tim. i2ö
P@mi3®issa i»g«i»Eš i Sin.
V Uubtianl. v četrtek 21. Juniia 1923.
Psitnins RavSaDršRb
Leto
gutMsti® vmsmmm smmm
wsk ®aa
n&mma msa-omMm
Ä lö1—, p© p©iÖ ©fe 12*—, feosesasivQ Z?m fö*-
ürsdäiii«©? Wetlsva ulkst it 1/t — Teltfoa Ü. 21S BrgoSsvfii sasl@¥; «li©¥©sö4|s4s!!aRaö0 üpfsifalife?©? Harllin trg It 8» — Telsf©« ü, 44
Oglasi po tarifšL Sprelemsjo se fe do 15. sre. Pi&sR-aaSm vp?aš&ftiein os! se priloži »ismka sa odj BeSun pri poüstem fsk. urady ät 13,23S
Uradniki zakon.
r iVlađa xđ ostala sa«io pri besedi, da-3ä državnim nameščencem in javnim aasiaviiencem: lotila se je s polno paro ara&iške zakonodaje, M naj zasigu-ta vsem služabnikom države fiksiranje gmotnega položaja. Generalna debata ;$r zakonodajnem odbora nam je nudila 'sliko precejšnje stvarnosti. Predstav-iäki posameznih političnih skupin so se tokrat omejevali na minimum kritike, tako ds se je iz vseh govorov jasno zrcalila tendenca: ne zavlačevati, kajti beda državnih in javnih nameščencev j le dosegla kulminacijo. Narodna skup-jSčiaa in vlada sta si v svesti, da je I suradnik dragi steber ter da je odvisen tod dobre uprave gospodarski, socijalni te kulturni razvoj naroda.
Z zadovoljstvom lahko beležimo, da |e vlada s svoje strani pravočasno predložila zakonski načrt narodni skupščini in da je, po izjavah posemeznih re sortnih ministrov sodeč, pričakovali v čim najkrajšem času ugodne, brezhibne rešitve tega nujnega problema. Tisti, ki vidijo v slepem strankarstvu v vsakem dejanju in nehanju vlad »reakcijonarno potezo«, se danes lahko prepričajo, da temu ni tako. Vlada je izolirala uradnika iz dnevne politike in zakonski ra-Črt mu jamči gmotno in moralno neodvisnost Po tem .zakonu nikdo ne bo mogel pozvati uradnika na odgovor, iz~ vzemši one slučaje, v katerih se ima zagovarjati pred disciplinarnim sodiščem. Kar se tiče gmotne strani problema, je sekcija zakonodajnega odbora razmotrivala tudi vprašanje mesečnih plač z ozirom na nestalnost naše valute. Končno je sekcija rešila celo zadevo tako, da je finančno plat celo-kupnega vprašanja razdelila na stalno maco in na premično nagrado, ki jo menjati na proračunski A-’-ocLagi^in s posebnim ozirom na vato-draginje. Zakonski načrt predvi-Q®ya ^vestne kvalifikacije za vse uradnike in razen tega neke določbe v pogledu šolskih kvalifikacij.
Zakonski načrt, kakor ga je vlada predložiia parlamentarnemu odboru, je vseskozi moderna tvorba, prožeta socijalnih tendenc in duha. To je moral priznati tudi g= dr. Kumanudi, bivši finančni minister iz koalicijske vlade. Zakon te leta 1864. je bil resnično reakcijona-ien. Dva paragrafa: § 76 in § 70 omogočata vsakemu ministru, da more brez kakršnekoli motivacije odpustiti vsakega uradnika. Zadostovala je samo utemeljitev, da se je izvršil odpust »v interesu državne službe«. Ta določba odnosno zakon je sedaj ukinjena. Po ?£>Tem zakomi je uradniku asjamČena »ralnost in karijera. V svojem normal» vrera ^bovanju ga nikdo ne more 'I i 52 tira. Omogočeno mu je, da - stane v svoji stroki ter da se po mož-lzPopoInjje v vseh panogah ene stroke, ne da bi se ga sililo po nepotrebnem na druga področja.
Današnji vladi dolguje narod veliko priznanje. To tembolj, ker se je v zakonodajnem odboru izjavila celo opozicija za. vladni predlog o rešitvi uradniškega Problema. Ako bi bil načrt re-akcijonaren, potem opozicija gotovo ne bi glasovala zanj. Ta opozicija se ne bi niti potrudila izpopolniti predloženi načrt s svojimi dopolnili, če ne bi imela femstva, da se glavne ideje načrta kri-tejo z njenim mišljenjem.
Merodajni činitelji uvidevajo vso fežo. tega problema, zato se jim mudi s sprejetjem predloženega načrta. Dol-Ko časa ja trajalo, preclno se je našla Vladna večina, ki je v popolnem razumevanju gmotnega položaja državnih fci javnih nameščencev temeljito posedla v kolo razvoja. Ob tej priliki se opominjamo besed, ki jih je na koncu dvojega zgodovinskega govora sprega-'voril g. Nikola Pašič. Po njegovem ^«isljenju je bilo že dovoli besedi, mi pa Potrebujemo dela, in sicer temeljitega sela, če hočemo resnično konsolidirati to našo nedeljivo, edinstveno državo, glavni predpogoj konsolidacije je glad-jto tekoče ustrojstvo državne uprave, ftosebno mi Slovenci smo čutili ob toftfsikateri priliki velike pomanjkljivo-J? v centralni upravi. Na mnogh me-J'h so sedeli ljudje, katerim je primanj-„>la potrebna kvalifikacija, ljudje, ki s,. Smatrali svoje položaje kot nekake • mekure. Novi zakon odpravlja vse ne-0statke v tem pogledu. Dd uradništva ^ bo strogo zahtevala službi primerna ^'alilikacija. Presegalo bi okvir tega maoka, Se bi hoteli navesti detajlirano

Narodna skuplčina.
B e ograd, 20. junija. (Z) Danes ob 9. uri in pol je otvori! predsednik narodne skupščine g. Ljuba Jovanovič sejo narodne skupščine. Potem ko se prečita in sprejme zapisnik pretekle seje, priobčuje prošnje in pritožbe. Zemljoradnik g. Voja Lazič, vpraša predsednika, kdaj bo odbor za pretres zakonskega predloga o nujni pomoči za tiste, ki so oškodovani po toči, začel svoje delovanje. Predsednik odgovarja, da se bo delo tega odbora požurilo.
Nato je govoril min. saobračaja, g. dr. Ja n k o v i 6. Na vprašanje poslanca Pivca o graditvi železnice Užice—Var-disče in Štip—Oriovac, izjavlja, da j*e finančnemu odbora poslal spis, v katerem zahteva, da se v dvanajstine naknadno vstati potreben kredit za dovr-šitev prog, ki se ravnokar gradijo. Na progi Užice—Vardišče dela neko konce-sijonirano društvo. V slučaju, da to društvo ne bi zadovoljilo ministra «saobraćaja, bo ministrstvo vzelo graditev v lastno režijo in v 1 letu bi bila proga izročena prometu. Proga Stip—-Oriovac bo še v teku tega leta izročena prometu. Poslanec g, Divac se ne zadovolji s tem odgovorom. Minister saobračaja odgovarja, da je razlika med graditvijo pred vojno in med graditvijo dandanes zelo velika in da je naša država edina, M gradi železnice.
Za tem odgovarja minister šum in rud, g. dr. Srskič na vprašanje posl. g. Cirkoviča, da bo poslal komisijo, ki bo izvršila razmejitev gozdov v južnih krajih. Posl. Cirković se ne zadovolji s tem odgovorom in prosi ministra, da bi tem komisijam dodelil še nekaj strokovnjakov iz južne Srbije, da bi se gozdovi vendar že enkrat razmejili in da se končno ve, čegav je eden in drugi del
Nato odgovarja minister socijalne politike, g, dr, Perič na vprašanje radikala, gosp. Mitiča o prehrani; niškega okrožja, a posebno o pomoči seljakom, ki so trpeli škodo vsled slabega vremena. Minister dr. Srsklč odgovarja, da je pripravljen, da poizve škodo v tem okrožju in da bo našel nova sredstva za kritje te pomoči. Za tem se preide na, dnevni red: nadaljevanje pretresa oddelka ministra notranjih del. V zakonskem predlogu o izrednih in naknadnih kreditih kritikuje zemljoradnik, g. Voja Lazič dispoztcijski fond ministrstva notranjih del. Demokrat dr. Šeče-rov kritikuje vlado radi redukcije uradništva. Nato se z večino glasov dovolijo krediti za to ministrstvo v skupnem
znesku 40,670.749 Din B par. Nato se preide, na razpravo o oddelku za ministrstvo narodnega zdravja. Govorita posl. Kremžar (kler.) in zemljoradnik Moskovljevič in zahtevata povišanje gotovega materijala za pobijanje nalezljivih bolezni. Minister narodnega zdravja smatra predvidene vsote kot zadostne, da se izvrši ustanovljeni plan za zaščito narodnega zdravja. Z glasovanjem so bili sprejeti krediti za ta oddelek v znesku 25,913295 Din 25 par. Nato se preide na oddelek ministrstva financ ter govori o tem poslanec g. Voja Lazič. Nato se seja zaključi in bodoča določi za jutri ob 8. uri 30 minut z nadaljevanjem istega dnevnega reda.
Beograd, 20. junija. (B) Zakonodajnemu odboru je predložen zakonski predlog ministra saobračaja o železniškem osobju. Odbor bo vzel ta zakonskj predlog v proučevanje, ko pride na njega sporazumno določena vrsta.
Beograd, 20. junija. (B) Danes med 10, in 11. uro so imeli med sejo narodne skupščine člani vlade svojo sejo v ministrski sobi Razpravljalo se je o raznih resortnih vprašanjih, govorilo pa se je tudi o priznanju bolgarske vlade.
NARODNI POSLANCI NA DVORU.
Beograd, 20. Junija, (B) Nocoj so bili v dvora na večerji sledeči narodni poslanci: radikali: Mihajlo Ran-kovič, dr. Vlada Andrič, dr, Peieš, Peter Bogavac, Toma Oraovae i Nedjed beg Bašič; od džemijeta: Cenan Zija; od demokratov:	Svetozar Pribičevič,
Kosta Timotijevič, dr. Slavko Sečerov in Krizman; od zemljoradnikov Joca Jovanovič: od klerikalcev Anton- Sušnik; od Nemcev dr, Moser in od muslimanov dr. Hrasniea, 1
DRŽAVNA ZEMLJORADNIČKA BANKA.
Beograd, 20. junija, (B) Zakon o državni zemljoradniški banki je gotov in bo predložen narodni skupščini še v tem zasedanju. Zakonski predlog predvideva 3 vrste kredita; kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne. Krediti se bodo dajali na jamstvo, na zastavo živine, poljedelskega orodja in strojev ter na hipoteko. Osnovni kapital banke bo znaša! 100 milijonov dinarjev. Kontrolo teh zadrug in odborov bo vršilo ministrstvo polojprivrede, trgovine to industrije ta ministrstvo financ.
Položaj v Bolgarski.
Mala vlada še ni prignala novega režima v š©fijL Hszgovorl med Beogradom in Prago. — Svečan sprejem ubijalcev Sfambolljskega v Sofiji.
Nameravan monarhistični puč v Budimpešti.
Budimpešta, '20. junija. (Madžarski dopisni urad.) Kakor poroča budimpeštanski »Hirlap«, vrši policija Že dva dni tajne poizvedbe v zadevi dozdevno nameravanega iegitimističnega puča. Več oseb, ki so obdolžene, da so hotele v zvezi s pučem vreči vlado, je Mio aretiranih. Nekatere izmed njih so izpovedale obtežilno o vodji madžarskih fašistov fiovadyju kakor tudi o več vodilnih Slanih Friedrichove stran-
ke in o nekem bivšem policijskem uradniku, Aretiranih 14 mladeničev je bilo tudi udeleženih na raznih nasilstvih, ki so se izvršila v zadnjih letih.
Budimpešta«. 20. junija. (Madžarski dopisni urad.) Budimpeštanska policija je zaprla 11 oseb, ponajveč dijakov in zasebnih uradnikov, ki so na tajnih sestankih kovali načrte za nasilno uvedbo gospodarske diktature to za zasego gospodarskih pridelkov.
ICongres madžarskih @mi° gramov v Hariboru»
Beograd, 20, junija. (B) Madžarski emigranti v naši državi so imeli v Beogradu shod, na katerem so spre™ jeli obširno resolucijo proti delovanju današnje madžarske vlade. V resoluciji pozivajo madžarski emigranti svoje sonarodnjake, da se dvignejo proti absolutističnemu Horthyjevemu režimu m da ga zamenjajo s svobodnim demokratičnim režimom. Madžarski emigranti bodo tekom tega tedna imeli velik kongres v Maribora, na katerem se bo sklepalo o akciji, ki naj M izvedla sklepe te njihove resolucije.
SPOR MED POLJSKO IN GDANSKIM.
Gdansko, 20. junija. (K) Ker so gdanske oblasti 16 poljskim mestnim nastavljencem prepovedale poslovanje v Gdansku, je poljska vlada odredila izgon 16 gdanskili državljanov iz Poljske. Gdanski državni predsednik je vložil proti temu pismeni protest
Gdansko, 20. junija. (K) Kakor javlja gdanski brzojavni urad, je Poljska z včerajšnjim dnem ukinila celotni telefonski promet z Gdanskim. O vzroku m nič znanega. Dopustni so le državni pogovori Brzojavni promet M prekinjen.
vse ugodnosti, ki jih nudi zakonski načrt vlade tako uradništvu, kakor tudi skupnosti.
Eno je gotovo: storjen je korak naprej. Kar je bilo v upravi, v kolikor se je to nanašalo na nestalnost uradniškega položaja, še ne uglajenega, se bo s sprejetjem novega zakona brez-dvomno popravilo. Uradniški zakon demantira strankarska očitanja, češ, da je Narodna radikalna stranka že od vsega početka nasprotovala moderni
ureditvi uradniškega vprašanja. Priznanje, ki ga je doukmentirala v zakonodajnem odboru načelno vsa opozicija, je najlepši dokaz, da se nahaja NRS na pravi poti. Stranka je pokazala, da ji Je državni interes nad lastnim interesom. Ce bi bila vlada v resnici »reakcijonar-na«, ne bi bila pod nobenim pogojem forsirala zakona, s katerim se polagajo razvojne možnosti državnemu in javnemu nastavljenem To priznanje le razveseljivo ia dragoceno obenem.
Beograd, 20. junija. (Z) »Politika« doznava, da minister zunanjih de), g, dr. Ninčič ne bo sprejel v teku tega tedna novega opravnika bolgarskega poslanstva, g. Minčeva, ker nima niti trenotka prostega časa. Ni pa tudi izključena možnost, da tudi tekom prihodnjega tedna g. Minčev ne bo sprejet. Kar se tiče priznanja nove bolgarske vlade, o tem naša vlada še ni ničesar sklenila. Danes se vršijo razgovori in posvetovanja med Prago in Beogradom. Vlada je sinoči pozvala telegrafsko našega poslanika v Sofiji, g. Rakiča, da pride v Beograd in prisostvuje ministrski seji, na kateri bo podal svoje poročilo o prevratu in o današnjem stanju v Sofiji.
Sofija, 20. junija. (Z) Prijeti so bivši ministri kabineta Stambolijskega, Tomov, Turlatov in Nanojlov.
Sofija, 20. junija. (Z) G. Rajko Daskalov, bivši bolgarski poslanik v Pragi, je poslal vladi telegram, v katerem zahteva, da izroči oblast zaprtim zemljoradniškim ministrom, ker je sicer ona sama odgovorna za vse.
Praga, 20. junija. (K) Kakor doznava »Pravo Lidu«, se brani prejšnji bolgarski poslanik Daskalov zapustiti poslaniško poslopje to izročiti posle novo imenovanemu poslaniku. Zadeva je zamotana, ker uživa poslaniško poslopje eksteritorijalnosL
Sofija, 20. junija. (B) Bivši poslanik Rajko Daskalov je poslal Cankova brzojavko, v kateri ga obvešča, da je postal šef zetoljedelske organizacije po smrti Stambolijskega in zahteva v tem svojstvu od Cankova, da izroči vlado Atanasovu, dokler on ne dospe v Sofijo, da jo osebno prevzame. Istočasno mu obeta osveto radi uboja Stambolijskega.
Sofija, 20. junija. (Z) Vlada je odredila 26 pravnikov, ki bodo vedili preiskavo nad zaprtimi ministri in zaprtimi zemljoradniki. Vlada zahteva, da jim ne sodi državno sodišče, temveč običajna sodišča za zločince,
Beograd, 20. junija. (Z) Sinoči ob 6. uri 50 min. se je vrnil v Sofijo oddelek, ki je ubil Stambolijskega. Oddelek je prišel v Sofijo s specijalnim vlakom, a sprejel ga je general Lazarov. Te udeležnike v krvavih dogodkih je pozdravil Lazarov kot dobrodošle v imenu revolucijonamih čet in mesta Sofije, kateremu je on načelnik. Sprejem je bil tak-le: prisotnost enega odelenja
katastrofalna erupcija Etne.
Rim, 20. junija. (K) Katastrofa vsled bljuvanja Etne se neprenehoma veča. Cero in postaja Castiglione kakor tudi selo Casanica so porušene. Skoda je že ogromna. Krožna železnica ob Etni je na več mestih pretrgana. Številni kmetje se branijo zapustiti svoja posestva to jih morajo s silo spraviti stran.
Rim, 20. junija. (K) Po vesteh te Lingueglosse od danes zjutraj se vali reka lave nevzdržno naprej. Reka lave, katere hitrost se jo proti jutru nekoliko zvišala, je 7 metrov visoka in fronta približno en kilometer široka. Gosti pepelnati dež pada neprenehoma po celem ozemlju Etne. V Catanijo je dospelo že 220 tisoč beguncev, ki so brez vseh sredstev. Begunci pripovedujejo, da bi v Linguiglossi bilo skoraj prišlo do konflikta, ker so prebivalci Casti-giione prebivalcem te Lingueglosse hoteli odvzeti palico sv. Egidija, ki je, kakor pravi pripovedka, leta 1974 rešil mesto. Tri tisoč prebivalcev iz Lingueglosse je stalno na straži, da čuva sveto palico. V Piedimonte je prebivalstvo oblegalo svetišče sv. Antona.
Rim, 20. junija. (K) Po vesteh, ki so dospele v teku popoldneva, traja bljuvanje Etne neovirano naprej. Tudi Garre je ogrožen. Izpraznitev mesta je že pričela. Na vzhodni strani Etne se ie odprlo novo žrelo, istotako na zahodni strani. Obe žreli bljuvata nepretrgoma lavo iz sebe. Kakor se zdi, je Lingua-glossa popolnoma izgubljena. Glavna reka lave se zliva proti Cera in uničuje kulture popolnoma to se Širi čim-
kraljeve garde, en vod I. konjeniškega polka. 70 Makedoncev, 1 mitraljezko oddelenje, 1 poljska baterija s 4 topovi. Po pozdravu generala Lazarova je oddelek krenil po sofijskih ulicah z godbo na čelu. Med potom od postaje v mesto so metale v ta namen pripravljene osebe cvetlice na ubijalce.
Beograd, 20. junija. (Z) »Tribuna« poroča iz Sofije: Tukaj je stanje popolnoma normalno. Policija Se vzpostavila popolen red in mir. Časopisje napada Stambolijskega, stalno objavljajoč podrobnosti iz njegovega privatnega življenja, .piše pa obzirno o borbah pri Vetrenu, v katerih je poginil Stambolijski. Vse podrobnosti iz teh bojev morajo pokazati, kako je StambolU-ski sam zakrivil svojo smrt. Vendar pa se v Sofiji govori, da je cela komedija za osvobojenje Stambolijskega pri Sla-vovici bila vprizorjena, da bi se na ta način našel razlog za njegovo ubijstvo,
Beograd, 20. junija. (B) Javljajo te Sofije: Angleški pooblaščeni minister v Sofiji je posetil ministra zunanjih đel Kultova in mu izjavil, da ako bo nova bolgarska vlada spoštovala mir ta mirovne pogodbe in se ne bo spuščala V nikake avanture, ji bo Anglija nudila pol' no sodelovanje in pomoč.
Beograd, 20. junija, (B) Javljajo iz Sofije: Predsednik nove vlade Can-kov je imel pred sofijskimi novinarji govor o zunanji politiki Rekel je, da časopisje iznaša o prevratu v Bolgarski zelo pretirane to neresnične vesti. Obtožba, da je Bolgarska kršila mirovno pogodbo, je popolnoma neosnovana in netočna, ker v Bolgarski ni bilo in m nikake mobilizacije. Ob prevratu se je javilo neko’iko 1ÜÜ doorovoljcev, ki so vršili policijsko službo a so sedaj že razpuščeni. Vojska je danes v isti formaciji, v kateri je bila pred 8. junijem. Niti najmanj se ne more misliti na kršenje neu'Oyske pogodbe. Makedonska organizacija se ni prav nič udeležila prevrata. Vlada nima ž njo nikake zveze. Zrušitev bivšega režima je čisto narodno delo. Prihajajo tudi glasovi, da Srbija zbira vojsko, da ukrene proti nam kake mere. toda prepričan sem, da bodo velike sile razumele spremembo pri nas in da ne bodo dovolile Srbiji da stvori stanje, ki bi imelo velik pomen za mir na Balkanu in sploh za mednarodno situacijo.
Pariz, 19. junija. (B) Iz Moskve javljajo, da je Trocki govoreč na shodu inženerjev obtožil Anglijo in Italijo, da sta odgovorni za dogodke v Bolgarski
dalje bolj. Stranska struga lave je dosegla Passo di Sciora in je požgala selske dvorce in figove vrtove. Lava je dospela 200 metrov pred Castiglione. Sloviti cvetnjaki so postali njena žrtev. V Cero je lava vdrla ob 2. uri zjutraj. Kakih 20 hiš tega kraja je uničenih.
VREMENSKO POROČILO.
Dunaj, 20. Juniia. (K) (Uradno vre mensko poročilo.) Danes zjutraj je bilo v večjem delu Avstrije oblačno, mestoma je padal dež, deloma pa se je zjasnilo. Temperatura je bila zjutraj še pod 10 stopinj, opoldne se je zvišala na 15 stopinj. Cez dan je bilo na Dunaju oblačno, popoldne se je vlila ploha. Splošno vreme se še ni zboljšalo. Pričakovati Je oblačno vreme, od časa do časa Jasno, pa Še nestanovitno, nekoliko topleje, izboljšanie nestalno.
KONZULATI V LJUBLJANI.
Gen. konzulat Č. S. R.: Breg št BJL
Francoski konzulat: Ljub. kreditna banka. Dunajska cesta.
H on, konzulat Belgije: Urad Ljubil velesemnja.
AvstrŠskl konzulat; Turjaški trg 4TI.
Italijanska delegacija: Zrinjskega
cesta št. 3T
Današnje prireditve.
v UubUani:
Drama: Mladinska Predstava: »Dye Marički.« Začetek ob 4 uri popoldne, ./•'
Kino Ideal: »Lepotica Pariza.«
Kino Tivoli: »Mrtvaška roka.«
Nočna lekarniška služba v Ljubljani:
Tekoči teden: Lekarna Sušnik na Mariinem trgu la Kuralt na Gosposvetski cesti
Pismo iz Češkoslovaške.
BOCÜÄRSKI PREVRAT, ~ CARINSKI SPOR Z BELGIJO. — KAMPANJA
PROTI DR. BENEŠU.
Praga, 17. junija.
Oešfco Časopisje, zlasti pa ono, ki zagovarja politiko sedanje koalicije, se je odkrito radovalo prevrata v Bolgarski. Tu v Pragi nas to dejstvo ni iznenadilo. Eden izmed teh listov, ki je še pred par dnevi najprisrčnejše pozdravljal upornike, se danes že sramuje prelite krvi, s katero da je nova bolgarska vlada omadeževala svoje roke m vtisnila Bolgarski zopet pečat nasilnih političnih metod. Ne čudite se stališču, ki so ga bile zavzele naše politične stranke vspričo teh važnih dogodkov. Vodila jih je precejšnja ozkosrčnost, ki ni znala pravilno presoditi nenadne izpre-membe situacije na Balkanu. Ta ozkosrčnost se je našim strankam 530	Pravici očitala tudi glede
stališča, ki so ga bile zavzele nedavno napram Poljski. Ali v zadnjem sIu5aju se je to stališče opazilo še v večji meri. Posamezne stranke so se ozirale predvsem in izključno le na svoje lastne strankarske interese, ne da ( bi primerjale svoje zaključke z realnimi potrebami republike. Vse premalo so upoštevale stališče naše zaveznice kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki je v tem vprašanju največ zainteresirana. Težko je uganiti razloge, ki so bili v tem pogledu merodajni, najbrže Pa je igrala vidno vlogo tudi želja praske vlade, ki se je bala naglih korakov Jugoslovenske države. Stališče naše vlade je znano' nalaga si precej rezerve, povdarja pa s posebnim naglasom, da bi v slučaju komplikacij zavarovala jugoslovenski državi hrbet proti Madžarski,
Za nas prihaja v poštev v prvi vrsti razmerje Bolgarske do njenih sosedov. Resne nevarnosti za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev mi ne vidimo. Bolgarska kot taka ne more biti nova zapreka evropski pacifistični politiki. Bolgarska se je že pogajala na več strani in ta pogajanja bo treba obnoviti, Množijo se tudi glasovi, da bi bilo potrebno, zatreti možnost nove nevarnosti ze v kali. Politika naše republike bo vsekakor ob strani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kljub temu pa ne prikrivamo prepričanja, da nevarnosti ne odvrne nobena intervencija, nasprotno jo še poveča. Vsaka vlada, ki se jo skuša kakemu balkanskemu narodu vsiliti, je nevzdržna že v početku. Taka vlada ostane kompromitirana tako med seljaki, kakor tudi
Angleška sodba
o Bolgarski.
Dopisnik lista »Daily News« piše v obširnem članku, da se more opažati v bolgarskem prevratu zeio tajinstveni dogodek: krall Boris je igral v prevratu veliko vlogo, in sicer s pomočjo svojega očeta, bivšega kralja Ferdinanda. Kralj Ferdinand ie izgubil svoj prestol po zaslugi Stambolij-skega, zato je gojil največjo mržnjo proti bivšemu predsedniku vlade. Boris je uverll svojega očeta, da njegova krona ni zasigu-rana, dokler je Stambolijski na vladi. Prosil je svojega očeta za nasvet. Potem se je vršil v nekem mestu ob Donavi tajni sestanek ined očetom in sinom. Nikdo, niti stambolijski, ni s tem računal in vedel za to skrivnost. Bivši car je prepričal svojega sina, da je najbolje, če sodeluje s politiki bivšega režima, ker so le oni v stanu uresničiti zahteve bolgarskega naroda. Sklepi tega sestanka so bili sporočeni samo najožjim prijateljem carja, ljudem, ki so igrali v prevratu največjo vlogo. Na ta način, piše list, dokazuje to poročilo, da bo bivši car Ferdinand — oziraje se na to, da je diskreditiran — nadaljeval svoj usodni vpliv na zadeve razburjenega Balkana.
V Istem listu piše angleški general 0 r r j.s svoje misli o bolgarskem prevratu. Clankar izvaja sledeče: »Kakor pravi diplomatski dopisnik lista, bo padec stambolijskega Izvajal akcijo Bolgarske v ta namen, da povrne del Makedonije, ali pa aktivni protest proti odstopitvi Karagača Turčiji. V slučaju, da bi se to uresničilo, bi postala situacija za Anglijo zelo težavna, ker se nahaja njena vojska še v Carigradu, lausannska konferenca pa ni dovršila svojega dela. Mi želimo čimprej likvidirati naše težkoče na bližnjem vzhodu, zato pa imamo marsikateri razlog, obžalovati po-kret, ki je mogel vsak trenutek izzvati na-daljne komplikacije. Mislim, da je skrb radi cogodkov v Bolgarski odveč, ker je to domača zadeva Bolgarske, končno pa dvomim, da bi se bavila nova vlada z agresiv-nnm tendencami. Ona jih tudi ne misli uresničiti v slučaju, ako bi tudi obstojale. Bolgarska ima po neuillyski mirovni pogodbi zelo malo armado, a kmetje se po vojni, ki so jo izgubili, ne marajo več boriti Bolgar-ska ni mogla sestaviti niti toliko armade, kolikor ji dovoljuje mirovna pogodba. Namesto 20.000 mož ima samo 7000 pod oro-ziem. To ne more koristiti agresivnim namenom. Kmetje niso hoteli vstopati v armado, ker so jih rekrutirali prebivalci planin, ki so prej odhajali med komitaše. V tem je Stambolijski silno grešil, ker vojska tn kmečko prebivalstvo nista imela pravega stika In se nista brigala za skupne interese. Stambolijski je pozabil na to, da v svojih vaseh zaposleni kmetje nimajo posebnega Interesa za politiko in se nočejo združevati v kaki organizaciji, ki bi ga držala na vladi. S preganjanjem svojih nasprotnikov, si je Stambolijski ustvaril težko situacijo. Vojska je bila dislocirana po mestih in ji ni bilo težko zavzeti glavnih postojank. Sedaj je vprašanje, da-lt bo znala nova vlada izkoristiti velik nauk, ki ga učijo pogreške g. Stambolijskega. Ali bo znala pomiriti razburjeno seljaštvo. Zmaga revolucijonarjev je zmaga organizirane manjšine v trenutku, ko je bila večina popolnoma neorganizirana. Ako novi vladi ne bo uspelo urediti razmer, bo imela že na fejea nove in neprevidne težkoče,
med inteligenco. Nikakor pa ne bomo dovolili, da se Bolgarska samo za las odtegne obveznostim, naloženim v neu-illyski mirovni pogodbi. To je naše pravo, ki ne pozna kompromisa. Bolgarska vlada bodi taka ali drugačna, ker nas to koncem koncev ne zanima. To je' notranja zadeva bolgarskega naroda. Sedaj dementirajo listi vse prvotne vesti, češ, da je nova vlada germano-filska. Listi jo proglašajo celo kot slovanofilsko. Ako je to resnica, se mora bolgarska zunanja politika gibati v oni smeri, ki jo je določil Stambolijski. Pri nas prevladuje mišljenje, da bi v tem slučaju lahko prišlo do sporazuma med Beogradom in Sofijo.
Belgijska vlada je izdala na podlagi takozvanega protidumping - zakona z dne 8. aprila 1922. odredbo, na podlagi katere se zvišuje carina na uvoz iz Češkoslovaške 2 do 5-kratno. S to naredbo nam je napovedala Belgija carinsko vojno. Postavila nas je na isto platformo poleg Nemčije. Da o tem nikdo ne bi dvomil, določa drugi člen odredbe, da mora blago iz drugih držav, ki pride v Belgijo, priti s potrdilom, da ne prihaja iz Češkoslovaške ali Nemčije. Če obremenjuje Belgija Nemčijo iz gospodarsko - političnih razlogov z visoko carinsko tarifo, je to pač razumljivo. Ni pa znano, kakšni razlogi so bili za Belgijo merodajni, ko je naperila to določilo proti nam. Naša vlada je odposlala polnomočnega ministra Dvofa-čka v Belgijo, da uredi na licu mesta to zelo neprijetno zadevo.
Narodni demokrati z dr. Kramarem na čelu vodijo že nekaj časa bojno kampanjo proti zunanjemu ministru dr. Benešu in neposredno tudi proti presi-dentu Masaryku. Cilj te kampanje je: prikazati revolucijonarno delovanje omenjenih državnikov za naše osvobo-jenje kot nekaj manj vrednega ter vzbuditi v prebivalstvu vtis, da se ima narod za svojo svobodo zahvaliti dr. Kramaru in njegovi stranki. Dr. Beneš na te napade ni reagiral. Da si pa pridobi možnost obrambe proti svojim obrekovalcem izven parlamenta je opustil svojo politično izolacijo in vstopil v stranko čeških socijalistov. Ravno te dni potuje po Šleziji, kjer predava na zborovanjih ciklus »Delo za naše osvo-bojenje«. S temi predavanji upa paralizirati proti njegovi osebi naperieno kampanjo.	—1—
Organizacija NRS.
— Občni zbor mestne organizacije Narodne radikalne stranke v Kočevju se vrši v nedeljo, dne 1. julija ob 10. dopoldne v poslovnih lokalih hiše štev. 18 na trgu kralja Aleksandra v Kočevju. V smislu sklepa glavnega odbora v Beogradu, se morajo izvršiti nove volitve v organizacijah do 15. odnosno 30. julija. Na občnem zboru se premo-trijo važna lokalna strankina vprašanja. Zaupniki še neorganiziranih občin podajo svoja poročila. Komur je za enotno, močno državo, za pametno ureditev iste, naj se prijavi v stranko, v našo narodno radikalno stranko Slov., Srbov in Hrvatov, da od Rinže pa do Kulpe z združenimi silami še bolj utrdimo državno misel. — Tajništvo NRS v Kočevju.
— SrezkI odbor NRS v Celju, Dokler ni urejeno vprašanje tajništva NRS v Celju, prosimo vse one, ki hočejo imeti stike z NRS, da hoče pristopiti, oziroma imajo intervencije, naj se pismeno obrnejo na naslov: Narodna radikalna stranka v Celju.
Iz boljševiške Rusije.
PROFESOR ANUCIN t.
V	Moskvi je preminul znameniti profesor Anučin v 80. letu svoje starosti, Predavati je začel na moskovski univerzi že leta 1873. Bil je eden najuglednejših antropologov, mnogo je pisal o zemljepisju ter je bil urednik več strokovnih časopisov in predsednik antropološkega društva v Moskvi. Žal, da je moral ta učenjak v zadnjih letih preživeti dobo, v kateri je nemogoč razvoj mirni in svobodni vedi.
BOLJŠEVIŠKO GOSPODARSTVO.
Žetev v Rusiji bo letos menda precej slaba. Kakor vse kaže, bodo prebivalci mnogih pokrajin v Rusiji zopet občutno gladovali. Sovjetska vlada pa se ne briga za to, temveč izvaža žito, da dobi tuje valute.
Nekateri ljudski komisarji pa le niso pozabili, da so Rusi. Dobe se taki, ki po svojih močeh pomagajo prebivalstvu.
Sovjetski rubelj vedno bolj Izgublja svojo že itak minimalno vrednost. Papirnati denar, ki je bil tiskan in izdan ob novem letu po tečaju en milijon papirnatih rubljev za en zlati rubelj, je vreden sedaj samo še — eno kopejko. Za priporočeno pismo za inozemstvo, ki ga je bilo treba pred vojno irankirati z 20 kopejkami, je treba sedaj plačati 20 milijonov.
STANOVANJSKA KRIZA V MOSKVI.
V	Moskvi se je nastanilo več tisoč nameščencev sovjetskih komisarijatov in pa cele množice Židov iz raznih pokrajin, kjer se ne čutijo več varne radi protisemitskih izgredov. Radi tega je moskva sedaj prenapolnjena. Stanovanjska mizerija se je še poostrila radi »nacijonalizacije« hiš, ker so bile uprave nacijonaliziranih hiš večkrat tako nemarne, da so hiše pričele razuadati.
E. Stefanovič:
Boljševizem, failsžir. in Orjyna.
Gospodarstvo
Porast bolgarskega Seva.
Povojna razočaranost in nezadovoljnost delovnega ljudstva je porodila v širokih ljudskih masah dva pokreta, boljševizem in fašizem:
I.
Po padcu carizma je zgrabil v Rusiji oblast v svoje roke Kerenski, v katerega so bile takrat uprte oči celokupnega sveta v nadi, da osvobodi veliki ruski narod izpod kamarile ruskega dvora. Ali Kerenski je že v prvem početku svoje vlade pokazal, da ne pozna psihe širokih mas v njenem bistvu in vseh njenih fazah, da on ni niti državnik niti politik, ki bi znal zrevolucijo-nirane mase ruskega naroda počasi, previdno ali z odločno in energično roko usmeriti in disciplinirati.
Razumljivo je torej, da sta mu Lje-nin in Trocki z lahkoto strgala državne vajeti iz rok pod krinko komunizma. Obema se mora priznati, kakor sta bila kruta, neizprosna v zasledovanju svojih ciljev in nosita odgovornost za velik del nesreče nad ruskim narodom, da sta imela kot državnika poznavajoč psiho ruskega muzika srečno roko. S tem, da sta razdelila zemljo med mu-žike in s parolo svobode bratstva in enakosti, ki je bila zapopadena v prelivanju in trpinčenju prejšnjih vlasto-držcev sta začasno pomirila in zadostila instinktu širokih mas in tako pridobila čas, da počasi in stopnjema uveljavita red in disciplino v sovjetskem aparatu, ki se danes kultimira v mogočni rdeči armadi.
Boljševizem v ostalih državah je našel odmev le v obliki parlamentarnih zastopstev, ker so bili obstoječi režimi dovolj močni, da so lahko sprečili vsako revolucijo. Zato je bila njegova naloga, po direktivah iz Moskve, pripraviti ugodna tla za revolucijo s parolo čim slabše se godi delovnemu ljudstvu, tem zrelejša bodo tla, da se doseže cilj.
Parole, širiti nezadovoljnost, so vsled povojne psihoze in vsled v resnici razdrapanega svetovnega gospodarstva našle odmev ne samo pri njihovih pristaših, ki so jim služili kot agitacijski kader, temveč bolezen glasne nezadovoljnosti se je prijela tudi indiferentnih mas in celo odločnih protivnikov boljševizma in se pojavlja v obliki apatije, zanemarjenja splošnih kakor tudi državljanskih dolžnosti v preziranju državne avtoritete itd.
To dejstvo je oviralo državne aparate, da niso mogli delati z ono silo, ki so jo zahtevale povojne prilike in razdrapano narodno gospodarstvo.
II
Kot protiutež iz Moskve dirigirani razdiralni politiki, ki je bila forsirana mogoče nevede tudi od drugih opozi-cijonalnih strank, se je pojavil v Italiji fašizem.
Njegova prvotna naloga je bila podpirati kot pomožna siia vlade vsak režim, ki upravlja z državnim aparatom, mu pomagati do avtoritete, usmerjati življenje poedinca kot državljana in privatnika, ako je potrebno tudi nasilnim potom, do reda in spolnjevanja dolžnosti napram državi.
Da je zamogel fašizem to svojo glavno nalogo vršiti, je bilo potrebno iz notranjih psiholoških razlogov držati mase borbene.
Musoilini se je kot socijalist dobro zavedal, da je to najvažnejši momem pri psihi širokih mas in zato je obdal celokupen pokret z ekstremno nacijo-nalno borbeno krinko, da ga obdrži na ta način ofenzivnega.
Razumno je torej, da je fašizem, dokler je še v razvoju, zasledoval te cilje, ugajal vsaki vladi, ker je povzdigoval njeno avtoriteto, ji odvzemal težka bremena in se izkazal sposobnejšega in gibčnejšega od birokratsko urejenega aparata, da je zamogel kot tak Preiti v zadnje izrastke širokih mas in tam vršiti svojo nalogo.
Ali ko je bila organizacija fašistov-skih armad dogotovljena, je vlada zadobila vedno večji strah pred detetom, ki ga je ona sama rodila in kateri se je v borbi razvil v odločnega moža, da ji ne bi nekega dne zrastel čez glavo. Iz teh razlogov je skušala tedanja italijanska vlada fašizem najpreje ovirati potem pa zatreti.
Vendar je bilo že prekasno. Musolli-ni se je polastil državnih vajet potom najelegantnejša revolucije, ki jo svet pozna.
Z nastopom, Mussolinijeve vlade prehaja fašizem v svojo etapo, v kateri prevzema vlogo ne več pomočnika temveč stvaritelja.
Kot učenec socijalizma in dober poznavalec mas, je Mussolini dobro vedel, da ni dovolj, da obdrži maso samo Potom izdanih parol stalno ofenzivno temveč, da je potrebno zadostiti tudi njeni želodčni zahtevi.
Tukaj in ne v nasilju leži glavni vzrok, da sta v Italiji preko noči propadla komunizem in socijalizem.
Ako naredimo bilanco čez delovanje Mussolinija, sodeč iz stališča državni*
ka in politika, moramo reči, da so bili vsi njegovi koraki mojstrsko premišljeni in pravilni.
V	koliko pa se mu bo posrečilo svoje započeto delo tudi srečno dokončati, je vprašanje časa in zlasti vprašanje ali bo znal v pravem času premagati svoj individualni jaz in podeliti narodu v obliki parlamentarnega ustroja najširše svobodščine.
III.
Kakor v drugih državah, tako je tudi v Jugoslaviji v prvih početkih njenega poroda politični in, državni položaj bil precej kaotičen. Boljševizem v obliki 50 parlamentarnih zastopnikov, kakor se iz tedanjega položaja razvidi, ni resno stremil za tem, da se preko noči polasti državne oblasti, pač pa je pripravljal potom svojih organizacij teren za revolucijo na ta način, da je uplival s svojo negativno politiko razkrojoval-no na široke mase.
Absolutno zaupanje krone in vodilnih srbskih politikov je užival po razpadu Svetozar Pribičević. Njegova beseda »v prečanskih pitanjih« je bila vedno merodajna in pribita. Tako je ob neki priliki Stojan Protič v ministrskem svetu, ko so ministri iz preka opozarjali srbske vodilne politike na napačno smer politike Pribičeviča, rekel: »Svetozar zna, šta radi.« Bili so torej dani vsi predpogoji g. Pribičeviču kot ministru notranjih del, da konsolidira no-tranje-politično vprašanje in uvede red v državo.
Ali g. Svetozar je s svojo nasilno ambicijozno cigansko politiko dosegel ravno nasprotno, kakor so Srbi od njega pričakovali. Mesto konsolidacije na podlagi narodnega edinstva, je zavedel s svojo nespretno politično taktiko državni voz v plemenski antagonizem in medsebojno mržnjo, ki je rodila komuniste, kateri so se po uporabi »zakona o zaščiti« države kasneje porazdelili v Radičev in Korošcev separatizem.
Pribičević je čutil, da izgublja vsled svoje neuspele politike teren pri širokih masah, kakor tudi pri radikalni stranki, na katero se je cel čas opiral; radi tega je on kot politik konjunkturist napenjal vse sile, da dobi državne vajeti zopet v svoje roke.
V	fem hotenju se mu je ponudila prilika presaditi italijanski fašizem pod krinko diktature nacije potom svojih zaupnikov Andjelinovića, ki se je po-služil pri tem svojega brata enega od sedanjih voditeljev Orjune, preko Dalmacije na jugoslovensko ozemlje.
Za resnega in objektivnega opazovalca naših razmer nastane sedaj vprašanje, ali se da fašizem če že ne trans-plantirati vsaj prilagoditi razmeram v naši državi.
Jugoslavija je država, ki obstoji iz treh plemen in antagonizem, ki vlada med temi tremi faktorji ne more odpraviti niti idealnost, ker široka masa tega pojava ne pozna, niti taka diktatura, po kateri stremi Orjuna, ker trezen politik mora vedeti, da lahko udejstvuje svoje ideale samo takrat, če je tudi podan teren za udejstvovanje.
Mi imamo razven tega še slabo izkušnjo na diktaturi g. Pribičeviča, ki je s parolo narodnega edinstva izzvala v širokih masah strog separatizem z vsemi njegovimi posledicami.
Pa ne samo iz tega razloga je prt nas taka diktatura nemogoča, obstoji tudi dejstvo, da so se razmere v državi od prevrata pa do danes že tako konsolidirale, da državni aparat s sijajno organizirano vojsko in zadostno avtoritativnim uradniškim aparatom ne bo dovolil nasilne revolucije, pa če bo ta šla tudi pod krinko nacijonalizma.
Ali ako bi Orjuni tudi uspelo, da se nasilnim potom polasti vodstva države, bi bila temu neizogibna posledica da bi se plemenski antagonizem še poostril in bi privedel do razpada drža-
O vzrokih porasta bolgarskega leva _ v revoluciji na Bolgarskem je bilo čuti različna mnenja, vendar nijedno n; povedalo jasno in z gotovostjo tega skoroda čudnega pojava. Usiljuje se nam zeio upravičen dvom, da je ravno bolgarska revolucija tako dvignila povpraševanje po levu. da je šla ta do-sedaj precej slabotna valuta kar skokoma v v višino.
Porast ieva bi se dal še najložje razložiti z ugodno letino, ki se jo nadejajo v Bolgariji. Bolgarska je agrarna država in letina ima na njeno gospodarstvo približno enak upliv, kakor na naše. In iz raznih vesti je sklepati, da kaže letošnja žetev v Bogariji zelo ugodno, znano pa je tudi, da poljedelska produkcija Bolgarske stalno narašča. Radi teh dejstev se je nova sofijska vlada tudi takoj oprijela tega naziranja ter je skušala uverlti inozemstvo, da se dviga lev radi dobre letine. Poleg tega tudi zato, ker je v zadnjem času inozemstvo baje nakupilo velike količine tobaka, tako da prihajajo v državo močni dotoki tujih deviz.
To so vsekakor zelo verjetni argumenti. Vendar se nam ne zdi jasno, zakaj je vplivala dobra letina le na bolgarski lev, ko pa poročajo vesti tnđi iz drugih držav, da kaže letina tudi tam več ali manj ugodno. Tu ne drži niti trditev, da pričakuje inozemstvo od nove vlade, da bo oprostila izvoz in sploh uredila zunanjo trgovino. Kajti kmetijska stranka, ki je bila do revoiu-* cije na vladi, gotovo ni proti lastnim interesom zadrževala izvoza poljedelskih produktov preko potrebe in na ta način škodovala sama sebi.
Najverjetnejši vzrok porasta leva bo pač ta, da ima vmes svoje prste ne samo špekulacija, temveč tudi politika nove bolgarske vlade same, ki uporablja vsa razpoložljiva sredstva, da dvigne lev in s tem prepriča prebivalstvo, da je ravno ona prinesla narodu blagostanje Kakor se čuje, kupuje res bolgarska vlada lev v največjih množinah ter na ta način množi povpra-vanje in dviga kurz. Pri tem ji pomaga nek bančni konsorcij, ki bo dobil za svoje uslugo od vlade gotove koncesije. Naravna posledica teh intervencij je silen skok leva, posebno, ker pomaga novi vladi pri njenem delovanju tudi gotov del inozemstva, kar ima seveda tudi svoje vzroke v političnih zvezah in ciljih. Na drugi strani pa skuša bolgarska vlada in njeni politični prijatelji v inozemstvu z razširjanjem izmišljenih vesti o naši državi, zlasti z vestmi o revoluciji itd., škodovati dinarju, kar se ii je zaenkrat tudi vsled izdatne podpore političnih »prijateljev« naše kraljevine skoroda posrečilo.
Toda ta efekt ni trajen. Kakor bo morala bolgarska vlada sčasoma prenehati s svojimi intervencijami, tako se bodo razblinile tudi tendencijozne vesti o neredih V naši državi. Momentana škoda pri nas bo hitro popravljena, tem občutnejši pa morejo postati ti valutni eksperimenti za bolgarski lev. Kakor gre sedaj gori, tako bo -strmoglavil pozneje navzdol.
INDUSTRIJA.
X Glavna skupščina hrv. slavonske sladkorne industrije. V Osijeku se ie te dni
vršila glavna skupščina hrv. slavonske
sladkorne industrije, katere sta se udeležila tudi bivši ban Mihalovič in generalni ravnatelj Živnostenske banke y Pragi Josip Špitalski.
X Obrtno-kreditne zadruge. Uprava beograjske obrtne zbornice je pozvala vsa obrtniška udruženja svojega področja, da osnujejo obrtne kreditne zadruge po vzoru zemljoradniške zadruge. Narodna banica bd dovoljevala obrtnikom kredite preko teh zadrug.
TRGOVINA.
X Tržne cene v Celju. Meso: Govedina v mesnicah I. vrste 29, II. 27, na stojnicah I. 25, II. 22; teletina I. 29, II. 27; svinjina I. 33, II. 32; slanina I. 40, II. 38; mast 45, amerikanska 40; prekajeno meso I. 49, II. 40—45. Mleko 3—A, 1 kg surovega masla 60, čajnega 80, masla 50, jajce 1.50; 1 kg belega kruha 7.50, črnega 6.50, 1 kg žemelj 10. Špecerija: Kava 44—68, pražena 56—70, kristalni sladkor 27, v kockah 28, riž 8—14, namizno olje 32, bučno 40, petrolej 7, testenine 16—21, milo 21—22. Mlevski izdelki: Moka št. »00« 7.30, št. »0« 7.25, št. »2« 6.80, št. *4« 6.40, št. »5« 5.80, št. »6« 5.30. Krušna mo&a 5.20, kaša 6.75, ješprenj 6, koruzna moka 3.80, koruzni zdrob 4.50, pšenični 7.50, ajdova moka 7.50. Žito; Stot pšenice 450—460, rži 400, ječmena 350, ovsa 340—390, prosa 375, koruze 300—325, ajde 350, fižola 550—700, graha 1500. Kurivo; Stot črnega premoga 43, rujavega 23, kub. meter trdih drv 130, 100 kg 35, kub. meter mehkih 100, 100 kg 28. Krma; Stot sladkega sena 125, polsladkega 120, kislega 110, slame 100. 1 kg čebule 4, česna 5, krompirja starega 2, novega 8. 1 kg graha v stročju 10—15. 1 kumara 10 Din. ^ (Cene so v dinarjih.)
X Rusko-danska trgovinska pogodba. Danski parlament je odobril trgovinsko pogodbo z Rusijo, ki so jo sklenili danski delegati 23. aprila v Moslrvi.
Nastane sedaj vprašanje, ali so podani sploh predpogoji za organizacijo, v kateri se zbira brezdvomno najidealnejša in najpožrtvovalnejša mladina, ako tudi abstrahiramo dejstvo, da je Orjuna nekako pomožno sredstvo £■ Pribičeviča, s katerim hoče . priti na vlado, kar idealni in kratkovidni člani te organizacije oporekajo.
Povojne razmere v vseh državah, dasi so se že precej konsolidirale, so še vedno take, da so potrebne take organizacije, ali samo takrat, ako one vrše nalogo, ki jo je vršil fašizem v svoji prvi etapi, da podpirajo državo in z njo vsako vlado, da delujejo vzgojeval-no v širokih masah in na ta način pripomorejo notranji konsolidaciji. Vsäka organizacija pa, ki bi se hotela z anar-ho - revolucijonarstvom polastiti državne oblasti, pod katerokoli krinko, bi že obstoječo zgradbo države razbila, ne da bi dala garancijo, da bo postavila novo boljšo.
Tukj je treba zastaviti vse sile, da se Orjuna usmeri v tem smislu, ker bi
DAVKI — CARINE.
X Nove začasne doklade. Finančao ministrstvo je predlagalo v svrho _ uravnovešen ja proračuna in v kritje novih izdatkov novo začasno doklado na davek, Id bo v veljavi samo eno leto. To doklado bo treba plačati na zemljarino v šestkratni izmeri dosedanjega zemljiškega davka in na vse ostale vrste neposrednih davkov v izmeri 30% dosedanjega zneska teh davkov.
X Generalna direkcija prometnega ministrstva. Z junijem ie osnovana generalna direkcija državnih železnic v prometnem ministrstvu. Ta direkcija bo vršila pod nadzorstvom prometnega ministrstva na podlagi obstoječih zakonov in prepisov eksploatacijo vseh državnih železnic, kakor tudi vseh privatnih železnic, ki jih ima dr* žava po pogodbi v najemu.
X Dohodki carin v mesecu maju. Pri vseh carinarnah v državi so znašali dohodki v mesecu maju 114 milijonov dinarjev proti 125 milijonov v aprilu (11 milijonov dinarjev manj). Skupni dohodki v tekočem proračunskem letu (od 1. avgusta 1922 do 1. junija 1923) so znašali eno milijardo dvesto milijonov dinarjev. V proračunu so bili celoletni dohodki proračunjeni na eno milijardo in en četrt, dosegli pa boflu poldrugo milijardo, če bodo znašali V bodoče ravno toliko, kakor dosedaj.
X Davek t;a žganje. Ker obstoja)? se-
razen nož rokam avanturistov,	čoiiu m ^ureditvi tah.
Dnevn@
— Glavna skupščina jugo slovenskih aovinarjev. Kakor smo že zadnjič poročali, se vrši v dneh 4. do 6. avgusta v Ljubljani glavna skupščina »Jugoslovanskega novinarskega udruženja. Te dni se snidejo v Ljubljani reprezentanti celokupnega jugoslovensk. tiska, da razpravljajo o važnih stanovskih vprašanjih. Kot gosti jugoslovenskih novinarjev dospejo v Ljubljano tudi poljski in češki novinarji, ki bodo s svojim prihodom dali skupščini povsem slovanski značaj. Ljubljanski novinarji imajo važno nalogo, da organizirajo vse predpriprave, da bo skupščina v vsakem pogledu dobro uspela. Glavno skrb nam delajo prenočišča. V tem oziru se obračamo na celokupno ljubljansko prebivalstvo s prošnjo, da nam gre na roko in nam za ta čas odstopijo vse razpoložljive sobe. Sedaj ko odide dijažtvo na počitnice, bo marsikomu mogoče ugoditi našim potrebam. Sloves, ki ga uživa v tem pogledu Ljubljana širom naše domovine, ho znova potrjen. Zavedajte se, da bo glas o gostoljubnosti Ljubljančanov napolnil po zborovanju novinarjev vse jugoslovensko časopisje. Prijave glede stanovanj je nasloviti na naslov: Anton Zobec, tiskovni reie-rat pokrajinske uprave. — Pripravljalni odbor.
— Spomenik kralju Petru I. Osvoboditelju. Dne 17. 't. m. je bil posvečen temeljni kamen za zgradbo spomenika kralju Petru I. Osvoboditelju v Bos. Krupi. Posvetitev se je izvršila zelo svečano. Predsednik odbora za zgradbo spomenika se je v lepem govoru, v navzočnosti blagopokojni-kovih sobojevnikov, spominjal delovanja Petra Mrkonjiča za osvoboditev južnih Slo-venov izpod tujčevega jarma.
— Smrt bivšega črnogorskega ministra. V Beogradu je umrl g. Dušan Gregovič, direktor konzularnega oddelenja ministrstva zunanjih del. Gosp. Gregovič je bil ena naj-markantnejših osebnosti Crne gore; bil je svoječasno dvorni maršal in minister zunanjih del.
— Z zagrebške univerze. Na medicin-
fakulteti v Zagrebu je glasom »Službenih novi n« imenovan za rednega profesorja dr. Pavel Savnik, asistent praške klinike.
—. Povratek naših vojnih ujetnikov iz Rusije. Iz Pirota javljajo, da je danes tjakaj dospeüa skupina 33 naših ujetnikov iz Rusije.
— Angleški novinar v Splitu. Te dni je prišel v Split Achile Jan Steens, urednik Velikega angleškega lista »Times«.
— Oddaja k vojnemu plenu spadajočega materijala. Vsi oni, ki posedujejo še kake erarične stvari iz medenine, brona, aluminija in svinca, kot granatne in puškine stročnike, šrapnelske kapice itd., morajo od dati vojnim oblastem najkasneje do konca ^ 'Sa t. 1. po ceniku, kateri izide v »Službe-ni!l hovinah«, pozneje pa se vsakomur odvzame brezplačno in se bo z njim kazensko postopalo.
— Izločitev občin Iz okoliša pošte Marija Snežna. S 1. junijem t. 1. smo izločili iz okoliša pošte Marija Snežna občine Vra-tja vas, Vratji vrh in Grabe ter jih pride-lill pošti Apače. Hkrati smo preuredili dostavo poštnih pošiljk po selskem pismonoši pri tej pošti tako-le: V pivi okraj spadajo: Žepovci, Žiberci, Drobtinci, Anblick, Neuberg, Vratji vrh, Vratja vas, Absberg (Podgorje), Rosshof (Konjišče), Doriče mlin, Ži-gerski mlin, Weissgärberjev mlin, Im Gries, Unterau, Münchendörfl, Koblerjev mlin: v drugi okraj spadajo: Segovci, Plitvica, Le-šane, Nasova. Jankova, Grabe, Miethsdorf, Mahovci in Crnci. V prvem okraju se bo dostavljalo vsak pondeljek, sredo in petek, v drugem pa vsak torek, četrtek in soboto. Pomožna pošta Žepovci je bila dne 31. maja zatvorjena. Glede krajev z nemško označbo pripominjamo, da pokrajinska uprava za ^»ovenijo v kratkem določi zanje oficijelne slovenske nazive, do tedaj pa jih moramo “Porabljati po krajevnem imeniku iz 1. 1917. ~ lekcija pošte in telegrafa v Ljubljani.
. Zakup veleposestniške zemlje inva-auoiu. Veleposestva, ki spadajo pod agrar-ao reformo, so primorana v smislu zakoni-,, predpisov, oddajati interesentom ona poljedelska zemljišča v zakup, ki presegajo maksimum. Zakupnina je zelo nizko od-merjena In je poljedelcem, ki nimajo lastnih zemljišč, z zakupom pri preživljanju izdatno pomagano. Pri oddaji v zakup se pa mora ozirati predvsem na vojne invalide. Zato seje v območju agrarne direkcije v Ljubljani v 165 občinah oddalo 1162 invalidom, vojnim vdovam in sirotam v zakup 704 ha 10 a 82 m veleposestniških zemljišč.
-- Sprejemanje In odvajanje poškodovanih bankovcev. Po uradni naredbi morajo pošte sprejemati obrabljene, natrgane ali zlepljene bankovce, od katerih ne manjka noben košček. Pač pa odklanjajo poštne blagajnice sprejem bankovcev, če ga količkaj manjka. A pošte ne odklanjajo poškodovanih bankovcev iz nagajivosti, ampak ravnajo talio zaradi Narodne banke, ki odteguje 50 par tudi od takega poškodovanega bankovca, kateremu manjka samo beli rob. V smislu razpisa delegacije tinan-čnega ministrstva (štev. 7 IV. 1450 z dne 14. marca 1923) pa morajo davčni uradi sprejemati v plačilo ali pa v zamenjavo tudi obrabljene In poškodovane bankovce, kateri niso več sposobni za promet. Stranke se naj torej iznebe takega denarja ako le mogoče pri davčnih uradih ali pa pri podružnici Narodne banke.
— Nekoncesijonlrau posredovalec Ženitev. Zagrebška policija je prišla na sled nekemu Rusu, ki se je pečal z zelo plodonosnim podjetjem. Ustanovil je nekak posredovalni urad za vse one, ki si želijo zakonskega jarma. Na svojem stanovanju je “hel cel album slik moških in ženskih, ki bi Se radi poročili. Poleg tega je služilo nje-kovo stanovanje tudi za shajališče pripadnikov svobodomiselne ljubezni. Vsemu :emu pa je napravila konec policija, ki ga je Otirala.
Za prehrano pasivnih krajev. Pro-Z®oio ministrstvo je dalo ministrstvu za realno politiko na razpolago več tisoč va-gouoy za prevoz živeža za pasivne kraje.
. — Nova določba za Izseljence v Ame-riko. Kdor se hoče izseliti v Ameriko, si ®ora_ preskrbeti poleg vseh do sedaj pred-b^anih potnih listin, raznih spričeval občin-ssin in policijskih in potrdila o plačanem
nerostL
davku, sedaj po novem predpisu še sodno potrdilo, da ni v nikaki sodni preiskavi.
— Italijanski šovinizem. Neki naš prijatelj nam je prinesel kuverto pisma, ki ga je pred nekaj dnevi poslal svojemu znancu v Trst. Pismo je seveda naslovil slovensko. Na tržaški pošti pa so naslov čisto enostavno prečrtali in napisali »retour«. Na hrbtni strani pa je dotični uradnik dostavil: »Trst ni poznan v Evropi (najbrže res ne bo). V Julijski Benečiji obstoja »Trieste«, kjer se govori samo italijanski.« Radovedni smo, kaj bi pri njihovem malenkostnem znanju jezikov, napravili Italijani, ko bi jim vračali poštne pošljke iz »Lubiane« in drugih krajev države, kjer zaslužijo italijanski kravji mešetarji in lesni agenti »silne pare«.
— Voziček napolnjen z bogatimi in raznovrstnimi živili je razstavljen pri tvrdki Sedej-Strnad v Prešernovi ulici. Oglejte si ga in kupujte srečke za tombolo Gosposvetskega Zvona. Tombola se vrši v nedeljo 24. junija t. 1. ob 3. uri popoldne. Vsak zaveden Jugosloven mora kuppti eno srečko, ki stane samo 2 Din, če ne več. — Gosposvetski Zvon.
— Vlomilec pri profesorju dr. Prijatelju. Kakor smo že poročali, je bilo na stanovanju dr. Ivan Prijatelja na jako drzen način vlomljeno. Tat je moral gotovo dobro oprezovati, kdaj se prof. vleže spat. Tisti večer je delal do 3. ure zjutraj. Ob 6. uri zjutraj je služkinja zapazila tatvino in je najbolj verjetno, da se je vlom izvršil med 3. in 6. uro. Pokradenega je bilo v celotnem za 25.000 kron vrednosti. Zlata ura je še k sreči ostala v prof. rokah; ko je tisti dan pod večer prišel domov in obleko pustil v predsobi, uro pa položil na omarico v spalnici. Najbolj občutno je gotovo tatvina zadela njegovega sinka. Ukradeno mu je bilo kolo. Tri dolga leta je siromak zbiral in hranil očetova darilca, da si je izpolnil svojo največjo žeijo, kupiti kolo. — Radi verujemo, da je v joku obečal tatu kruto maščevanje.
— Napadena kolesarka. Posestnikovo ženo Marijo Gril iz Ilovice 37, dorna iz Be-Ije pri Gorici, je napadel, ko se je peljala s kolesom domov mesarski pomočnik Franc Remc iz Sv. Petra ceste. Pograbil jo je za nogo in k sreči je žena pred padcem skočila s kolesa. Ko so prihiteli ljudje, se je začel Remec opravičevati, češ da je napravil le šalo, vendar bo imel vseeno posle z drž. pravdništvom.
— Nasilen zakonec. K 51 letni upokojeni delavki Mariji K. v Spodnji Šiški je prišel njen ločeni mož, seveda brez povabila. Zahteval je od nje hrano. Ker mu je ona odklonila vsako podporo, |o je najprej ozmerjal, nato pa jo je pograbil z obema rokama za vrat in jo pričel daviti. Neprijetnega objema jo je oprostila njena soseda Frančiška E., ki je tako tolkla po moževih rokah, da je ta izpustil svojo ženo. K. ima sedaj velike bolečine v vratu in na glavi. Mož je ovaden in se bo končala ta zadeva pred sodiščem.
— Kazen je razljutila Ivana Šušteršiča, pos. na Ižanski cesti, tako, da je napadel mimoidočega pol. okol. nadzor. M. Grziniča z besedami: Vi, kaj pošiljate k meni stražnika^ tirjat kazen, ki sem jo že plačal. Ko je Grzinič hudemu možu pojasnil, da se je prepričal, da kazen še ni poravnana, se je mož še bolj razljuti! in vpil, da ne bo plačal. Če se tudi 10 krat prepriča, da ni plačano, ker ni tak cigan, ko so oni. Mož se je po tem nastopu skesal in kasneje res kazen plačal, vendar pa ga toži državni pravdnik zaradi javnega žaljenja pol. uradnika.
— Neznan ponočnjak je napadel snoči na Tržaški cesti okrajnega gozdarja Franca Kalana. Udaril ga je nenadoma s kolom po slavi in pobegnil. Kalana so odpeljali v bolnico in ugotovili težko nevarno poškodbo.
— Izgnan je iz naše države za dobo 5 Jet radi tatvine samski trg. pomočnik Jože Otahal iz Lukova v Češkoslovaški.
— Žepar je ukradel Antonu Melanšku z Mežice, sedaj v drž. bolnici črno usnjato listnico, v kateri imel 13 novih bankovcev Po 10 Din in nekaj listin.
— V Malem Mengšu je bilo ukradeno hotelirju Valentinu Gregorcu črno kolo vredno 1000 Din.
—■ Zidno opeko okoli 200 kosov so ukradli neznani tatovi na Štampetovskem mostu pri Vrhniki, Vzeli so tudi 4 m dolg ploh, na katerem so bržkone opeko odnesli. Opeka je bila last stavbnega mojstra Brajerja iz Ljubljane, ki ima okrog 2QQ Din škode.
— V Mednem je bilo vlomljeno v trgovino Ivana Cirmana. Tat Je odnesel 200 Din denarja, nekaj svinjine, mesa, sira, sladkorja, zetskega tobaka in kruha y. skupni vrednosti 1000 Din.
— Pobegnila sta Iz drž. dečjega doma v Čačku Marijan Gorašca, 11 let star, čvrst dečko, doma iz Zadra in pa 13 letni Vavlo-vič Miodrag iz Legneve. V slučaju izsleditve naj se oddasta begunca drž. vzgoje-yališču v Ljubljani na Poljanskem nasipu.
— V Vojniku je vlomil neznan tat skozi okno gostilne Jožefa Vrečarja in ukradel 25 žemelj, 25 jajc, steklenico bučnega olja, škatljo Neretva cigaret in 150 Din denarja. O storilcu nimajo nobene sledi.
— Pobegnil Je iz sodnih zaporov v Radovljici Friderik Kristančič, ki je bil obsojen radi tatvine.
— Kranjske novosti Smrtna kosa. V Kranju je umrl v pondeljek po kratki in težki bolezni g. Peter Štirn, poslovodja v ključavničarskem podjetju svojega očeta g. Fr. Štirna. Bil je marljiv mlad mož, čegar izguba je težak udarec za rodbino. R. i. p. Gradbena delavnost. Mesto dobiva v novejšem času vedno modernejše lice, posebno odkar se končajo glavne fronte hiš na Mestnem trgu z novimi, modernimi zgradbami (nekdanji Sodarjev, Kozlov In Kamničanov vogel). Starina gine tukaj, ostale bodo poleg veličastne župne cerkve in rotovža samo še kapiteljske hiše in pa originalna meščanska, hiša s cestnim predorom in z neenakim številom oken v prvem in drugem nadstropju. Mestna občina Popravlja mestno poslopje poleg rotovža in sa adaptira v svoje svrhe. Tudi je prav lič-p° Popravila kranjska stopnjišča, Durice in Turške štenge. Kdor ve, s kakšnimi težavami ie bilo v 17. stoletju združeno plezanje Pr , 0 kopriv mimo grozečega škrlovškega stolpa in tja skozi ozke Durice v Kranjsko trdnjavo, ali kako nevarno je bilo še pred par leti stopanje po tistih zamrzlih hlodih, je očaran nad zložnostjo sedanje stopniške naprave. Dobili smo pred kratkim v Gosposki ulici celo galanterijsko veletrgovino, ki obsega prav vse prostore dokaj visokega poslopja, Ali naj ne misli kdo, da je lastnik cvetočega in okusno opremljenega podjetja zato zdaj brez strehe, kajti pravočasno $3
je s Horacijem zatekel na deželo! Tako se tudi v Kranju že počasi bližamo prilikam v dunajskem notranjem mestu in v londonski city, kjer ima premnogo hiš samo dnevne prebivalce, ki zvečer mirno okopavajo svoj vrt v predmestju. — Ostudna kleveta. Pred par dnevi je dobilo več kranjskih tvrdk anonimen pamflet, v katerem neznani podlež blati čast nekaterih tukajšnjih oseb na način, ki ga je zmožen samo propalica najnižje vrste. Ta kriminalni slučaj je treba javno ožigosati, ker krije v sebi velike nevarnosti. Saj v svoji osnovi popolnoma spominja na škandal, ki se je odigral ali bolje rečeno, doigral do svojega žalostnega konca lansko leto v nekem francoskem pro-vincijalnem mestu in ki je povzročil tragično smrt več oseb. Nesramna kleveta je tudi tamkaj začela brizgati svoj strup na enak način, s poseganjem v najintimnejše razmere zasebnega življenja, ali že pred par leti. Ker je ostala nedemaskirana in nekaznovana, se je začela širiti in objemati vedno večje število žrtev ter obsegati počasi prav vse panoge človeškega udejstvovanja. Satanski strup, ki se je par let nepretrgoma širil po mestu, je rodil nešteto medsebojnih sumničenj, razjedal je kupčij-ske, prijateljske, rodbinske, sorodniške, ljubezenske zveze in je tiral prebivalstvo dobesedno v obup. Začeli so se že samomori in brezštevilne pravde, ko so odkrili zločinca. Zato bi bilo umestno, da meščanstvo solidarno poišče krivca, da se ta ne bo morda osokolil in nadaljeval ali celo razširil svojega zlobnega početja.
— Celjske novosti. Celjski muzej se še vedno nahaja v neprimernih prostorih v poslopju pri farni cerkvi. Že mnogo se je razpravljalo in sklepalo o tem, kako spraviti to za Celje važno muzejsko zbirko v primerne prostore, ki bi bili občinstvu dostopni. Muzej je že dolga leta zaprt in nedostopen. Pa bi se pri dobri volji merodajnih krogov menda vendarle kje posrečilo iztakniti kake prostore v ta namen. Kakor rečeno, treba bi bilo samo dobre volje.
—	Prijava vozil. Mestni magistrat razglaša, da morajo vsi lastniki raznih vozil vsled dopisa komande vojnega okrožja Celje, ista prijaviti na mestnem magistratu v sobi št. 6 med uradnimi urami od 9. do 12. ure dopoldne do dne 23. t m. Prijaviti je avtomobile, motocikle, bicikle, tricikle itd. Kdor bi se pozivu ne odzval, bo zapadel tozadevni kazni. — Popis živine in vozil. Dne 26. junija se glasom dopisa komande vojnega okrožja Celje vrši na Glaziji ob 8. uri zjutraj popis živine, konj, oslov mezgov, volov in bivolov, vprege, avtomobilov, motociklov, triciklov, biciklov itd. Vsak lastnik se mora pri prehodu čez Glazijo javiti pri službenem organu mestnega magistrata. Neodziv k' temu popisu se kaznuje po obstoječih kazenskih določilih.
—	Več reda. Na kolodvorih in postajah je običaj, da so tam pritrjeni poštni nabiralniki, iz katerih se pobirajo pisma tik pred odhodom vlaka. Včasih je bilo za to določenih pet minut. Po našem mnenju bi bilo to potrebno uvaževati tudi v sedanjih časih. Od vojne smo sedaj že kakih pet let ter bi bil zadnji čas, da se ta moderna uredba zopet upelje in strogo izvaja. To pišemo namreč zato, ker se n. pr. na celjski postaji to čisto nič ne upošteva. Večerni poštni vlak 11. pr. vozi proti Ljubljani ob četrt na 8. uro zvečer. Pisma bi se morala torej pobrati šele po 7. uri, pa je vse navadno že opravljeno ob pol 7. uri. Tako se dostikrat kakšna nujna pošiljatev zakasni za cel dan, katero bi adresat imel lahko v rokah že drugi dan zjutraj. Ker so poštne pristojbine precej visoke, pač lahko zahtevamo, da je funkcijoniranje poštnih naprav brezhibno.
— Mariborske novosti. Zaradi ponovnih nesreč, ki se dogajajo otrokom vsled pomanjkljivega nadzorstva zlasti na cestah, je izdal policijski komisarijat stražnikom stroge odredbe, po katerih bodo imeli malomarni stariši zaradi otrok še precej posla s policijo. — Ker se vsled slabega vremena nameravana popravila na električnem omrežju falske elektrarne minulo nedeljo niso mogla izvršiti, se bodo v primeru ugodnega vremena izvršila prihodnjo nedeljo. V to svrho bo dobava toka od 4. zjutraj do 12. ustavljena. Zaradi osebnih napadov objavljenih v »Straži«, je prizadeti magistratni uradnik Jež zahteval disciplinarno preiskavo. V tajni seji občinskega sveta, v kateri se je razpravljalo o stvari, je dr. Leskovar očital Ježu razna nepoštena dejanja. Jež, ki je zvedel za te napade, je vložil proti dr. Leskovarju tožbo zaradi razžaljenja časti. Pri razpravi, ki se je na to vršila, je bil dr. Leskovar, ki svojih trditev ni mogel dokazati, obsojen zaradi razžaljenja časti na 1000 dinarjev denarne globe. — Maribor je postal zatočišče raznih tujih elementov, ki prihajajo v naše mesto iz raznih strani. Policija je že zopet aretirala nekaj takih postopačev, ki so prišli semkaj iz Avstrije, Nemčije, Poljske in celo iz Belgije ter se potepali brez posla po mestu.
— Mestno plinarno v Mariboru si je te dni ogledala večja komisija iz Nemčije, obstoječa iz zastonikov in strokovnjakov mest Frankfurt in Kochendorf. Zanimali so se predvsem za dvoplinsko napravo, ki obratuje že nad leto dni izključno z rujavim premogom (trboveljskim) in je vzbudila vsled tega občo pozornost ne le v krogih napredne tehnike, nego tudi pri raznih občinah. — Odločilno je topogledno vplival obrat mariborske plinarne razun na omenjeno komisijo, tudi na strokovnjake drugih mest in le tako se je na podlagi tu pridobljenih izkušenj odločilo tudi mesto Ljubljana in Subotica za preureditev plinaren na dvoplinski sistem. Vsekakor znači preureditev plinaren po najnovejših tehničnih pridobitvah, napredek imenovanih občin tudi z gospodarskega stališča in to tembolje, ker je proizvajanje plina ceneje ter popolnoma neodvisno od inozemskega dragega premoga.
Dopisi.
— »Gospa z morja« v Novem mestu. Učiteljstvo novomeškega okraja je priredilo ob prilik! svoje letne konference 16. t. m. zvečer prav prijetno zabavo. Predvsem sta moški In mešani zbor zapela pod vodstvom g. okr. šolskega nadzornika Janka Grada več pesmic. Na to pa je prišla dovolj težka Ibsenova drama. Prav posebno pohvalo zasluži ga. Kavčič-Sušnikova, učiteljica v Novem mestu. Žela je splošno občudovanje in prejela krasen šopek. Zelo ie tudi ugajala gospica Albina Ahačičeva, učiteljica v Stopičah. Upoštevajoč naporno delo ob sklepu šolskega leta ter splošno izmu-čenje vsled predidoče konference, moramo pač vsem priznati požrtvovalnost in sposobnost. Hvala jim vsem. -~ Cisti dobiček se porabi za okr. učit, knjižnico,
Treznostno zborovanje.
Da se proslava treznosti v Ljubljani izvrši primerno in praktično, oziroma, da se na treznostni praznik prične vsestranska energična akcija zoper pijančevanje, v to svrho so se združili poklicani faktorji: Ždravstveni odsek za Slovenijo, Socialno skrbstvo pokrajinske uprave in protialkoholna organizacija »Sveta vojska«. Zdravstveni odsek za Slovenijo razpošilja oblastem, šolam, društvom in drugim korporacijam ter uredništvom časopisov, vabila sledeče vsebine:
Alkoholizem strašno grasira v Sloveniji. Ako hočemo proti njemu učiniti kaj uspešnega, treba je, da se združimo vsi merodajni činitelji: oblasti, šole, društva in druge korporacije ter naše časopisje. V nedeljo, 24. junija bo po srbskem vzorcu po celi Sloveniji »Proslava treznosti«. Za ta dan sklicujejo podpisani v Ljubljani v univerzitetni dvorani (Dvorec, ob pol 10. uri dopoldne) »Treznostno zborovanje, h kateremu vabimo tudi vaš urad, oziroma zavod, društvo, uredništvo., s prošnjo, da pošljete k temu zborovanju najmanj enega, lahko pa tudi več zastopnikov. Prosimo!
V Ljubljani, dne 19. junija 1923.
Za zdravstveni odsek: Dr. Vlad. Katl-čič, s. r. — Za socialno skrbstvo: Dr. Franc Goršič, s. r. — Za »Sv .vojsko«: J Kalan, s. r.
Če bi se bila kaka poklicana korporacija oziroma merodajna oseba po zmoti prezrla, je tem potom istotako povabljena k zborovanju.
Sokolski vestnik.
— Enotni sokolski znaki. Češkoslovaška sokolska uprava se je obrnila na Jugoslavenski sokolski savez in se dogovorila, da se razpiše natečaj za izdelavo enotnega sokolskega znaka, ki bi ga. nosili naši kot češkoslovaški Sokoli.
Sport in turistika.
— S. K. Slovan v Ljubljani proslavi 1. julija t. 1. desetletnico svojega obstoja. Ob tej priliki se vrši nogometna tekma med S. K. Drava, Varaždin in prvim moštvom S. K. Slovana, s predtekmo, v kateri igra S. K. Slovan rezervo z S. K. Ilirijo jun. V proslavo se vrši isti dan tudi veselica, katero priredita S. K. Slovan in Češka obec na vrtu hotela Tivoli.
— Prešernova koča na Stolu se otvori 24. t. m. — Prilikom dozidave Valvazorjeve koče bo tam dne 22. julija planinska veselica. Odbor Kranjske podružnice SPD prosi društva, da se blagovolijo na to ozirati in ne prirejajo istega dne veselic. — Zupan,
. t. č. tajnik.
soSsfvo.
— Tehniška srednja šola v Ljubljani. Vpisovanje v ta zavod se vrši samo jeseni in sicer 10. in 11. septembra t. 1. Natančnejši podatki so razvidni Iz razglasa na črni deski v šolskem vestibulu.
— Tehniška srednja šola v Ljubljani. Dne 22., 23. in 25. t. m. se vrše na tem zavodu ustmeni zrelostni izpiti učencev višje strojne šole.
— Državno žensko učiteljišče v Mariboru. Vpisovanje v I. letnik se bo vršilo na praznik v petek, 29. junija 1923 med 8. in pol 11. uro v I. nadstropju šolskega poslopja na Zrinjskega trgu. Predložiti je treba: Krstni list. zadnje šolsko spričevalo, le-IX)pisni zvezek, nekaj risb, nekaj ženskih ročnih del. V I. letnik se sprejmejo telesno In duševno zdrave učenke, ki dovršijo vsaj s 15. septembrom 1923 15. leto, oziroma učenke, ki ji Višji šolski svet na posebno prošnjo, ki se vloži pri ravnateljstvu, iz posebnih ozirov izpregleda dobo do dovršenega 15. leta (največ 6 mesecev). Od pol 11. ure dalje bo preiskal vste vpisane učenke uradni zdravnik, nato se bodo vršili pismeni sprejemni izpiti iz slovenščine in računanja, popoldne pa ustmeni. Učenke, ki so uspešno dovršile nižjo srednjo šolo, licej ali IV, razred meščanske šole, položijo izpit samo iz glasbe in petja. V jesenskem terminu se bo sprejelo samo toliko gojenk, da skupno število ne presega 40,
Novosti Sz Primorske.
—_ Kavalirstvo na tržaški pošti. Neki tržaški Slovenec je pisal svojemu prijatelju v Gorico razglednico in jo je naslovil slovensko. Poštni kavalirji je niso radi tega vrgli v koš, marveč so jo lepo zalepili v kuverto in jo poslali na naslovljenca. Da pa ne bi trpela država, je moral naslovljenec plačati kazen radi prenizke poštnine.
— Prestrašen tat. Koncem pretečenega meseca je obiskal neznan tat cerkev v Premu. Toda zelo se je moral prestrašiti, ko je zagledal sredi cerkve mrtvaško krsto, pogrnjeno s črnim prtom, ki je ostala čez noč v cerkvi. Svojo srečo je poskusil pozneje. Vendar pa je imel tudi sedaj malo uspeha. Iz skrinjice za nabiranje darov, je pobral duhovnik ravno prejšnji večer ves denar. Ves trud, ki ga je prenesel, da je odtrgali železno skrinjico, je torej zaman. Edino, kar je bilo nekaj vredno, je bil meden ciborij.
— Kriza stavbenih zadrug. Po prevratu se je ustanovilo na Primorskem številno stavbenih zadrug, o katerih se je lahko že vnaprej vedelo, da bodo morale že po par letih likvidirati. Na ta način je bilo omogočeno, da so se italijanski zidarji vsaj za silo preskrbeli z delom, seveda je šlo to na rovaš _ domačega delavstva. Kot protiutež proti tem podjetjem, so se ustanovile na mnogih krajih domače stavbene zadruge, ki so povečini gradile mnogo bolj solidne stavbe. Sedaj pa je vojnoodškodninsko vprašanje zamotano in se ne predvideva v kratkem nikake rešitve. Razen tega tudi ni več toliko dela, da bi mogle uspevati vse stavbene zadruge in so morale številne zadruge, čijih člani so bili navezani edinole na ta zaslužek, likvidirati Ker so tovrstne zadruge stale marsikaterega Slovenca precej denarja, ne vlada radi njihovega propadanja žalost, marveč veselje.
* Nepričakovano srečanje. V majhnem francoskem mestu se je pripetil sledeči zanimivi slučaj. Okoli polnoči se je neki tenor po temnem stopnjišču vračal v svojo sobo. Kar začuje hrupen ropot, kakor da gre nekdo niz stolbo. Ker se je pevcu zdel trušč le presumljiv, zapali vžigalico ter opazi otvor-jeno žrelo krokodila, ki je polzel doli po stopnicah. Kričeč od groze, se tenor spusti jadrno v dir. Tedajci prihiti lastnica ogromnega plazilca in zavpije umetniku: »Ne bojte se, os bo. oič storil, sai nima več zob.«
izpred sedišča.
STRAH NA SV, VEČER.
Nace Hauptman, 66 letni posestnik na Bukovju, je sede! na Sv. večer z ženo v hiši. Naenkrat prigrmi v sobo France Birk, rudar iz Dol pri Litiji. Klel je kot hudobec, imel je zavihane rokave v roki. pa_ nož. Kričal je: Zrezal vas bom kot prešiče za klobase, fest koline bodo to! Nič ne stri če dobim 15 iet — 6 sem jih že imel. Vsi y hiši so utihnili. Rogovilil je po hiši celo uro, na to je odšel in pri tem razbil še eno okno. Fant, ki se je razjezil zaradi opravljanja nekega dekleta pravi, da ničesar ne ve, ker je bil razburjen, jezen in pijan. Tudi je bil obtožen, da je streljal po vasi s pištolo in nima orožnega lista. Obsojen je bil na 3 mesece težke ječe in zapleni se mu pištola»
OPROSTITEV TIHOTAPCA.
Dne 3. marca je zalotit fin. prip. Ha-radža na Jesenicah pred železnškini predorom znanega koroškega tihotapca Gabrijela Petriča, ko je hotel pobegniti preko meje. Zvezal ga je z robcem in peljal proti Jesenicam. Na poti jih je prehitel današnji obtoženec Lovrenc Puc, ki je Petriča poznal. Poklical je tesarskega vajenca Franca Kobentarja, s katerim sta kmalo nato napadla Haradžo. Eden je prerezal aretirancu robec, s katerim je bil zvezan, nakar so Haradžo pričeli obdelavati s pestmi in nožem. Obtoženec prizna, da je pomagal oprostiti Petriča, pravi pa, da ni Haradži napravil nič žalega, marveč ga je samo držal. Obsojen je bil na 6 mesecev težke ječe s poostrili in mora plačati Haradži za bolnico (12 dni) 240 Din, za razne stroške 210 Din in 1500 Din za bolečine. __
KRIVEGA PRIČEVANJA
je bila obtožena posestnikova hči Marija Božnar od Sv. Barbare pri Sori. Obdolžila je namreč svojega bivšega fanta Jakoba Fojkarja, s katerim se prepira zaradi vzdrževanja nezakonskega otroka, da jo je ta nahrulil z ne bas lepimi besedami. Fojkar je bil radi tega obsojen pri okr. sod. v Škofji Loki in je to obsodbo potrdilo tudi na njeno pričanje prizivno sodišče v Ljubljani. Poleg tega je bila obtožena tudi radi tega. češ, da je hotela dve priči podkupiti s pšenico in jajci. Priče, ki so bile danes zaslišane, so potrdile, da je ona zavrnila Fojkarja, ki ji je ponujal za otroka 2000 Din, da ne vzame ničesar od takega sleparja. Obljubila je res dvema pšenico in prinesla neki ženski 10 jajc, pri čemer pa je ie rekla, da naj bodo z njo. Obtoženka sama ni prišla k obravnavi, ker se ie med potjo v Ljubljano prekucnil ,voz._ Ker se sodišče ni moglo ugotoviti o njeni krivdi, je bila Božnarjeva oproščena.
FAROVŠKA KUHARICA IN VOLILNI IMENIK.
Posestnik in župan iz Podhruške Karel Žebalec je nesel volilni imenik, ki ga je preje! od dež, sodišča svojemu župniku. Ker župnika ni bilo doma je izročil mož te listine farovški kuharici. Kdo je zakrivil, da niso bili imeniki pravočasno izpolnjeni in vrnjeni, se ni ugotovilo, pač pa je dobil župan dne 13. februarja t. L od sodišča poziv, zakaj ni predložil imenika. Kljub temu: je odposlal imenik še le 21. februarja. Mož se izgovarja, da je imel silno posla in skrbi, župnika pa ni bilo takrat doma. Pregrešil se je zoper določilo o izpolnjevanju imenikov z dne 30. maja 1922 razglašenem v št. 184 Uradnega lista« in je bil z ozirom na to, da je sicer na dobrem glasu — katero spričevalo pa si je sestavil kot župan brez tajnika in župnika tudi sam — samo na 50 Din globe ali na 1 dan zapora.
Borzna poročila,
Beograd, 20. junija. Devize. London 408—410, Pariz, povpraševanje 550, New York 87—89, Ženeva, povpraševanje 1590, Solun 245—250. Milan 398—402, Praga 267—269, Berlin 0.06—0.08, Dunaj 0.125— 0.1245, Bukarešta 43—44, Budimpešta 1.00— 1.015. — Valute. Dolarji, povpraševanje 86, leji 44.50-46, levi 103—104.
Zagreb, 20. junija. Devize. Dunaj 0.1235—0.12475, Berlin 0.07—0.075, Budimpešta 0.98—1.04, Bukarešta 44—45, Italija, izplačilo 400—403, London, izplačilo 405— 409, New York, ček 87.50—88.25, Pariz 545 —555, Praga 265—267. Švica 1585—1595, Varšava 0.07—0.075. — Valute. Avstrijske krone' 0.1240—0.1250, češkoslovaške krone 262—263, 20 kronski zlati 330—0, na-poleondori 320—0, leji 0—45, lire 396—398.
Zagreb, 20. junija. (Priv.) Devize. New York 87.50—88.25, Pariz 5.45—5.55, Švica 15.85—15.95, London 405—409, Dunaj 12.35—12.475, Praga 2.65—2.67, Budimpešta <198—1.04, Bukarešta 44—45. Italija 4—4.03, Berlin 7—7.50. Varšava 7—7.50. — Valute. Češkoslovaške krone 2.62—2.63, italijanske lire 395—39S-.
C u r i h , 20. jTinija. Otvoritev. Berlin 45. Holandija 218.30, New York 555.75, London 25.64, Pariz 34.57, Milan 25.25, Praga 16.71. Budimpešta 7, Zagreb 6.30, Bukarešta .275. Sofija 7.25, Varšava 40, Dunaj 78.50, avstrijske krone 78.50.
Curi h, 20. junija. Zaključek. Berlin 46, Holandija 218.50, New York 555.625, London 25.72. Pariz 34.70, Milan 25.30, Praga 16.72, Budimpešta 6.25, Zagreb 6.30, Bukarešta 2.70, Sofija 7.25, Varšava 40, Dunaj 78.50, avstrijske krone 78.25.
Praga. 20. junija. Dunaj 4.50, Berlin 2-45, Rim 150, avstrijske krone 4.57, lire 151.25, Budimpešta 34, Pariz 208.50, London 153.125, New York 33.30, Curih 596.75, Beograd 38.125.
Dunaj, 20. junija. Devize. Beograd 804—806, Berlin 0.5050—0.5450, iz inozemstva se izdaja ne sprejema). Budimpešta 765—775, Bukarešta 345—347, London 327.300-327.900, Milan 3206-3214, New York 70.985—71.135, Pariz 4374—4386, Praga 2125—2132. Sofija 934—936, Curih 12.740 —12.770. — Valute. Dolarji 70.650-70.950, levi 913—917, nemške marke 0.4950 —0.5750, angleški funti 325.600—326.600, francoski franki 4315—4345, italijanske lire 3172.50—3187.50. jugoslovenski dinarji 794— 798, leji 355—357, švicarski franki 12.645— 12.705, češkoslovaške krone 2108—2118, madžarske krone 6.90—7.10.
Berlin, 20. junija. Dunaj 176.55, Bv-dimpešta 13.96, Milan 5735.50, Praga 3720.53, Pariz 7980, London 605.981, New York 129.675, Curih 23.241.50, Beograd 1421.
X Posetev sladkorne pese v naši državi. Po statistiki našega poljedelskega ministrstva znaša z sladkorno peso posejana ploskev v naši državi 21.000 hektarov. Pričakuje se, da se bo pridelate v celoti 3*0 mlljonov kg sladkorne pese.
Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek.
Last »Zvezne tiskarne« v Liuhllaoi
Vsalovođ llitiajloviS Gayiia?
Madežđa Mkalajevaa»
Rotnaa,
Nadaljevanje,
Ta ženska me zasmehuje! Obrnil sem se k njej z vso nežnostjo, kolikor sem je sploh zmožen; mogoče sem celo govoril z njo v tonu, ki me ponižuje, ona pa je izgovorila nekoliko razžaijivih in prezirljivih^ besed in odšla.
Čudno se je izpremenila» To bledo lice je dobilo nekak odsev dostojanstva, ki se nikakor ne sklada z njenim družabnim položajem. Skromna je in hkratu nekako ponosna. Na kaj? Hotel sem razbrati zgodbo njegovega razmerja napram njej in sem pazno motril Lopatinov obraz; Nič posebnega: nekoliko vznemirjen je bil, a menda le vsled svoje slike, To bo prekrasna stvar. Nadežda stoji na platnu kakor živa.
Premagal sem svoj gnev in ne da bi pokazal, kako sem užaljen ostal pri Lopatinu in Helfreichu. Postali smo zgovorni in z zanimanjem sta poslušala moje razprave o raznih predmetih, ki se ravno sedaj bavim z njimi
najti. Če bi vedela za njeno družinsko ime, bi lahko dobila njen naslov na prijavnem uradu; a niti on, niti jaz ne poznava njenega rodbinskega imena. Povprašati Bezsonova bi bilo brezuspešno. Začel sem obupavati, a Semjon Ivanovič je obetal, da jo poišče, »četudi na dnu morskem«. Drugega dne je rano zjutraj vstal, se oblekel z nekakim skrbnim in odločnim izrazom, kakor da bi se odpravljal na opasno ekspedicijo, in izginil za ves dan.
Ko sem bil sam, sem poizkusil delati, a nisem mogel Vzel sem s police knjigo in začel čitati. Besede in misli so mi prehajale skozi glavo, ne da bi pustile kaj sledu. Na vso moč sem se silil k zanimanju, a vendar nisem mogel prebrati niti par strani
Zaprl sem knjigo, — pametno in dobro knjigo, ki sem jo pred nekoliko dnevi čital, četudi težko, vendar z zanimanjem in veseljem, kakršno nam pripravlja dobro čtivo, — in blodil po mestu.
Polzavedno in nejasno upanje, da srečam, Če že ne Nadežde Nikolajevne, pa vsaj koga, ki mi bo dal o njej kaka navodila, me ni zapustilo ves.čas in pozorno sem si ogledoval mimoidoče ljudi in več ko enkrat stopil na drugo stran ceste, zapazivši žensko, ki je bila 3e malo podobna njej. A srečal nisem nikogar, razen kapitana Orum-Skžebickega, ki je ob štirih (bilo je koncem decembra in se je že
mračilo) šel na izprehod elegantno in važno stopajoč po Nevskem prospektu. Bilo je dokaj toplo; kapetan je nosil precej eleganten kožuh z odprtim ovratnikom; izpod kožuha pa je gledala pisana, svilena ruta z bleščečo iglo. Klobuk se je svetil kakor poliran, a roka, odeta v moderno, rumeno rokavico, je oprijemala palico z velikim, koščenim držajem.
Ko me zapazi, se mi našmehlja prijazno in nekako visoko, napravi prijazno gesto z roko in pristopi k meni
— Veseli me, da vidim gospoda Lopatina, — mi reče. — Zelo prijetno srečanje.
Stisnil mi je roko in v odgovor na moje vprašanje o zdravju nadaljeval:
— Hvala vam. Se li sprehajate, ali pa kam 'hitite? V prvem slučaju bi šla lahko skupaj. Zelo rad bi se vrnil z vami, a kaj hočete, navada, gospod Lopatin! Sprehajam se vsak dan in prehodim dvakrat Nevski gori in doli. To mora biti.
Hotel sem se vrniti domov in sem zategadelj šel s kapitanom. Dostojanstveno je govoril dalje:
— To je danes že drugo prijetno srečanje, —-pravi, — Sestal sem se na Nevskem z gospodom Bezsonovom in spoznal da je tudi on vaš prijatelj.
—■ Kako, kapetan, vi poznate tudi Bezsonova?
— Vprašajte me raje, koga ne poznanri — odgovori kapetan in skomigne z rameni. — Tudi gospod Bezsonov je stanoval pri meni, ko je bil š® dijak. Dobra prijatelja sva bila, pri moji veri. Pa kdo pač ni stanoval pri meni, gospod Lopatin? Mnogi, sedaj ugledni inženeri, juristi in pisatelji poznajo kapitana. Da, mnogo občeznanih ljudi se m® spominja.
In v tem se kapetan pozdravi z nekim gospodom inteligentnega obraza, ki je hitro šel mimc-flaju, Izprva je začudeno pogledal kapetana, petem se je pa nasmehljal in prijateljsko pokimal S glavo.
— Ne pozablja starih prijateljev, a povzpel še se je že visoko, monsieur Lopatin, ta gospa«. Znani inžener Petriščev je. Je tudi stanoval kot študent pri meni.
— A Bezsonov? — vprašam.	. :
— Tudi Bezsonov je krasen gospod. Le malo slab je z ozirom na lepe oči slabega spola — dod% kapetan, nagnivši se k mojemu ušesu.
Čutil sem, da mi je srce začelo biti hitrejše. Zazdelo se mije, da mora kapetan vedeti tudi a Nadeždi Nikolaievni
Kapetan je zopet pozdravil nekega znanca in nadaljeval;
Dalje prihodnjik
Kaj naj storim? Pustiti stvar, da pojde svojo pot? Nekoč sem obljubil Lopatinu, da ne bom zapletal v to zadevo njegove sestrične, Sofije Nikolajevne. Seveda moram držati svojo obljubo. Ali pa ne bi mogel pisati svoji materi? Ona, četudi redko, vidi Sofijo Nikolajevno in bi ji lahko povedala. Ne bom kršil besede, a hkratu...
Da, stvari ne smem prepustiti same sebi, čeprav nimam za to nobene pravice. A to žensko bora prisilil, da se odpove svoji žrtvi, s kakršnimikoli sredstvi že... Treba je samo izvedeti, kje stanuje. Potem se že pogovorim z njo... A sedaj pustim vse to in se poprimem svojega dela. V praznem in brezciljnem mlinu na stope, ki ga imenujemo življenje, je samo ena resnična, absolutna sreča; zadovoljnost delavca, ki zatopljen v svoje delo pozablja vse malenkosti življenja, in na koncu lahko ponosno reče sam sebi: da, danes sem na-nekaj koristnega.
XII
čLopatinovi zapiski).
Izza srečanja z Bezsonovom je minilo šest dni, a Nadežda Nikolajevna ni prišla k meni. Poslala je samo pisemce, ki me prosi v njem oproščenja in se sklicuje na nekako delo.
Pokazal sem pismo Helfreichu in prišla sva do zaključka, da ni zdrava. Za vsako ceno jo je treba
arh.
Jesenice.
Stehta stasima lodstiia: Ljubljana» Domžale» Zagreb.
izwiuje privatne! in industrijske stavbe, načrte, proračune, cenit» ve, posebni oddelek za arhitekturo.
amm
mflLi OGLASI:
Cena oglasom do 20 besed Din 5’-: vsaka nadalina beseda 25 para, z davšSno vred.
■ BS
ilSBS
Laipl i
4 duceta poštom franco dueat Pin 30‘- šalje mliekama Sunja.
ia za w
pridno dekle a dobrimi spričevali, dobi takoj pri dobri plači v Mariboru dobro sralno službo. Stroški za potovanje se povrnejo — Ponudbe pod > Dobra služba., na upravo lista._____
Km nova 1
s lepim vrtom in prostim stanovanjem v Ltubljani se ugodno proda. Vprašati pri društvu hišnih posestnikov. Dunajska a 17 od 4.-6. ure ali pismeno.
Di dijaka
ližeta za prihodnje šolsko leto snažno sobo z dobro oskrbo. Ponudbe na upravo lista pod ^Primorca:*
s vozičkom Rudge Multi s 3 prestavami prosti tek, voziček, Torpedo s steklom, vse skoraj novo, prodam za 20.000 Din. Moravec, Maribor, Slovenska 6.
agilne za L.ubljano Celje Maribor išče domača zavarovalna družba. Visoka provizija, event stalna plača Prijave na uprav» Usta pod »Agilni akviziterji«.
Ufi, in
morska trava. Peter Kobal Kranj, Glavni trg tvornica vseh vrst blazin in Žime in morske trav®, modroce ca peresih Specijelna tvrdka za izdelovanje kinbfrarnitur —- Najnižje cene! — Na -iolidnejši izdelki! — Zatava te oferte in cenike!
20 vagonov po ceni 550 — K za 100 kg, franco Sladojevci, proda Gjuro JeUč, Sladojevci. p. Slatina.	_______
se dobi po ugodnih cenah vsako množino Prodajni urad šent-janškega premogokopa, Ljubljana, Krekov trg 10._______
idi]
pneumatiko in vse dele koles nudi po originalnih cenah zastopstvo tvrdke J. Goreč, M. R Pievei, v Preski pri Medvodah.
I, |B.
rdečo deteljico, semensko ajdo, lipovo cvetje, suhe gobe itd. plačuje najbolje Sever & Co. Ljubljana, Volfova ul. 12__
inja.
im
bilancist, z večletno prakso išče službe Cenj. ponudbe pod „Per-lekten" na upravo lista.
želi v svrho ženitve mlad trgovec a gospodično ali mlado vdovo 9 premoženjem. Ponudbe, če mogoče s sliko, katera se pozneje vrne pod »št SO*, na upravo lista_____
spretnega, samostojnega sprejme L Jugoslovanska tvornica rinčic in kljukic v Stražišču pri Kranju. ________
dobro ohranjeno, event. tudi a» vo se kupi. Ponudba na I. jugoslovansko tvornic o rinčic in kljukic In v Stražišču pri Kranju.
IDII
Išče službe nadmlinarja, pod-mlinarja ali kot prvi mlinar na kakem večjem mlinu. Grem tudi za samostojnega na kak manjši mEn, ali pa vzamem primernega v najem
M»
ena prva. ena druga, iščeta primernega mesta za takojšen nastop Kavcija na razpolago. Ponudbe pod „Sobarica” na upravo lista___________________
iz dobre rodbine in samo z dobrimi šolskimi spričevali, kateri bi stanoval pri stariših ali sorodnikih sa sprejme takoj ali koncem šolskega leta pri tvrdki R Srermecki, Celje.
osebni, Nesselsdorier, selo dober, lepa karoserija 15/45 H-P, 6 sedežev, se po ugodni ceni proda. Chvatal, Ljubljana, Mar' tinova cesta 30.
s 5 konjskih sil, 5‘80 m trans-misijona (Rengscbmirhengela • ger se proda. Poizve se: Elsner, Dravograd.
13
hinadstropna v sredini mesta Ljubljane se takoj proda Poizve se: Križevnišba ul št. 7/11
enonadstropno hišo, primerna za gostilno, 5 oralov zemlje 2 orala sadovnjaka z mladim sadjem razne vrste, B/t orala vinograda, l1/, orala polja posejanega, 1 oral travnikov se proda a celokupnim inventarja® radi otpotovanja v Ameriko za ceno 325 000-— Din Franjo Selimovič, gostilna Amerika Li-pik, Slavonija._____.
poučuje klavir mlajše začetnice Naslov v u nravi lista.
inkasanta, sluge ali kaj primernega iščem. Zmožen sem 6 jezikov v govoru in pisavi Ponudbe prosim pod „Nujna pomoč" na upravo lista__________
na prometni cesti Maribora, z dobroidočo trgovino z mešanim blagom in dvoriščno hišico z ‘velikim skladiščem se proda. Kupec dobi takoj stanovanje, trgovino in skladišče. Vici, Ma-rbot. Glavni trg 5.______________
lini
in delavci se sprejmejo za akordna dela v Zagrebu. Kuhinja na razpolago, stanovanje brezplačno, Ponudbe na upravo lista
Dva lepa
(privatna) paviljona na Ljubljanskem velesejmu se prodasta. Pojasnila v velesefmski pisarni.
Haina delana
pripravna za drugo obrt, kot skladišče se z inventarjem takoj ceno proda. Josip Bizjak, Maribor, Koroška c. L__
jf	obisk in zagotavljam cenj-odjemalce	||	^
mm j|	vedno točne in solidne postrežbe.	J |jgf-
ji	Z odličnim spoštovanjem	m
i ANT* FMESKAM, pekovski mojster, i
RSON
Gumi pete in sumi podplate Pocenile so sel
Kirurgija
sr
zelo agilen, 27 leten, sedaj kompanjon tehničnega podjetja se želi seznaniti v svrho osamosvojitve in čimprejšnega zakona z gospodično ali vdovo brez otrok s posestvom, enakim podjetjem ali premoženjem v gotovini. Cenjene, sam oresne ponudbe pod „Agilen" na upravo .Jutranjih Novosti". Tajnost častna zadeva.
ZAHVALA.
Prijetna dolžnost me veze, da se kar najtopleje zahvalim prijateljem in tistim ivorniškim podjetjem, ki so se me ob petinpet-desetleinici mojega dela spomnili. Delo mi je Mio od mladih nog potreba in zato smatram vse čestitke samo za priznanje dein. Priznanje delu pa naj bodri ves obrtni stan, zlasti pa naš obrtni naraščaj k tisti vstrajnosti, ki premaguje vse zapreke in ustvarja zadovoljstvo in blagostanje.
Ljubljana, dne 20. junija 1923.
Avgust Žabkar»
predsednik Strojnih tovarn in livarn d. d.
Ljubljana.
ortopedija.
m
Izdelovanje umetnih nog, rok, raznih aparatov za krive kosti, oitopedičnih steznikov, pri skriv-ijenju hrbtenice, raznih vložkov za ploske noge (Plattfuss) in oti-ščance, bandaže proti kilam, gumijevih in usnjenih trebušnih in želodčnih pasov, različnih podvez in obvezil Pri posebnih slučajih mere zdravnik Specijalist prisoten. Prevzemanje vseh vrst kovin za ostre brušenje, bakrenje in niklanje z električnim pogonom. Lastni izdelki tovarne in trgovine
G. Besednik in drug, iMana,
TeieSoa 432.
Pr©§@Fn©wa ulica S»
leieiuü 433«
Najcenejše in najhvaležnejŠe darilo našim malim je:
JVlej zucrinjeK
knjiga s 45 slikami in k tem spadajočim besedilom, za pouk in kratek čas Din 5*—
Moji ljubčki
živalske slike za naše malčke na trdem močno vezanem kartonu Din 8*—.
Wllodi $IiK«r
10 tiskanih predlog za pobarvan;® z akvarel •-bar« am ali pastel" barvniki Din
V
Črnipetcr
staroznaffia, vesela družabna igra za zimske večere. I igra
Din 3*—.
Vse se dobi v

I Ljip.
Delniška glavnica: Din 60,000.000» Rezerva: Din 32,513.000
Podružnice:
Bled	Jesenice	Metković
Cavtat	Korčula	Prevalje
Celje	Kotor	Sarajevo
Dubrovnik	Kranj	Split _
Eicegnovi	Ljubljana	Sib_en5K,
Jelša	Maribor	Magreb
Afiierikanski oddelek.
Naslov za brzojave s JADRANSKA.
ASilirani zavodi s
3ÄDÄÄNS5CA BANKA: Trst Opatija, Wien, Zadar.
FRANK SAKSER STATE BANK, Cortiandt Street »2. New-York Ciär.

s?
BANCO YlKsOSLAVO DE CHILE: Valparaiso, Aniotasasta, Punta Arenas, Puerto Natales, Porvenir.
a tak*	tiskana .to Jaftcaraa» v Ljubhoak