točilo silno lahko Strgarja na Bitinjah pri Boh. Bistrici. in popolnoma tiho brez šuma ali ropota. Preskrbljeno je tudi za samodejno mazanje tečajev. Pri .praktičnih poizkusih se je dognalo, da točilo tudi prav dobro deluje. Med odletava iz satja kakor pri navadnem točilu. V skledo pa se pocedi šele potem, ko prenehamo vrteti, ker ga med suka nje m sredobežna sila pritiska ob stene predale, da ne more sproti polzeti navzdol. Točilo je prirejeno za veliko mero (satje iz A. Ž. panja), lahko pa to- Točllo brez bednja pripravljeno za pogon. čimo v njem iz satja vsake mere, pa tudi iz satja ki ni vdelano v satnikih. Posebnih prednosti, ki bi te vrste točilo odlikovale pred navadnimi točili, sicer ne moremo najti. Vendar lahko omenimo njegovo veliko ¡stabilnost (stalnost), priročnost, silno lahek in gladek tek, gibljivost predale, ki služijo za odkrivanje satjia in lahko snažen je. Iztaknili smo pa tuidi nekaj malih hib, ki pa niso takega značaja, da bi kratile njegovo praktično uporabo. Predvsem moramo omeniti, da je kljuka za pogon precej nizka, tako da mora oseba, ki stroj goni, sedeti. Pri večjem obratu, kjer je delati hitro z roke v roko, bi nekoliko motilo, ker se morajo predali pri vlaganju in obračanju satja, vedno odpirati in naslanjati na obroč ter zopet zapirati. Boljše bi bilo, ko bi se dalo satje vlagati in obračati od zgoraj, ne da bi bilo treba predale odpenjati in nagibati v vodoravno lego. Pri manjšem obratu pa ta zamuda ne hodi v poštev. Pri preizkušnji se je tudi pokazalo, da med včasih malo poškropi iz stroja v ja-ko drobnih kapljicah, pa ne toliko, da bi bilo delo zaradi tega količkaj ovirano. Točilo brez bednja odprto in pripravljeno za odkivanje satja. Že prej je bilo omenjeno, da obvisi med, ko zieti iz satja, toliko časa na steni predalca, dokler se koš vrti. Pri navadnih točilih se pa koš takoj razbremeni, ko zieti med iz satja. Tudi «to je mala hiba, ki se pa žal ne da odpraviti. Zaradi tega nedostatka mora biti vreteno in vsa naprava koša posebno močna in krepika, da brez školde lahko prenese to dolgotrajnejšo obremenitev. Končno -ima pa ta stroj še eno hibo: precej drag je, ker stane 1400 Din. Navadno dobro točilo z bednjem pa se dobi povprečno za 1200 Din. Kdor se zanima za to točilo, naj si ga ob priliki ogleda v blagovnem oddelku Čebelarskega društva v Ljubljani. Gospod Mayer izdeluje tudi navadna točila, ki iso gotovo izvrstna, sodeč po njegovem opisanem izdelku. Kdor želi kakih tozadevnih pojasnil naravnost od njega, naj piše na naslov Prid. Mayer, mehanik, Sušak, poštno ležeče. Pozor pred mišjo in rovko. A. P. Bliža, se zima, z njo sneg in mraz. Gorske senioe so prihitele v bližino človeških bivališč. Poljske miši in rovke iščejo zavetja pred zimo v luknjah, zlasti pa v jamah, kjer je zakopana repa ali korenje, kjer je vse polno hrane za nenasitne mišje želodce in srbeče zobovje. Prav rada zaleze ta svojat tudi v čebelnjake in ne mine skoro leto, da bi ne prišel vanj eden ali drugi tak nepovabljen gost. Mali stpak že najde špranjo tu ali tam, da se naseli v čebelnjaku. Če bi ne napravila vsako leto več ali manj škode, bi ji iz človeškega stališča navsezadnje privoščil toplo zavetje pred burjo in hudim mrazom. Ker pa je škodljivka, jo vsakdo po pravici preganja. Ni ga skoro čebelnjaka, ki bi mu miši ne delale nadlege. Če zalezejo med sa~ tovje, kako si ga privoščijo in ga obde-lavajo, zlasti če je še kaj medu in obno-žine po celicah. Noč in dan vznemirjajo drernajoče čebelne družine, ki se zaradi mišjega dirjanja in škrabljanja razburjajo. Preobilo zavživanje medu radi nemira je naravna posledica griže. Panj, v katerega zaleze miš, je skoro gotovo izgubljen ali vsaj deloma uničen. Ker je miš glodalec, se čebel samih ne loti, zato ni toliko nevarna, kot njena sestričina — rovk a. Imamo dve rovka, malo in veliko. Za nas je važna mala rovka. Po veliko daljšem in tanjšem gobčku jo lahko ločimo od miši. Brke na gobcu so daljše in gostejše nego pri miši. Njeno1 velikost najlažje primerjamo z ¡mezincem ali s polodraslo mišjo. Po svoji naravi je žužkojed, zato jo največkrat najdemo na robu gozdov v grmovju med listjem, kjer išče hrane. V sili, zlasti spomladi se loti tudi poljskih sadežev, ki ostajajo na nji- vah. Pod snegom napravi v zemlji pirav plitve rove, kjer žre menda korenine trav. Kaj pa napravi v čebelnjaku? Prav čedno, poslušaj! Predlansko leto sem imel v teku dvanajstih let prvi tak obisk. Nekako sredi januarja, v najhujši zimi, sem opazil na izletalnicah nekaj mrtvih čebel, brez glav. Žrela so bila sicer zožena, toda višina je znašala okrog 10—12 mm. Misleč, da ptice zobljejo in trgajo mrtve čebele, se dalje nisem zanimal, kajti vsako leto isem našel več ali manj raztrganih čebel. Proti koncu svečana, so se pojavili prvi izleti. Kljub močnim družinam pri-kuka le semtertja kaka čebela v spremstvu muh, ki se pojavijo pri mrtvih če-belnih družinah. Žrela so bila povečini zatlačena z mrtvimi čebelami — brez glav. Hitra revizija! Odprem prvi panj. Tri prste na debelo leže mrtve čebele na tleh, pa vse brez glav, satovje deloma po griži onesnaženo, jesenska zaloga medu še vsa nedotaknjena. Taka je bila vsa spodnja vrsta obstoječa iz 12 A. Ž. panjev in treh kranjičev. Druga vrsta je bila ravno načeta; trije skrajnji panji so bili docela uničeni, ostali vsled nemira grižavi. Taikoj zaprem vsa žrela s pločevinastimi zapahi in zasledujem škodljivca. Nastavim mu dve pasti. V prvo položim za vado slanino, v drugo mrtve čebele. Takoj naslednje popoldne najdem v pasti s čebelami mrtvo — malo rovko. Poginila je od strahu ali od mraza, bolj verjetno pa od lakote, če ravno je bila v pasti komaj pol dne. Nastavil sem past ponovno, a ni se vjela nobena več, kajti biti je morala ena sama krvo-ločnica, sicer bi se morala, vjeti še druga ali tretja. Tako mi je ena sama nesnaga uničila 15 A. Z. družin in tri kranji^e. Kako je to prijetna reč, si lahko mislite. Prekladanje ostalega satovja čez poletje, izguba časa in mnogo nepotrebnega dela, to vse so neprijetne posledice rovkinega obiska, če bi gmotne škode ne omenjal. Po več letih se les krog žrela usuši, nekoliko pa ga čebele same ostrgajo in talko se odprtina žrel poveča od 8 na 10—12 mm, ikar za 'tega škodljivca popolnoma zadostuje, da se splazi z lahko to v vsak panj, ki nima. pločevinastih zapahov. Da se še komu ne pripeti sličtna nezgoda, zavaruj vhod z zapahi, prišla bo rovka -tudi v tvoj čebelnjak, če ne po sedmih, pa po dvanajstih ali dvajsetih letih! Ne veš ne ure ne dneva, veš pa za škodo, ki jo zamore povzročiti ena sama taka živalica. Podobne slučaje -sem videl pozneje po drugih vaseh na kranjičih. Čebelarji so mi tožili, da jih je požrl »špicmoh« — »Spiitzmaus« — mala. rovka. Da bodo imele čebele potrebni zimski mir, nastavi vsaj dve pasti v čebelnjak, eno za miši, drugo za rovko. Zvoniti po toči je prepozno! Med — j I. Kosi. Bilo je neiko nedeljo popoldne julija meseca- lanskega leta. Vreme je bilo naravnost divno. Najmanjši oblaček se ni upal prikazati na sinjem nebu, kjer je kraljevalo zlato solmce, ter goreče in strastno poljubljalo vse, kar je moglo doseči s svojimi zlatimi žarki. Lahni vetrič pa, ki je pripihljal sem od jugovzhoda se je trudil oči vi dno v svoji ljubosumnosti, da kolikor mogoče ublaži gorečnost teh poljubov. Tedaj sva jo mahnila z nekim tovarišem čebelarjem ob levem bregu Savinje čez hribe 'tja doli proti Laškem. Šla sva z namenom, da se izprehodiva in z že -ljo, da najdeva kje v hribih čebelarja, s katerim bi se dala kakšna pametna iz-pregovoriti. Po lepo oglajeni poti sva dospela med duhtečimi smrekami na Vipoto, od koder sva uživala lep (razgled ¡na eni strani doli proti Celju, ma idrugi pa čez hribe tja proti Laškem. Na to sva jo ubrala navzdol čez Rifni gozd in stala, čez nekaj časa pod precej visokim Brstnikom. Te-daij sem se spomnil posestnika, in tovariša čebelarja g. Hrastnika, ki kraljuje skoraj vrh tega hriba. Mahnila sva jo navzgor, naravnost proti njemu. A" kaki pol uri sva dospela do njegovega do-m^vja, Bil je v čebelnjaku, kakor je to — Celja običajno pri skrbnih čebelarjih na deželi, ki ob delavnikih ne utegnejo, da bi se pečali s čebelami. Vzradoščen naju 'je sprejel, ter nama razkazal svoje čebelarstvo. Imel je čez trideset panjev različnih sistemov, izmed katerih pa :se je, kar se tiče donosa, po njegovem izreku A. Ž. najbolj obnesel. Ko smo si ogledali čebelarstvo, naju je peljal v lopo tik hiše, kjer nama je postregel pristno po čebelarsko z domačim medom, s kruhom iz moke, v domačem mlinu namlete, ter z domačim jabolčni-kom, kar mam je vse kaj dobro teknilo. Da smo se pri tem pogovarjali le o čebelarstvu, je umljivo. Gospod Hrastnik je vnet čebelar ter je z navdušenjem govoril o koristi čebelarstva, posebno pa še o koristi medu kot zdravilo. Pripovedoval je, da je leta 1917. prišel povsem bolan domu iz vojske. Bolela ga je glava, vse ude je zapuščala moč, tako da z rokami ni mogel več •opravljati skoraj nobenega dela, nog pa tudi skoro ni mogel več premikati. Hoja mu je delala velike težave, srce pa je skoraj popolnoma nehalo biti. Na prigovarjanje obupane njegove žene se je podal k zdravniku v Laško, ka- mor je rabil vsled slabosti več ur, dasi drugače do tja ni čez pol ure (hoda. Zdravnik ga je natanko preiskal ter mu končno izjavil, da tu ni več pomoči, ker je srce preslabo in že nehava biti. Edino kar imiu more še svetovati bi bilo, da zavživa kolikor mogoče veliko medu. Cim bolj temen je med, tem bolje bo zanj. Hrastnik je imel tedaj še precejšnjo posodo temnobelega medu od mane, ki je tisto leto padala. Prišedši domu, se je takoj lotil medu in ga od tedaj redino užival, kar se je dalo. Pri tem pa so se mu moči polagoma vračale, srce je začelo močneje biti in v nekaj mesecih je popolnoma okreval. Dalje, je pripovedoval Hrastnik, da je v njegovi soseščini prišel neki mlad fant domu iz vojske na plučih bolan, ker se je v strelskem jartku močno prehladi!. Odločil se je, da. se hoče zdraviti z medom. Kupil je v to svrho pri Hrastniku 10 kg prej omenjenega medu, katerega pa je vsled slabosti, ki mu jo je povzročila bolezen, le polagoma prenašal na svoj dom. Zavžival ga je v velikih množinah, ne da bi to njegovemu želodcu koj škodovalo in ko je omenjenih 10 kg pospravil, si ga je kupil še nekaj kg. Ozdravil je popolnoma in bil pri naslednjem zdravniškem preiskovanju zopet dober za strelski jarek. Moral je nazaj na ta žalostni posel, katerega pa ni več dolgo opravljal, ker se je zopet pre-hladil in na novo zbolel na plučih. Bil je trajno oproščen vojaške službe. Fant pa ni obupal. Zatekel se je zopet k medu, se z njim ozdravil in še danes je čil in zdrav. Cena za točen med je jako različna. Gorenjski čebelarji ga prodajajo na drobno po 35 Din in tudi više. Tudi ipo ljubljanski okolici se skuša doseči pri nadrobni prodaji ta cena, vendar pa marsikdo odneha do 30 Din ali pa še bolj. Na Štajerskem in v Prekmurju je v tem oziru še slabejše. Čebelarji potrebujejo denar in odnehavajo s ceno do 25 Din in še niže. Pri prodaji na Tako mam je minil v prijetnih po-merikih popoldan. Zahvalila sva se na to s tovarišem g. Hrastniku za prijazno pogostitev ter m poslovila od gostoljubnega čebelarja in zadovoljna jo mahneva proti domu. O resničnosti njegovega pripovedovanja nisem dvomil niti trenutka, kajti Hrastnik nama tega gotovo ni omenil zaradi reklame za svoj med, saj je vedel, da sva tudi midva čebelarja. Ker se ravno sedaj piše veliko o medu, sem smatral za umestno, da napišem te vrstice, gospod Hrastnik pa mi naj moje indiislkretmosti šteje v zlo. ker zgodilo se je to le z dobrim namenom. Da ima med izredno zdravilno moč, prepričal sem se na lastni koži, saj sem si z njim ozdravil zelo trdovratno prej neozdravljivo bolezen v grlu. Pa ne samo bolniki bi naj uživali med, da okrevajo, ampak tudi zdravi, da ostanejo zdravi. Saj med ni samo zelo redidma brana, ampak tudi najboljše sredstvo, da se bolezni preprečijo. Gotovo pa je, da je temen med ne samo specifično težji nego svetel, ampak tudi bolj izdaten kot 'hrana im bolj učinkovit kot zdravilo. Odkar uživam s svojo družino med, ne rabimo mati zdravnika niti lekarne, če tudi večina zdravnikov noče priznati medu nobene zdravilne moči. Čebelarji bi naj v prvi vrsti sami s svojo družino uporabljali med in ga čislali toliko, kot zasluži, potem ne bi prodajali vsake kapljice sproti in .po tako sramotni ceni, kakor se večkrat zgodi. V »Čebelarju« pa bi potem večkrat citati o učinkovitosti medu kot zdravilo in sicer iz lastne izkušnje čebelarjev. debelo so bile najniže cene po Štajerskem, kjer se je na jesen doseglo komaj 20 Din za kg, v mnogih slučajih niti toliko nt. Tudi v Ljubljani ni bilo dosti boljše. Cena 25 Din se je dosegla le izjemoma, ker so bile specerijske trgovine založene še od prejšnjega leta. Medarji bi bili pa radi točen med po 15—18 Din. 'To zimo bomo morali sklepati ali in kako si ustanovimo čebelarsko zadrugo. O Božiču naj se vrši ustanovni občni zbor. Treba je torej, da se izvrši izmenjava misli v tem pogledu iže prej in potrebna propaganda. Naj bo ta članek namenjen obojemu. . Obravnavajmo v njem dve najvažnejši vprašanji, tičoči se zadrug in sicer: 1. ali so dani predpogoji, da more čebelarska zadruga uspevati;. 2. ali je potreba, da se taka zadruga ustanovi. Prvo vprašanje se mora reševati s stališča uspehov in neuspehov, ki so jih pokazale zadruge kot nova oblika v modernem gospodarskem življenju, to je kot združenje več gospodarsko šibkejših oseb v eno močnejšo, ki more laže voditi z združenimi močmi gospodarsko borbo. Iz tega stališča se zahteva za zadrugo zaradi njene kompliciranosti, da so si člani zadruge v pogledu na vsebino njenega delovanja ,s vesti njene gospodarske vrednosti za-nje in za njihove naslednike. Morajo torej imeti gotov pogled v špekulativnost gospodarstva ter si morajo zaradi tega znati pridobiti trdno zavest, ki jim pomaga podrediti svoj lastni egoizem skupnemu egoizmu zadruge. Jaz upam, da so naši čebelarji po večini na taki stopnji gospodarske izobrazbe, da si bodo mogli vstvariti in obdržati omenjeno zavest. Poleg značaja članov je važen tudi značaj predmeta, s katerim deluje zadruga v gospodarskem življenju. Praksa je pokazala, da čim enostavnejše je nakupovanje, prodajanje, ohranjevanje in predelavanje tega predmeta, tem laže uspeva zadruga. Zato vidimo, da so se najhitrejše in najuspešnejše razvile zadruge, ki so se bavile s kreditom, to je s premikanjem 'denarja od tam, kjer je bil nezaposlen, tja, kjer je našel zaposlenost, a ga ni bilo. Predmet, ki naj ga. gospodarsko izkorišča naša zadruga, je po ve- & zadruga. čini med in vosek. Lahko trdimo, da ima ta produkt vse znake, ko je smo zgoraj navedli za predmet, ki je najugodnejši za izkoriščanje potom zadrug. Med je najdragocenejša hrana za človeka in ima vsled tega stalno vrednost, podobno kot na pr. žito; med se ne kvari, med je kon-denziran na mal prostor in predstavlja v mali količini relativno veliko vrednost. (100 kg repe ali 30 kg krompirja, ali 5 litrov vina ali 6 kg pšenice ima približno to vrednost kot 1 kg meda, ki zavzema pa samo % litre prostora, da ne navajam'drugih primerov.) Za vosek velja isto kot za med. Predelavanje, shranjevanje in pripravljanje za razpečavanje od piroducenta na konsumenta je jako malenkostno. Preskrba orodja, ki bi bila tudi predmet obratovanja zadruge, ni tako komplicirana, da bi mogla delati kake težave. • Iz tega vidimo torej, da je značaj članov in značaj predmeta obratovanja za našo zadrugo ugoden ter da obstoje torej potrebni pogoji za uspešno in lahko delovanje zadruge brez posebnega rizika. Na drugo gori stavljeno vprašanje moramo tudi odgovoriti tako, da obstoji ne samo potreba nego naravnost nujna potreba, da se zadruga ustanovi. .Smatrati moramo, da bo velika večina slovenskih čebelarjev pristopila k zadrugi in ji izročila svoje produkte, da se ona briga za nadaljno pot do konsumenta. Temeljem dosedanjih sicer nepopolnih statističnih podatkov, vpoštevajoč okolnost naglega razvoja racijonelnega čebelarstva ; pri nas, moramo računati z okolnost jo, da bi zadruga imela opraviti letno s prometom okroglih 25 vagonov (!) medu in voska. To reprezentira vrednost najmanj 25 milijonov kron. Ako prištejemo še vrednost blagovnega oddelka, ki bi se gotovo .povečal in zaokrožimo celo vrednost prometa radi previdnosti na 20 milijonov kron, vidimo, da bi se mogla zadruga pri tem prometu brez skrbi krasno razvijati. Promet 20 milijonov kron nosii danes v trgovini umazanega dobička 25 °/o torej približno 5 milijonov kron. Mi pa tega dobička v zadrugi ne bomo iskali. Ona bi imela Je nalogo olajšati si trud razpe-čavanja produktov, preprečiti prodajo produktov ob denarni potrebi člana pod ceno, varovati produkte potvorjenja in onesnaženja, vzbuditi pri konsumentih večje razumevanije za vrednost medu ter tako pridobiti našim produktom ono ceno, ki jo v resnici imajo v primeri z drugimi predmeti, ki služijo človeku za vsakdanjo brano. Ker bo zadruga s propagando naučila naš narod in osobito srednje sloje, ki so važen faktor v razvoju naroda, vživati najboljšo hrano, k: nam jo nudi narava, bo imela tudi nekako idealno nalogo. Vse to, kar smo sedaj našteli kot našo korist v delovanju zadruge, se vrši v sedanjem prometu pri naših produktih v ravno nasprotni smeri. Ni dvoma torej z ozirom na navede ne okolnosti, da je ustanovitev zadruge opravičena, bodisi z ozirom na to, da so dani predpogoji za njeno uspevanje, bodisi za to, ker je prepotrebna. Sedaj pa si skušaj mo vstvariti nekak obris, kakšen bi bil ustroj in delovanje zadruge. To naj ne velja seveda zjl pivo leto, ampak :za njen bodoči razvoj. Centrala v Ljubljani, podružnica v Mariboru, v Celju eventualno v Trbovljah, mogoče tudi v Zagrebu, v Beogradu, na Bledu za časa sezije itd. Mislimo namreč, da naj se ne osnuje zadruga »z omejitvijo« za Slovenijo. Gospodarstvo ne sme poznati takih mej. V gori navedenih krajih mala lična trgovinica naših produktov. Podružnice našega slovenskega Čebelarskega društva bi bile nekaki dobavitelji. Vodja vseh obratov mora biti »dobro plačan« strokovnjak. (Vsako delo se •mora plačati pošteno in naj se opusti pri zadrugi vsako zahtevo na člane, da bi se žrtvovali.) Zadruga vodi neprestano reklamo za med, (prodaja in nabavlja v enotnih posodah, ga sortira, deklarira in nudi garancijo za pravilnost deklaracije. Nakupi med in vosek, določujoč de-finitivno nakupno ceno šele, ko se ustanovi letna cena blaga. Da torej članu ob nakupu del-kupnine na roko in za ostalo kupnino pa bon, ki ga po- sklepu občnega zbora glede cene blaga plača. Nijena naloga bodočnosti je organiziranje izvoza medu iz cele države, kar more z ozirom na zahteve inozemskih kupcev rešiti ugodno le zadruga. Finansiranje zadruge se izvrši s tem, da nabere kolikor mogoče imnogo deležev a 100 Din. Da ne bo zastonj, jih obrestuje do 8%. Zagotovljena jej je že državna podpora v znesku 25.000 Din. (?) Ker bo organizirana po zakonu o zadrugah, ki velja v Srbiji, vživala bo še razne druge ugodnosti. V začetku bi jej bilo v veliko pomoč zemljišče slaven, čebelarskega društva ter inventar blagovnega oddelka, kar si pridobi zadruga od društva brez gotovine s tem, da odstopi društvu protivrednost v gotovem številu deležev. To vprašanje naj reši izredni občni zbor slovenskega čebelarskega društva, ki naj se vrši isti dan kot pripravljam občni zbor zadruge. Od početka si olajša zadruga finančno vprašanje s tem, da kupi od članov produkte kot že gori omenjeno tako, da plača ob nakupu le del kupnine v gotovini a drugi del krije z bonom, ki naj se event. obrestuje, dokler se ne izplača po ustanovitvi cene in delnem realiziran ju nakupi j enega blaga. - Konečno še nekaj. Zadruga bi razbremenila slovensko čebelarsko društvo onih skrbi, ki jih društvo ne bi smelo imeti. Ono se mora baviti samo s povzdi-go znanja o čebeli in čebelarstvu, z vzgajanjem čebelarjev, ne pa z izdelovanjem satnic in s prodajanjem raznega orodja. Ker bi »Slovenski Čebelar« služil tudi kot uradno glasilo zadruge za člane,- bi društvo laže pridobilo sredstev za izdajanje lista, .ker bi zadruga lahko krila večji del izdatkov za tisk. Poživljamo vse poklicne in nepoklicne čebelarje, da se zavedajo, da so poseben stan, da so skupina ljudi, ki si je zbrala najlepšo gospodarsko panogo, ki je polna koristi za. posameznika in za skupnost ter polna poezije. Pridi vsak na ustanovni občni zbor in podpiši kolikor mogoče mnogo deležev ! Op. uredništva. Priobčujemo ta članek, dasi se z izvajanje g. pisca, ki je sicer idealen čebelar ali ne zadnugar, ne strinjamo v vseh točkah. Potrebno pa je, da se naši člani tudi sami začno temeljito ha v iti s tem, zlasti za. današnje čase silno težkim vprašanjem. V članku so omenjene samo idealne strani zadruge, ne dotakne se pa dovolj v živo realne plati in vseh neogibnih težkoč, ki bi ovirale že ustanovitev in pa velikih nevarnosti, ki pretc taikem podjetju. Predvsem je treba temeljito proučiti vprašanje ali obstoje take zadruge v drugih državah, kako so osnovane, kako in s kakšnim uspehom delujejo. Dalje je treba točno dognati, kaki. velik kapital je potreben za začetno poslovanje zadruge in kalko se bo pridobil. Ko bi društvo dalo na razpolago vse svoje premoženje in ko bi s prvim mahom pridobili 1000 deležev po 100 Din, bi bilo na.jbrže .še vse premalo za začetek. Prav tako važno se mi zdi vprašanje pridobitve potrebnih lokalov, vprašanje, ki mora biti rešeno ob enem, ko se zadruga ustanovi. Piončavanje svetovnega trga za med, vpoštevaje kakovost in množino našega pridelka, sortiranje, embalaža itd., so vprašanja, ki se morajo temeljito predelati pred ustanovitvijo. V odbor, ki pripravlja materija! za ustanovni občni zbor, je treba brezpogojno poklicati izkušenega zadružnega .strokovnjaka, ki bi nepristransko na vse strani presodil položaj in podal na podlagi zanesljivih številk svoje strokovno mnenje o možnosti ali nemož-nosti ustanovitve, o rentabilnosti ali izgubi take zadruge. če kedaj in če kje, je v sedanjih časih in ob sedanjih kupčijslkih razmerah in pri taki zadrugi: treba temeljitega in vsestranskega prevdarka in študija, ako se hočemo obvarovati občutne škode, Iki bi lahko zadela društvo in posamezne člane zadruge. Ustanovni občni zbor bi se mogel vršiti šele pozneje, ko bi pripravljalni odbor v zgoraj omenjenem smislu zadevo popolnoma proučil in p r i p r av i 1 za tako skupščino ves potreben materija 1. Teh opazk nismo napisali iz kakega nasprotstva do zadruge, ampak zgolj iz dobrega namena, ker smatramo za dolžnost opozoriti interesiirane kroge na. tež-koče in ovire, ki jih je treba zlasti ob današnjih razmerah še posebno upoštevati. Vsi člani društvenega odbora iskreno žele, da bi ise zadruga ustanovila, toda na trdni, zanesljivi podlagi. Opazovalne postaje. J os. Ver bič. — Ljubljana. Oktober 1923 je bil izredno lep. V da sta imela dva čebelarja v nekaterih prvi tretjini je nekoliko deževalo, v osta- panjih še trote, ki .so- pridno izletavali. lem je bilo jasno in solnčno. Posebno to- Menim, da so bile vzrok temu pojavu plo je bilo v zadnji tretjini. slabe matice. Čebele so ves čas pomaJem prinašale Cerknica in Vržej poročata o donosu obnožino in postaja Vič je poročala o nektarja. Prva postaja pripisuje izvor novi zalegi. Iz tega kraja so tudi javili, donosa ropanjiu, druga pa vplivu zračne qiUA0J}8A rt CM CO CM rt O CM 00 rt CM CM 13 S 1 qiusel <35 CD rt m rt rt 00 rt Oi 00 00 00 rt ril rt 00 TU CD rt 00 £ 1 _o IJIUSBt jod rt l> CM (35 00 m T-i TH <35 n ■«I rt 00 O rt CM O rt 00 0 rt 00 05 | 4> •rt qiuaB|qo 00 00 in rt <35 m rt r-4 1-1 OS CM CM C- CM C- t- m m 1 "a n uioSaus; s I 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 I 1 1 1 1 1 1 1 qmA8Z8p t> O TH i> <35 t> 00 O l—l t> CO CM CO t- CO 00 in ■ l> CD rt 1 rt 1 muiaizi CM rt CM 00 CM <35 O CM CO T-I co CM CO co CM m CM 00 CM co rt iti rt <35 05 CM CO 1 03 J£ ta u S 'S1 T3 5? lOcracMioomcMOoo CMCMCMCMCMCMCMCMCMCM + + + + + + + + + + CM + 00 CM + CO CM + CM CM + Oi T—t + t- + T* CM + -J1 + ' C > «u © C3 ■o 1 1 1 1 1 1 1 1 OS rt 1 •1 1 I 1 1 1 1 O 1 co 1 ■5* C s "b O. C» 1 1 1 1 1 1 1 1 O t 1 1 1 1 1. 1 1 ® 1 rt 1 3 0 0 co 1 0 lo ag •C t-H O 00 rt m CM m CO rt m Tt< m rt O co m r- in rt CM CM m m rt O t» O m m t- O C- O O 1 S | v *> S > .£2 >3 i 1 1 1 1 1 .1 1 r- 1 1 • 1 ii 11 1 11 1 1 03 B > co m so O m m CD O. m in rt in tji m CD 0 co O m O 05 O t> m 0 m 0 CM O co O CO 1 s 1 1 0> Z s M N * ID t- in in o rt | m rt o cm 0 co | | | C« O. > CO b 'S >U 1 1 1 1 1 ! 1 1 1 1 1 1 |. 1 1 1 1 1 1 1 1 S 0 ■0 oi CO V e 1 1 1 1 1 1 1 1 0 rt 1 1 1 1 1 1 1 1 0 b cu I 1 ! 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 .1 1 -I- 1 1 1 I o a «s «s S '5° c O. S «S >N >N >N >N >S3 >S3 >N N >tSJ >NJ >CS3 >N >N 1 1 '. '. i( i i i <3 N »g .2, >N >N » '. 2 C S • '. ® <1 § I | < < O -o ■o O >55 '> O J* 05 bi O S iO o $2. 03 C cB ja zz ■3 s § S 8 s-g O--a I cs C S5 S 08 ^ ^ S5 S O ■§30 J "g. & 'S. 5 § >c § f > S iS C 05 o x eo C CD iS 08 o ¿i o ■ o C- J - ® .2, 'C efn O O > bo iS «8 XZ3 1-9 s a 0 58 5 -S 1 S 03 s K O c 2 s H OS (M 68 M 'S JS > b oh b O 03 bo O (£> s 5 > CO 'a • CD • 1—1 03 ^-s H O P. 0 4) X b 1-1 XS O O 0 4J OH 0) n b ■ 0 CO 55 S S •o O B S S S S s g >0 g 's -C © b co « . S o O. "o b, -o v rti •rt v C Oh >N O > OS co (N (M IC N co 08 > 08 W C >N O P -i Oh 03 C O C D b > 03 > O JS 0> . . b a > O co co 5 -g th cd X co s s b 3 bC > > 08 • a ti * 0 08 03 C C 08 .S o S b Q i-' 03 b." •rta > O co co r» l-H ^ i; ® OS s e o rt 0 1-1 C8 b 'C bo o. > •s? 0 «1 JS >N £3 b O > cu vlage. V drugem slučaju sodim, da nam je le muhasta tehtnica nekoliko ponaga-jala. Čebele so se dobro pripravile za zimo. Nekateri čebelarji poročajo, da so nakupili čebel iz podrtih ikranjičev, da so okrepili svoje panje. Gos. Polič iz Rožnega dola je dobil v to svrho več košnic iz Hrvaškega. V Novem mestu so se čebelarji hvalili s precejšno ajdino pašo. Žalostilo jih je, ker ni bilo za blago kupcev. Tamošnji medarji so plačevali med z voščinami po 30 K za kg. Tu so zopet želi oni, ki niso sejali. Že za septembrovo številko društvenega glasila smo dobili obvestilo, ki je pomotoma izostalo, da so se čebelarji pri letošnjem jesenskem izpraznjevanju medišč posluževali Stojkovičevega sipal-nika »Ideal«. Bili so z njim zelo zadovoljni. Rabili so ga pri večjem številu A.-Z. panjev od različnih izdelovalcev in velikosti, a za vse je bil enako uporaben. Če bele se niso razletavale po čebelnjaku in nadlegovale čebelarja pri delu, temveč so gladko polzile po liju v plodišče. V Forminu je preminul naš marljivi in navdušeni poročevalec gos. Jiurij Lu-bec. Dasi bolan in pogosto navezan na posteljo-, je vestno bilježil vse pojave, ti-ooče se čebelarstva svojega okoliša in vedno pošiljal svoja poročila. Ohraniti ga hočemo v prijaznem spominu. Koncem decembra dobe vsi gos. poročevalci povrnjeno poštnino za tekoče leto in vse potrebne tiskovine za eelo prihodnje leto in še par komadov za nameček, če se katera skvari. Vsded tega ne bo treba razpošiljati našim sotrudnikom tiskovin med letom, kar bi povzročalo društvu nepotrebne stroške in delo. — Zadnja leta je bil vsak poročevalec oproščen od plačevanja članarine, kar je nasprotovalo društvenim pravilom. Glasom sklepa zadnje od borove seje naj vsakdo zopet plačuje članarino pri svoji podružnici, zato bo pa prejel za svoj trud posebno nagrado v gotovini. Društvene vesti. Prva seja širšega odbora dne 15. novembra t. 1. Navzoči gosodje: prost Ka-lan, Humek, Šmajdek, Vokač, Strgar, Petčrlin, Babnik, Jurančič, Mesar, Ofcom. Opravičila sta se gospoda Cernej in Močnik. Gospod predsednik otvori sejo, pozdravlja navzoče in konštatira sklepčnost. Dne v n i red: 1. Volitev tajnika in blagajnika. Blagajnikom se izvoli g. Mesar, tajnikom pa ig. O kani. 2. .Stališče društva do snujoče se zadruge. Tajnik poroča, da se je vršila seja pripravljalnega odbora, ki pa ni bila sklepčna. ,Na to poroča, da so se na tej seji obravnavala pravila zadruge ter razmu- trivala vprašanja, kako ¡zadrugo oživo-tvoriti. Po tajnikovem poročilu se je vnela daljša debata, ki je trajala nad eno uro in se je sklenilo sledeče: Društvo bo vzelo gotovo število deležev, nikakor pa ne more nuditi zadrugi celega svojega premoženja. Pripravljalni odbor zadruge naj se konstituira ter naj pošlje društvu pismene predloge, kajti šele potem je možno stopiti s pripravljalnim odborom v dogovor. Tajniku se naroči, da naj o tem obvesti vse člane pripravljalnega odbora in da naj se še enkrat skliče v ta namen seja pripravljalnega odbora za ustanovitev zadruge. 3. Blagovni oddelek. Gospod ravnatelj Mesar poroča, da je stopil v stike z novo tvrdko v Nemčiji, od katere je že prejel prvo pošiljatev. Blago, ¡kakor tudi cene so solidne in je upati, da bomo tudi v bodoče dobro in po razmeroma nizkih cenah postrežem. G. Mesar se naprosi, da naroči za blagovni oddelek 1 o lik o potrebščin, kolikor jih upa razpečati. Ker je še dovolj starih A.-Ž. panjev v zalogi, se z naročitvijo novih počaka. Glede izdelovanja satnic in nakupa voska se sklene, da naj se kupuje od članov samo lep ¡rumen in čist vosek, slab pa zavrne. Vrhutega naj se člani opozoie, da naj ne prodajajo voščim in voska prekupcem, ampak naj ga ponudijo društvu v nakup, ker bo v ¡nasprotnem slučaju zopet primanjkovalo satnic. 4. »Slovenski čebelar«. Sklene se, da naj se vprašajo tiskarne, po ¡kateri ceni so za prihodnje leto pripravljene prevzeti tiskanje društvenega glasila pod navadnimi garancijami. Nadalje se sklene, da bo list izhajal v prihodnjem letu vsakega prvega v mesecu, edino prva številka bo izšla najkasneje do 15. januarja. Ta se pošlje vsem dosedanjim članom. Položnice se bodo priložile samo naročnikom, dočim naj plačajo člani naročnino potom podružnic. Prva številka naj se tiska v 2500 izvodih. Honorar uredniku in upravniku se zviša za 100% in sicer od 1. januarja 1923. Za sotriudnike se določi honorar 1 K od vrste v koloni. 5. Opazovalne postaje. Opazovalci plačajo glasom sklepa občnega zbora celo članarino, zaradi tega se jim določi nagrada 100 Din na leto. Glavnemu poročevalcu se honorar zviša za 100% od 1./I. 1923 dalje. 6. Slučajnosti. Društveno zemljišče se odda v najem. G. Humek se naprosi, da ukrene vse potrebno. Izkaznice se dajo tiskati in se potem na zahtevo podružnic pošljejo podružnicam proti jplačiilu nabavnih stroškov. Ker je izvoz naših čebel» v inozemstvo prepovedan toliko časa, dokler se znanstveno ne dokaže, da pri nas nimamo kužnih bolezni odraslih čebel, se sklene, da se napravi vloga, na oddele« za kmetijstvo, da ukrene ves potrebno, da se tej ¡zahtevi čimpreje ugodi. Prošnja čebelarske podružnice v Rogaški Slatini za povrnitev stroškov delegatom se zavrne, ker so podružnice dolžne povrniti delegatom, potne stroške. Tajnik poroča, da se je osnovala v Sarajevu družba »Lignum«, katera bo izdelovala panje, ter da ¡se je njena prošnja za dobavo lesa iz državnih gozdov priporočila ministrstvu za šume in rude. Prošnji oddelka za kmetijstvo, da naj se pošilja »SI. Čebelar« vsem okr. ekonomom, se ugodi. Seja se zaključi. Jože Okorn, tajniik. Vesli iz podružnic. Predavanja. 2. decembra Hrušica pri Ljubljani ob 3. uri popoldne v ljudski šoli. 8. decembra Črna pri Prevaljah ob 11. uri dopoldne v ljudski šoli. 8. decembra Podpeca ob 3. uri popoldne v ljudski šoli. 9. decembra Mežica pri Prevaljah ob Vili. uri dopoldne v ljudski šoli. 16. decembra v Škof ji Loki ob 10. uri dopoldne v društvenem domu. 23. decembra Zagorje ob Savi ob 1. uri popoldne pri Alojziju Ašiču 'na Lokah. 30. decembra v Tacnu ob 1. uri popoldne pri g. Ivanu Snoju. Predlogi glede carine. Čebelarska podružnica za Guštanj in okolico je na svojem sestanku dne 28. oktobra 1923 v Kotljah na poziv v »Slov. čebelarju« glede revizije celinskega tarifa sklenila ¡sledečo resolucijo: •1. Čebelarska (podružnica. soglaša, s predlogom Čebelarskega društva za Slovenijo v Ljubljani., da se odpravi izvozna carina na med in uvede na ta pridelek visoka uvozna carina, isto tudi na ¡uvoz parafina in ceresina. Odločno pa protestira proti predlogu o znižanju uvozne carine lin omejitvi izvoza z visoko izvozno carino na vosek ter zahteva, da se ta pridelek čebelarske stroke zaščiti, ker je ta pridelek edini, ki ima sedaj kolifcorto-liko še vsaj neko ceno. Zato zahteva, da Čebelarsko društvo pri urejevanju carinskih tarifo v izposliuje prepoved uvoza voska iz inozemstva in to tako dotligo, dokler se ne uravna cena medu. 2. Strinja se tudi s predlogom glede odprave izvozne carine na žive čebele, bodisi kot roji, bodisi v panjih s satjem. 3. Za izvoz čebelarskih pridelkov (med, vosek, žive čebele) po železnici, naj se določi posebna znižana voznina. 4. Istotako naj bi veljal znatno nižji tarif za prevažanje čebel na pašo po železnici. 5. Za pošiljanje rojev ali matic po pošti naj se izjemno določi poseben tarif, nižji od sedanjega. 6. Čebelarska zadruga naj se čimprej« ustanovi in prične z delom, da bo omogočena prodaja čebelarskih pridelkov in odpravljen zastoj v čebelarstvu, ki ovira ves napredek in zadržuje razvoj naše organizacije. 7. Člane naše organizacije naj se opozori v listu, da naj s ponujanjem svojega blaga ne tlačijo itak prenizke cene čebelarskih .pridelkov. Čebelarska podružnica za Guštanj in okolico. Za načelnika: Tajnik: P. Močnik. P. Močnik. Z ozirom na razpis v 9. štev. »Čebelarja« glede sprememb uvozne carine na čebelarske pridelke sta se izjavili še dve podružnici in sicer: Podružnica Prevalje protestira proti znižanju uvozne carine na čebelni vo- sek. Ako se uvoz ne prepove sploh, pa naj se vsaj otežkoči. Podružnica črna želi: Izvoz medu naj bo prost, uvoz otežkočen, pri vosku naj bo uvoz otežkočen, izvoz pa. prost. Prevoz v pašo čez mejo v Avstrijo (10 km pas) naj bo prost in omogočan od 4. ure zjutraj do 10. ure zvečer. Uvoz tujih pasem se naj zahirani. Zveza čebelarskih podružnic v Guštanj u. P. Močnik. Zveza čebelarskih podružnic Maribor. Ob j ako dobri udeležbi se j e dne 4. novembra t. 1. osnovala v Mariboru »Zveza čebelarskih podružnic Maribor«. Priglasilo je do zdaj svoj pristop 14. podružnic. Zastopanih jih je pa .bilo 10. Pod predsedstvom g. nad-učitelja B1 rumena se je najprej soglasno sklenila otvoritev zveze in so se pretresala pravila., ki so bila v osnutku predložena in po nekaterih izpremembah sprejeta. V odbor so bili izvoljeni gg.: Jurij D ž a m o n j a za predsednika, Ivan Ju-rančič za podpredsednika, inž. Ciril Jeglič in učit. Ivan Lukman za tajnika, I. Požair za blagajnika, Maks Millenoth, Matija Kmupleš, Bogomir Stani in Alojzij Juireš za odbornike. Prvi občni shod bo še meseca decembra ali januarja in se bo pravočasno objavil. Redni občni zbor čebelarske podružnice za Ljubljano in okolico z običajnim dnevnim redom bo dne 16. decembra 1923, ob 9. uri predpoldne v godbeni dvorani na moškem učiteljišču v Ljubljani, Resljeva cesta, pritličje desno. Podružnični člani se vabijo, da se zbora v čim večjem številu udeleže. Čebelarska podružnica Dolsko pod Ljubljano priredi redni občni zbor dne 30. decembra t. 1. ob 3. uri popoldne pri g. Jemcu na Petelinjem. Škofjeloška čeb. podružnica ima svoj redni občni zbor z običajnim sporedom, dne 16. decembra ob 10. uri dop. v društvenem domu. Po občnem zboru predavanje: Vzroki velike razlike v donosu posameznega panja. Kamniška čeb. podružnica priredi svoj občni zbor dne 28. decembra 1923, točno ob 10. uri v Kamniku pri »Tomažu«. Spored: 1. Pozdrav in nagovor predsednika, 2. predavanje potovalnega učitelja, 8. poročilo tajnika in blagajnika, 4. volitev načelnika in odbora, 5. plačevanje članarine za leto 1924, 6. nasveti in predlogi. Člani čebelarji! Udeležite se občnega zbora pol-noštevilno! Pripeljite mladino saboj, stari bomo preminuli! Odbor. Čebelarska podružnica na Krki priredi svoj redni občni izbor na praznik 8. decembra ob 1. uri popoldne v gostilni Magovac, na Gmajni z običajnim dnevnim redom. Vabijo se vsi čebelarji iz okolice ne glede ali so v društvu ali ne. Vsak član naj se pa gotovo udeleži občnega zbora in seboj naj pripelje svoje znance in prijatelje. Čim več nas bo, tem močnejši bomo! Tajnik. Čebelarska podružnica za Poljansko dolino bo imela svoj redni občni zbor v nedeljo, 16. decembra 1923. ob 3. uri popoldne v gostilni pri Anžonovcu z običajnim dnevnim redom. Ob tej priliki se bo pobirala članarina, ki znaša za 1. 1924. 40 Din. Kdor bi se slučajno ne mogel udeležiti občnega zbora in takrat poravnati članarine, naj prinese ali pošlje denar najkasneje do 1. jan. predsedniku v Poljanah na pošti. F. G. Člani čebelarske podružnice za Ljubljano in okolico se vabijo, da po priloženi položnici poravnajo članarino za 1. 1924 v znesku 40 Din in sicer najpozneje do 31. decembra 1923, ker mora podružnica predložiti imenik članov osrednjemu društvu do 1. januarja 1924. — Fran Prezelj, t. č. tajnik. Ljutomerska čebelarska podružnica vabi vse člane in čebelarje, da se zagoto- vo udeleže rednega občnega zbora, ki bo dne 8./XII. 1923. ob 9. uri predpoldne v gostilni gosipe Jožefe Vavpotič v Ljutomeru. Dolžnost vsakega člana je, da se vabilu odzove in pripelje še druge čebelarje nečlane na zborovanje. Po možnosti bomo preskrbeli, da nam g. Jurančič priredi strokovno predavanje. Odbor. Čebelarska podružnica v Šoštanju ima svoj redni občni zbor, dne 8. decembra ob 9. uri dopoldne v hotelu »Jugoslavija«. Odbor nujno prosi vse člane, da se občnega zbora gotovo udeleže. Odbor. Čebelarska podružnica za Laški okraj ima svoj redni občni zbor 26. decembra na Štefanov dan ob pol devetih zjutraj v slovenski šoli na Laškem z navadnim sporedom. Pobiranje članarine in sprejemanje novih članov. Občni zbor čebelarske podružnice na Krtini je v nedeljo, dne 6. januarja 1924. ob 3. uri popoldne pri Jerinem Jaku na Prevojah z običajnim dnevnim redom. Čebelarska ¡podružnica za Ormož in okolico ima svoj redni občni zbor v petek, 28. decembra t. 1. ob 9. uri v tajnikovem stanovanju, Ormož h. št. 51. Pridite v kolikor mogoče obilnem številu. Gre se za obstanek .podružnice. V slučaju razpusta pripade po pravilih podružnično imetje — in to ni malo — osrednjemu društvu. Primo-ran sem s prihodnjim letom opustiti čebe-lorejo, zato iztopim iz društva. Želeti bi bilo, da bi mlajše, čile moči vzele v roke usodo naše podružnice, morda jo obudijo k novem življenju. — D. Serajnik, t. č. tajnik. Drobiž. Pijanost in čebelin pik. V mnogih krajih rabijo čebelin pik zoper revamtizem. Strup čebelinega pika je protistrup rav-matizma. Zdravniki neke londonske bolnice so pa slučajno prišli do tega, da je čebelin strup tudi sredstvo zoper drugo bolezen — alkoholizem. Zdravili so pet mož — od katerih so bili štirje stari pijanci, — s čebel-n i m i piki zoper kronični revmatizem. To zdravljenje je imelo presenetljiv učinek. Ne le, da se jim je njih navadna bolezen zelo izboljšala, so s tem zdravljenjem še več dosegli. Bolniki so izgubili ves okus za alkohol. Ko so zapustili bolnico, niso mogli prenesti niti -duha po alkoholu. Ako so le zadišali žganje, so morali blju-vati in več mesecev ga ni nihče pokusil. Zdravniki so ta slučaj poskusili tudi na drugih in vselej se je zdravljenje obneslo. List »Bulletin S. R. d'a|picuilture« pravi, da mora biti to res, ker v nekaterih krajih romanske Švice pijance zdravijo s če-belnim pikom. Cebelni pik pijanca takoj iztrezni. Čebelin pik pomaga tudi bolnim očem: Fr. Wats iz Bristola piše v »British Bee-Journal«: Pred nekaj dnevi me je pičila čebela pod oči. Ker rabim pri branju in muziciranju očala, sem bil iznenaden, da sem mogel po piku brati brez očal. Opomniti moram, da mi je bil obraz in nos nekoliko zatekel. Morebiti bi mogel kateri zdravnik za očesne bolezni ta pojav razjasniti. Neki drugi čebelar ipa pravi, da je imel čebelin pik pri njegovih bolnih očeh isti učinek — le škoda, da je ozdravljenje trajalo le samo 5 dni. Avtomobil v službi čebelarstva. Napredek v modernem poljedelstvu sicer zeilo pozdravljamo ali čebelarstvu pa ni v korist. Zemlja se vedno bolj racijonalno obdeluje, praznega neobdelanega sveta je vedno manj, pa tudi vedno manj raznega plevela in medunosnih rastlin. Zato je paša vedno slabejša in pičla. Slovenskim čebelarjem je skoraj neobhodno potrebno, da svoje čebele vozijo na pašo, kjer jo je še kaj dobiti. Za prevažanje pa je potreben primeren voz. Ker čebelarstvo v naših krajih zelo napreduje, bi ne bilo napačno, ko bi tudi v zadevi prevažanja napredovali in se posluževali za prevoz modernega voza-avtomobila. Avtomobil je nekak stroj in zategadelj solidno in trdno narejen. Vozi mimo in ako ima kolesa z gumijem prevlečena, tudi rahlo brez ropota in sunkov. Vozi pa tudi mnogo hitreje nego voz z vprego. Ko bi se slučajno pri prevozu kak panj odprl in bi čebele vhajale, se jih tak voz prav nič ne boji. Pri vožnji s konji se pa prav lahko pripeti velika nesreča. Razume se, da čebelar, ki ima le kakih 10—20 panjev, ne bo jemal tovornega avtomobila za prevoz, lahko pa se čebelarji združijo in prepeljejo do 60 panjev v kratkem času na pašo. To je prvič ceneje in vožnja toiiko bolj rahla in varna, kolikor bolj je avtomobil obremenjen. Čebelarji, poskusite drugo leto in obneslo se vam bo! Prvi poskus je letos napravil neki čebelar iz Viča. Naložil je na tovorni avtomobil na barju pod Krimom 60 panjev A.-Ž. in jih v dobri uri prepeljal v Mengeš na ajdovo pašo. Prevoz je bil lep, brez nesreče in škode. Čebelni sovražnik, opisan v zadnji štev. »S. Č.« na strani 161. bi utegnil biti tudi sivi muhar (Muscicapa grisola). Spominjam se njegovega prijateljstva do čebel še izza otroških let. Štupar. Od Nove cerkve pri Celju. V naši okolici že precej gospodari A.-ž. panj. Z veliko vnemo smo se ga lotili vsi in smo dosegli navzlic še precej neurejenemu čebelarskemu obratu lepe uspehe. Dunajčani romajo med staro ropotijo. Pri mojem to- varišu že tudi stoji nov čebelnjah po Vašem načrtu za 24 A.-Ž. panjev ter je zelo praktičen. Samo »Slov. Čeb.« je med nami še premalo razširjen. Toda tudi glede organizacije moramo napredovati! Rojev smo imeli letos dosti, da celo — preveč. Rojili so drujci po dvakrat! To pa izveči-ne v panjih drugih sistemov. Mmoigo imamo čebelarskih začetnikov, toda večinoma s kranjiči. Roparice so bile letošnjo jesen nad vse hude. Po končani ajdovi paši so jele zelo pritiskati. Toda povsod so bila žrela zožena in se je s tem povečini preprečilo njih pogubonosno delo. Čebele smo vzimili. Medu bodo imele najbrže dovolj. Zima bo tu in treba bo pripraviti nekaj novih A. ž. panjev in več čebelarskih priprav. Dolgi bodo zimski večeri, pa še daljši pa pogovori, kjer bomo skupaj čebelarji in čas bo potekal. Pridevanje mlade matice. Kakor g. I. Kosi-ju se je tudi meni godilo lansko leto s pridevanjem mladih matic. Toda zaradi tega se ne bom odločil, da bi dal vzgojevalnik (za 2—3 matice) v »zasluženi pokoj«, kakor pravi g. I. K. v 8. štev. »SI. Čebelarja«. Mnogokrat sem že dostavljal matice na katerikoli že preisikušeni način, in vselej se mi je obneslo. Lani pa sem se naučil, da panj v stanju rojenja nerad sprejme drugo matico. Imel sem družino, ki je bila izredno huda in srdita, a nič posebno marljiva. Zato sem sklenil, zameniti matico. Po dvadnevni brezmatičnosti — bilo je koncem maja — dodenem panju drugo oplojeno matico v škatljici. Drugi dan pogledam in vidim, da se čebele srdito repenčijo ¡na matičnici. Tretji dan je bilo nekoliko mirnejše življenje ob njej, a ma tipe se še nisem upal izpustiti. Četrti dan vzamem matičnico s čebelami vred, ki so se nahajale na njej, ter matico previdno izpustim na ineki sat izven panja. Med mirnimi čebelami so bile še tudi 2—3 ne-prijateljice, od katerih ena napade izpu-šoenko. Takoj vržem kepico v pripravljeno hladno vodo ter matico dobro operem. Nate jo iznova spustim na sat, a sovraštvo se ponovi, ena čebela se srdito zakadi na matico. Spet jo hočem rešiti v vodi, toda zaman, zadobila je smrtni sunek in tekom ene minute ni zamigala več. Jaz sem pa bil za eno iskušnjo bogatejši. J. Kovačič. Koliko časa ostane matica rodovitna? Natančno se to ne da povedati. Čebelarji so različnega mnenja, vendar se splošno trdi, da tri do pet let. Gotovo je, da se matici jajčnik izprazni, ako prav pridno leže in ako je v enem letu prav močno zalegala, bo drugo leto skoraj gotovo manj legla. Umen čebelar pa ne bo trpel v svojem čebelnjaku čez dve leti starih matic. Vzgoja matic. Dandanes se mnogo govori in tudi poskuša matice umetno vzgojiti. To delo pa ni za začetnike. " Vedno brskanje po panju več škoduje nego koristi. Začetnik naj skrbi, da bo1 od drujcev dobil dobre mlade matice. Čebele znajo že same in najbolje poskrbeti za dober naraščaj. Ali je koristno ob času glavne dobre paše matico zapreti v kletko ali jo omejiti z rešetko na par satov? To zapiranje in pripiranje matice ob času dobre paše so včasih silno povzdigovali in imenovali to početje »zlato« ali celo »dijamantno« pra vilo, češ na ta način se dobi mnogo medu. Pa to je le plod domišljije, ki spravi če-belno družimo lahko na rob propada. Čim boljša je paša, več trpe delavke in se izdelajo kmalu tako, da jih je vsak dan manj. Zato ne oviraj matice v njenem delu, temuč jemlji iz panja satnice polne medu in postavljaj* vanj prazne izdelane ali cele satnice, da bo imela matica vfedno ^ dovolj prostora za lego jajčec. Čim manj prisiljenosti in več naravnega čebelarjenja, več ibo uspeha. Kakšne cvetlice nasadi pred čebelnjakom? Cvetlice na gredici pred čebelnjakom so za čebelarstvo sicer brez pomena, ker dobri Stvarnik je čebelam pogrnil veliko večjo mizo v lepi prirodi. Ako pa že hočeš čebelam storiti kaj veselja, nasadi le take cvetlice, katere dobro mede ali dajo dosti obnožine n. pr. resedo, boreč i. dr. Dobro se je izplačalo. Neki čebelar je pisal svojemu prijatelju: »Imam dela čez glavo; dobil sem 10 centov medu od 50 panjev. Pokrmil sem samo 8 centov sladkorja. Nisem mislil, da se v naših krajevnih razmerah špekulativmo krmljenje tako izvrstno izplača.« ■■■ Amerikanci se zavedajo koliko koristijo čebele z opraševanjem cvetja sadnih dreves. Farmerji (veliki kmetje) naprošajo čebelarje ter jim še plačajo za to, da postavljajo čebele ob času cveta v njihove sadovnjake. Cena medu. Zveza čebelarskih društev v Nemčiji je za 1. 1923 določila sledečo ceno medu: »V iprodaji na drobno štirikrat n o, na debelo pa trikratno ceno sladkorja. Za prodajo na debelo je najmanjša množina 1 cent (50 kg).« Pri nas pa radi prodamo za »enkratno« sladkorjevo ceno (100 K). Ceno nam kvarijo seveda najbolj šušmarji, t. j. neorganizirani čebelarji, ki se društva izogibljejo in ne vedo medu ceniti, pa ga ponujajo in prodajajo za vsako ceno, magari za 50—60 K. Po »Leipz. Bienenztg.« Kača v čebelnem panju. Neki čebelar začetnik je imel dva panja čebel. Prva družina se je dobro razvijala, druga pa je vedno bolj slabela. Da bi se prepričal o vzroku, je odprl panj in splazil se je iz njega — gad, 93 cm dolg in 5 cm debel. Dobro se mu je godilo v panju, ker je tako odebelil, da ni mogel ven skozi žrelo. Čebelarstvo v severni Evropi. Dansko čebelarsko društvo ima 13.000 članov s 100.000 panji čebel. Vlada ipodpira čebelarstvo z milijoni. Medu se porabi več, nego pridela; uvaža se ga letno do 100.000 kg. Danska je sploh jako napredna država v kmetijstvu in živinoreji. Švedsko čebelarsko društvo šteje 8.875 članov s 56.800 če belnimi panji; medu pridela okoli 250 tisoč kg na leto. V Egiptu je 13.000 čebelarjev z 293 tisoč panji čebel. Medu se več porabi, nego pridela, pač pa se izvaža voska, letno 75 do 80 ton. Veliko nadlego delajo tam čebelam sršeni. Smola s katero čebele kitajo špranje v panju, in ki jo imenujejo »propolis«, je zelo koristno in zdravilno mazilo. Smolo stopimo, pridenemo ji enako mero lanene-ga olja. Ta mešanica naj pol ure vre. To mazilo se ne prijemlje, pri toploti telesa se topi, je mehko kakor baržun in zelo olajša bolečine. Mazilo je izvrstno za raz-pokano, odrgnjeno, razpraskano, otolčeno kožo. Ako smolo destiliramo, dobimo neko rujavo-oljmato tekočino — propolizin imenovano. Alko to tekočino zmešamo s 25 do 30% vazelina in jo položimo na rano, bolečina hitro odneha in rana se lepo celi. Kako obvarovati satovje pred veščo? Vsakdo ne more imeti pripravne omare, v kateri bi hranil satje. Laže se pa dobi primerna Met — suha in temna — v ka teri je enakomerna toplota — prilično 10° C. Taka klet je najboljša shramba za satnice. Spravimo jih v kak zaboj, ki se da trdno zapreti, vanj se zlože satnice in včasih zažveplajo. Vešča prav gotovo ne bo prišla v klet. Seveda se morajo satnice iz panjev kmalu pobrati in ne čakati, da bi vešča v nje položila jajčeca. Čebelarski list »Gleanirags« trdi, da je najbolj zanesljivo znamenje trotovca, ako najdemo jajčeca v celicah, kjer je obnožina. Sadjarstvo in čebeloreja. (Po dr. Zan-derju »Oibstbau u. Bienenzucht« Stuttgart, 1923.) Znano je, da čebela prenaša cvetni prah iz enega cveta na drugi in tako pripomore k oploditvi cvetov. Ako bi ne imeli čebel, lahko trdim, da bd ne imeli polovico toliko sadja, kot ga imam». Ne tajim, da tudi druge žuželke, razni hrošči, muhe, metulji, čebele samotarke, čmrlji, ose i. dr. nekoliko sodelujejo pni oploditvi cvetov, ali vse le ne (pridejo toliko v poštev kot čebele, katere ravno ob času, ko je sadje vse v cvetu v aprilu, maju in juniju najbolj izleta vajo. Po natančnem opazovanju se je našlo na cvetju sadnega drevja 88% domačih čebel, % divjih čebel in metuljev, 6 % % muh, os, mravelj, hroščev i. dr. Zaradi velike množine čebel simemo trditi, da čebele tisočkrat več korisiitijo sadnemu drevju nego druge žuželke. Posebno važno pa je pni čebeli to, da obletavajo le ene vrste rastline. Druge žuželke tega nagona nimajo, temveč obiskujejo cvete raznih rastlin, kamor že prilete, kar je pa za oploditev cvetov brez pomena. Vse drugače čebela. Ako je začela nabirati nektar ali cvetni prah na jablani, bo nabirala, dokler je kaj dobiti na cvetu jablane in ne bo šla na cvetočo hruško, če tudi stoji tam blizu. To je sicer čebelam v škodo, ker bi lahko več nabrale, ako bi cvetja ne izbirale, ampak obletavale vse kar od kraja. Toda s tem koristijo pa rastlini, katere se stalno drže, dokler ima kaj cvetja. Ker čebele prenašajo cvetni prah iz enega cveta na drugi, se na ta način oplodi cvet s tujini cvetnim (prahom, kar je silne važnosti v rastlinstvu. Le tako se more dobita mnogo sadja in krepko, kaljivo seme. Gotovo je, da imajo tisti vrti, kamor prihaja mnogi čebel, več, lepšega in stanorvitnejšega sadja nego drugi, kjer ni čebel. Zato spada v vsak večji sadni vrt čebelnjak s primernim številom močnih oebelnih družin. Tz tega, kar smo povedali o koristi čebele v sadjarstvu, sledi, da moramo ¡pridno skrbeti, da čebele obvarujemo raznih bolezni, zlasti gnilobe. 0 čebelni paši: Paša je pri čebelarstvu glavna reč. Čebelar mora vedeti, kedaj in kje je dobra paša. Gotovo je, da vreme odločuje ipašo. Trajno deževje, vetrovi, suša, mraz zelo vpliva na pašo. Seveda vreme ni odvisno od čebelarja in zato se pri tem razmišljenju ne oziramo na vreme. Govorimo le splošno o paši. Uspeh čebelarstva, oziroma donos medu je odvisen od tega, koliko je v kakem kraju medunosnega drevja kakor: sadnega drevja, robimije (akacije), lipe, kostanja in dr., potem raznega grmičevja, katero dobro medi, na travnikih med travo raznih cvetlic, detelje — rumene, bele, po gozdovih, pašnikih, grivah, obronkih, mejah, bregovih dosti regrata, vijolic, kadulje in dr., koliko se seje ajde, zlasti črne, koliko je gozda, zlasti jelovega, koliko praznega, neobdelanega sveta. Donos v raznih četudi ne dosti razdaljenih krajih, je silno različen. Na enem kraju, ki leži lepo na obnožju kake gore, se že v maju in juniju pridno vrti točilo, na kakem drugem kraju, na pr. po ravninah pa čebele stradajo. Razlikujemo »pomladno, poletno in jesensko pašo. Le malo krajev je, ki bi imeli vse te tri vrste paše. Mnogo krajev ima le pomladno, drugi le jesensko pašo. Umen čebelar pozna že po letanju čebel ali je kaj paše in kje je. Ako čebele pridno izletavajo in kar vro iz panja, ako je žrelo skoraj premajhno za čebele, ki težko obložene prihajajo, ako zvečer čebele močno šume, vemo, da je bila dobra paša. Ako pa čebele le posamezno prihajajo iz panja, ako zvečer ni slišati tistega prijetnega in zadovoljnega mrmranja, je bila slaba paša, četudi je bilo lepo vreme. Najbolj pa pokaže donos — tehtnica. Tako se more za vsak kraj določiti, kedaj je bila dobra paša, kedaj slaba in kedaj sploh ni bilo nikake paše. To mora čebelar vedeti, ker sicer bi se utegnilo »goditi, da bi čebelam spomladi vzel med, poleti bi ga pa moral vračati. V krajih, kjer je v juliju in avgustu dobra paša, bi smel čebelar še v izačetku julija vsajati ali na-pravljati roje, kjer pa ni jesenske paše, pa mora čebelam pokladati. V krajih, kjer ni »pomladne paše, je treba za zimo pustiti večjo zalogo nego tam, kjer že v marcu in aprilu pridno bero. Vsak čebelar naj toraj skrbi, da v svojem kraju pašo prouči in po možnosti izboljšuje. S prevažanjem pa se dobi tudi pomladna in jesenska .paša. Čebelarji, ki potrebuje ajdov med za krmljenje čebel, naj se zaupno obrnejo na podpisanega; njemu so daleč na okoli znane tozadevne razmere, zato lahko naznani interesentom zanesljive vire. Pridejati je znamko za 1 Din. Iv. Jurančič, čeb. pot. učitelj, pošta Sv. Andraž v SI. g. Lastnik „Čebelarsko društvo za Slovenijo". Tiskarna J. Blasnika nasl. v Ljubljani. Cenik čebelarskega orodja in potrebščin, ki jih ima v zalogi blagovni oddelek Čebelarskega društva za Slovenijo v Ljubljani, Jugoslovanska knjigarna, Pred Škofijo (poleg stolne cerkve). Cena Din P 300 24 — 8 — 35 _ 38 — 68 — 58 — 58 — 24 -- 40 i _ — 5 _ 60 — 120 — 12 — 15 — 3 — 85 — 10 — 30 — 200 — 45 — 180 O — O 18 50 250 — 200 — 100 — 25 _ 20 — 32 — 150 — 7 — 6 — 1200 — 12 — 18 — 10 — 3 1200 — 60 — 100 — 80 — 38 — 6 _ 2 — 5 — 1 50 9 _ 5 — 6 — 2 _ 60 — 4 — 1 — 28 — 1 — 22 — Predmet A.-Ž. panj na 10 okvirov najnovejšega sestava: kompleten z vsemi pritiklinami (s pripravo za prevažanje 10 Din več) Baloni, za 1 ali 2 litra s podstavkom Din 16'— ozir.......... Deska za pritrjevanje satnic................... Euskol zavitek ......................... Garnitura za vdelavo satnic (dvojni topilnik za vosek, cevka za lepljenje) Kadilnik ............................ Kapa, čebelarska, za odpirati s tkanino .............. „ „ s tkanino (navaden)............... Klešče za okvirčke........................ Kolesce za vtiranje žice..................... Zaklopna kožica za odlaganje obljudenih satnikov.......... Matičnice (kletke) raznih vrst od 3 do 15 Din............. Ista z oddelkom za hrano za razpošiljanje po pošti.......... Mreža žična za okenca (pocinkana) a m3............... Nastavek s taco za odkrivanje satja ob točenju medu......... Nož za izpodrezovanje satja.................... Nož za odkrivanje satja..................... Odvijač za vijake........................ Pipe čebelarske ........................ Pitalnik za A.-Ž. panj...................... Posode za med, pločevinaste a 5 kg z ročajem............ Iste za 55 kg.......................... Iste (leseni sodi) za 50 kg..................... Posoda za čiščenje medu z dvojnim sitom.............. Kavnalec (priprava za uravnavanje satnikov v A.-Ž. panju....... Razpršilnik za škropljenje čebel z medeno vodo........... Razstojišča pločevinasta mesto kvačic za 9 ali 10 okvirčkov...... Rešetka matična prirezana za A.-Ž. panj. pr. m2 .... i...... Rokavice, čebelarske....................... Satnice 39 X 23 cm, pr. kg..................... Sipalnik lesen za A.-Ž. panje na 9 in 10 satnikov........... Sito za čiščenje medu, leseno................ , , , Isto pločevinasto ........................ Solncni topilnik......................... Spone za rokave I. vrste par ................... Iste II. vrste par ................... Stiskalnice za umetno satje.................... Strgulja za snaženje A.-Ž. panjev................. Šablona jeklena in zabijač (priprava za pritrjevanje kvačic)...... Ščetica za ometanje čebel..................... Šilo za vrtanje luknjic...................... Točilo za med, pločevinasto za 3 okvire 27 X 41 cm, ........ Topilnik s svetilko in lončkom za lepljenje satnic.......... Topilniki za voščine....................... Zaboj lesen za roje....................... Vilice za odkrivanje satja..................... Zapahi za žrela: a) kovinski enostranski Din 5-—, dvostranski........... b) leseni (Trinkov sestav)................... Znaki .............................. Žica za pritrjevanje satnic, zavitek pr. dkg............. Kovinska garnitura za A.-Ž. panj: a) 6 palic 40 X 8 mm (nepocinkano železo)............ b) 2 nosilca za matično rešetko................. c) 2 tečaja za vratica a Din 3-—................ d) 4 tečaji za bradi a Din —"50............... . . e) mreža za okenca po m2 f) zapahi za okenca p. Strgar a Din 1- g) 2 zaporici za zaklopnico a Din —"50 h) kvačice iz železne žice, kilogram . i) 1 kljukica za vratica, večja . . . j) kos matične rešetke 33 X 25 . . . u - • Gospodarska zvezo v Ljubljani prodaja specerijsko in kolo-nijalno blago, umetna gnojila in krmila, sir, sirovo maslo in konden-zirano mleko ter preskrbuje vsakovrstne poljedelske in sadjarske stroje. Velika zaloga pristnih domačih vin po zmernih cenah. n