Osmi poglavitni greh. (Konec.) Vsaka stvar ima svojo solnčno in svojo senčnato stran, vsem ne bode nikoli in z nobeno postavo vstreženo, sodba v vsaki stvari mora biti objektivna; postave pa so take prave, katere vstrezajo večini Ijudstva, 6 • ne kakšnemu posebnemu stanu, ali kaki posebni božani kliki. — Potem mi pa ni treba posebej razpravljati, kakošne šolske postave si želimo katoliški Slovenci. Ko to pišem, imam pred sabo »Katholisches Schulblatt Oberglogau 1872" in tam najdem daljši članek pod napisom ,,Lebrermaijgel". Tu sc bere, da je v pruski deržavi praznih samostalnih učiteljskih služeb 595, pomožnih učiteljskih pa 474, in 1792 je pa takih vmestjenih, ki nimajo izpitov. Dopis govori dalje, kako slabo je pomanjkanje učiteljev za učitelje same; preveč se jim nalaga in poslednjič še tega ne store, kar bi labko storili, vse sili v večja mesta — n. p. pri nas v Ljubljano — in učitelji so zmirom na potovanji, pri tem terpi poduk, zveza med šolo in domačo hišo. Nasvetuje se dalje poninoženje pri pravniških učilnic. Svoje razprave dovodi govornik do 12 toček. 1. Ker ljudje čedalje bolj naraščajo ter prebivalstvo ni razdeljeno enakomerno, je nastalo pomanjkanje učiteljev; to pa postaja čedalje večje, ker so učitelji slabo plačani in sicer njih razmerje ni flgodno. Pri nas bi rekli: pomanjkanje učiteljev prihaja od tega, da je več šol na novo postavljenih in je učitelju svet na vse strani odpcrt, kakor ni bilo nekdaj. 2. Nasledki tega pomanjkanja so, da je nemogoče vse prazne učiteljske službe nadomestiti, da so posaraseni razredi preobloženi, da se nove šolske naredbe ne dajo izpeljati, da učitelj učitelju roko podaja in vse dere v mesta. 3. To pomanjkanje obtežuje učitelje, preobloženi so (pri nas po zimi in sploh, kedar ni dela na polji) in pred časora opešajo. 4. Pri tem pomanjkanji terpi šolsko podučevanje, učni smoter se ne doseže. 5. Terpi pa pri tem tudi odgoja po šolah, ker se učitelji vedno verste, njje prave zveze med hišo in šolo. 6. To pomanjkanje je na kvar druščini, ljudje zrastejo brez poduka in odgoje; nastane proletariat naj slabejše verste. (Po katoliških deželah zavolj pomanjkanja šol ne; tudi čisto neizšolani starši skerbe za kcrščanki poduk svojih otrok, in otrok v kerščanskih resnicah podučen, ni divjak —. To pa je težje nadzorovati po mestih, kakor po deželi; — kmečko ljudstvo je v resnicab svete vere sploh bolj podučeno, kakor mestno; kar človek čisla, se že nauči in zapomni.) 7. Ako se duhovni začenjajo vkvarjati z podučevanjem na ljudskih šolah in se tudi učiteljice v to privzamejo, vendar to pomanjkanjo ne bo prenehalo. — (Kar se dubovnov tiče, bo teh v kratkib letib še bolj primanjkovalo, nego učiteljev; kjer pa učitelj ne more shajati, ali bo učiteljica ložej ?) 8. Še manj se pa to more zgoditi, ako se začasno jemljejo učitelji, kateri niso zadosti izobraženi, ali pa da se pripravnikom krati čas podučevanja. (Prilično o tem bolj obširno.) 9. Ako se učilniške šole pomnože, in se vnanji stan učiteljev zboljša, jc pričakovati, da ne bo pomanjkanja učiteljev. Ako se bo zgodilo ? nisi, nisi!! 10. Deržava, oziroma večje skupine v nji (tedaj pri nas v Avstriji posamesne kronovine) naj skerbe za zadostno število učiteljskih pripravnic ; učitelji naj dobivajo plačo, katera raste s službenimi leti, revnim občinam naj se pripomore, -da to morejo storiti. 11. Srenje naj pa skerbe, da se zboljša denarni stan učiteljstva in njih vnanjo razmerje. 12. Sploh naj pa učitelji skerbe, da zbude v ncmškem ljudstvu čuvstvo, katero zbuja in daje veselje do službe v ljudski šoli. (Veselje do kake službe 'dobi človek iz kaj različnih vzrokov; srečen tisti, kateFemu s službo pride tudi razum.) Tako na priliko je govoril pri 16. evangeljskem nemškem cerkvenem shodu semeniščini vodja Schncider iz Berolina ; sploh je pa imenoval pomanjkanje učiteljev kar veliko nevarnost za nemško ljudsko življenje (deutscbes Volksleben). Fiat applicatio.