VSEM BRALCEM „SALESKECA RUDARJA" ČESTITAMO OB DNEVU REPUBLIKE SALE iSMiE SOVJETSKI LUNOHOD SE JE SPREHODIL PO LUNI — Avtomatska vsemirska raketa »Luna 17« je ponesla na Luno prvo mesečevo vozilo »Luno-hod 1«, ki ga upravljajo z Zemlje. »Lunohod« se po predvidenem programu sprehaja po Zemljinem spremljevalcu in uspešno opravlja vse predvidene naloge. To je brez dvoma pomemben dosežek sov- GLASII.O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE jetskih znanstvenikov, ki tokrat sodelujejo s Francozi. 27. november 1970 — Leto VI. 23 (129) — Cena 0.30 din. Poštnina plačana v gotovini I PISMO V SUBOTICO Poročali smo že, da je delegacija občine in družbeno političnih organizacij Velenja obiskala Subotico in da so člani delavskega sveta iz subotiškega Sever-ja predlagali naj obe občini podpišeta listino o pobratenju. Pred dnevi pa so predsednik občinske skupščine, Nestl žgank, predsednik občinske konference SZDL, Milan Šterban in sekretar komiteja občinske konference ZKS, Franc Korun, poslali v Subotico pismo naslednje vsebine: »Obisk pri vas nam je ostal v najlepšem spominu in nikdar ne bomo pozabili vašega gostoljubja, prisrčnosti ter odkrite besede pri izmenjavanju izkušenj in mnenj o vseh važnejših problemih, ki nas obojestransko zanimajo in vežejo. Kljub precejšnji oddaljenosti, ki nas loči, ugotavljamo, da nas združujejo številni skupni interesi in hotenja. Poleg že ustvarjene ekonomske integracije med Severjem in TGO »Gorenje«, obstajajo zelo široke možnosti podobnega sodelovanja na številnih drugih področjih, kar bomo uresničili, saj se zavedamo, da je to obojestransko koristno. Zlasti po naših zadnjih razgovorih, ki smo jih imeli pri vas v Subotici, smo prepričani, da že lahko pričnemo sodelovati ob konkretnih nerešenih vprašanjih in da poskušamo skupno poiskati pravo rešitev. Prepričani smo, da je pobratenje med obema občinama prava pot za utrjevanje našega prijateljstva. Kot smo se domenili pri vas v Subotici, bo naše prihodnje srečanje v Velenju. O tem sestanku pa vas bomo pravočasno obvestili.« Novi član „družine Gorenje // 8. decembra bo v Tovarni poljedelskega orodja in livarni na Muti referendum, na katerem bodo zaposleni glasovali o pripojitvi k velenjski Tovarni gospodinjske opreme Gorenje. Zadnjo soboto, 21. novembra, je bila v Tovarni poljedelskega orodja in livarji na Muti seja delavskega sveta tovarne, ki so se je udeležili tudi predstavniki velenjskega Gorenja, med drugim generalni direktor TGO Gorenje Ivan Atelšek in predsednik osrednjega delavskega sveta TGO Gorenje, Ivan Širše. Na seji so razpravljali o predlogu za pripojitev Tovarne poljedelskega orodja in livarne Muta k TGO Gorenje Velenje. Po predhodnih razpravah, ki so bile v samoupravnih organih in v družbenopolitičnih organizacijah v tovarni, je delavski svet soglasno sklenil, da se 8. 12. 1970 opravi v Tovarni poljedelskega orodja in livarni na Muti referendum o pripojitvi tovarne k velenjskemu Gorenju. Če bo 8. 12. referendum uspel, bo prišlo do pripojitve s 1. 1. 1971. Tovarna na Muti bi imela v okviru TGO Gorenje Velenje po pripojitvi status samostojne organizacije združenega dela — pravne osebe, organe upravljanja in izvršilne organe pa bodo določali s statutom velenjskega Gorenja. Podrobno organizacijo samostojne organizacije združenega dela — pravne osebe bi določili v prvi polovici prihodnjega leta, do marca 1971 pa bi spremenili tudi splošne akte Gorenja. V kolikor referendum v tovarni na Mu- ti uspe, v kar pa v tem več kot 800-članskem kolektivu ne dvomijo, se bo 10. 12. sešel delavski svet Tovarne poljedelskega o-rodja in livarne Muta in potrdil odločitev referenduma, dan pozneje pa bo tudi seja centralnega delavskega sveta TGO Gorenje Velenje, na kateri bodo sprejeli sklep, da se k TGO Gorenje Velenje s 1. 1. 1971, seveda če referendum uspe, pripoji Tovarna poljedelskega orodja in livarna Muta. RAZVOJNI PROGRAM BELIH VOD Svet krajevne skupnosti Bele vode se je resno oprijel dela pri sprejemanju srednjeročnega programa razvoja Belih vod. Program, ki ga pripravljajo, vsebuje poleg splošnih podatkov še predloge za nadaljnji razvoj in tudi ukrepe za rešitev sedanjega stanja. Poglavitno mesto v tem programu zavzemajo živinoreja, gozdarstvo in turizem. TRAJNI EKONOMSKI INTERESI OBEH DELOVNIH ORGANIZACIJ IN CILJI PRIPOJITVE V dosedanjih razpravah o pripojitvi Tovarne poljedelskega orodja in livarne Muta k TGO Gorenje Velenje so bili še posebej poudarjeni trajni ekonomski interesi obeh delovnih organizacij, in sicer skupno nastopanje na trgu, skupna nabava, prodajna in razvojna služba ter zmanjšanje direktnih stroškov, nadalje racionalnejša in bolj ekonomična proizvodnja ter poslovanje, povečanje produktivnosti dela, neposredno povezovanje polizdelkov s finalno proizvodnjo ter, ne nazadnje, povečanje proizvodnje in s tem celotnega dohodka kot tudi dohodka z namenom, da se poveča ekonomičnost poslovanja. PREDVIDEVANJA ZA RAZVOJ TOVARNE NA MUTI V OKVIRU TGO GORENJE Na zadnji seji delavskega sveta Tovarne poljedelskega orodja in livarne Muta so člane seznanili podrobneje tudi z dosedanjim razvojem velenjske Tovarne gospodinjske o-preme Gorenje, pa tudi s predvidevanji za razvoj Mute, če bi bila tudi še vnaprej samostojna, oziroma če se vključi v veliko »družino« Gorenja. (Dalje na 2. strani) Kakšna prispevna stopnja ? Pripravljeni predlogi za višino prispevne stopnje za zdravstveno zavarovanje delavcev v letu 1971. Predlog statuta nove Skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ravne na Koroškem, ki je še v javni razpravi, med drugim določa, da zavarovanci sami krijejo stroške zavarovanja. Stopnjo prispevka pa samostojno določa skupščina Skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ravne na Koroškem, vendar mora višino prispevne stopnje določiti na osnovi družbenega dogovora z vsemi družbenimi dejavniki v posameznih občinah, posebej pa tudi ob upoštevanju potreb zdravstvenega varstva (pa tudi objektivnih možnosti). V začetku novembra so se v Velenju sešli predstavniki občinskega sindikalnega sveta, občinske skupšči-ne, skupščine jiove_ Skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ravne na Koroškem in Savinjsko-Ša-leškega zdravstvenega doma. Govorili so o višini prispevne stopnje za zdravstveno zavarovanje delavcev v letu 1971 in pri tem sklenili, da naj bi Savinj-sko-šaleški zdravstveni dom izdelal ovrednoten program obsega zdravstvenega varstva, pri čemer naj bi zlasti upošteval z zakonom predvideni obseg varstva, nadalje nekatere razširjene pravice, podražitve storitev in uslug v letu 1971, povečanje storitev in pa potrebe po razširitvi zdravstvene mreže v šaleški dolini. Savinjsko-šaleški zdravstveni dom iz Velenja je že ovrednotil program dela za prihodnje leto in ga predložil v razpravo vsem zainteresiranim dejavnikom. V zdravstvenem domu računajo, da se bo v prihodnjem letu obseg storitev povečal za okrog 10%, in sicer zaradi porasta števila zaposlenih in odprtja nekaterih novih speciali- stičnih ambulant, cene zdravstvenih oz. zobozdravstvenih storitev pa bodo predvidoma večje za 10 oz. 5 %. Nenehno večanje števila prebivalstva in pa nefunk-cionalnost obstoječih prostorov sta privedli Savinjsko-šaleški zdravstveni dom do odločitve, da naroči načrte za razširitev zdravstvenega doma, ki naj bi potekala v dveh fazah, za prvo fazo pa bodo, po sedanjih izračunih, rabili okrog 5,300.000 dinarjev, od tega pa bo ob koncu letošnjega leta na voljo blizu 1 milijon dinarjev lastnih sredstev Savinjsko-šaleške-ga zdravstvenega doma. Preostali potrebni denar pa naj bi, po mnenju zdravstvenih delavcev, zagotovili s povišano prispevno stopnjo za zdravstveno zavarovanje delavcev. Gotovo je, da se bo morala stopnja prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev v prihodn jem letu zaradi povečanega obsega in obveznosti zvišati. V šalešiki dolirli je znašala letos v povprečju prispevna stopnja za zdravstveno zavarovanje v povprečju 6,55 %, pri čemer je znašal osnovni prispevek za vse enako 5,20 %, dodatni prispevek pa je bil predpisan v povprečju v višini 1,35%. Upoštevaje obseg del in pravic bi v letu 1971, ob u-poštevanju obstoječe stopnje 6,55 %, imeli na velen jskem področju v skladih zdravstvenega zavarovanja delavcev predvidoma 2 milijona dinarjev izgube. Pri stopnji 7,50% (torej pri povečanju od leta 1970 za 0,95 %) bi bilo nekaj manj kot 800.000 dinarjev presežka dohodkov nad izdatki, pri prispevni stopnji 8 % (za 1,45% več kot letos) pa bi ostalo v blagajni sklada zdravstvenega zavarovanja delavcev za velenjsko področje 2,200.000 dinarjev. Občinski sindikalni svet Velenje bo pripravil v začetku decembra širše posvetovanje, na katerega bo povabil tudi predstavnike delovnih organizacij, da bi se dogovorili o višini prispevne stopnje za zdravstveno zavarovanje za prihodnje leto. Šoštanj za dan republike Ob letošnjem dnevu republike, so v Šoštanju pripravili več prireditev. Včeraj zvečer je bila v domu Svobode osrednja proslava s kulturnim sporedom. Na tej prireditvi pa je domače prosvetno društvo razvilo društveno zastavo in slavilo 50-letnico obstoja. V prostorih glasbene šole so razstavljene plastike akademskega kiparja Ivana Napotnika. Raz- stava je posvečena 10. obletnici njegove smrti. Na otvoritvi je o delu in življenju pokojnega umetnika govoril akademski slikar Božidar Jakac. Danes zvečer, ob 19. uri, bo v domu Svobode izvedlo celjsko gledališče Veroniko Deseniško. V nedeljo pa bo igral v domu Svobode ansambel Mihe Dovžana in vokalni kvintet Gorenjci s pevko Ivanko Kraševec. SKUPŠČINA OBČINE VELENJE IN DRUŽBENO POLITIČNE ORGANIZACIJE čestitajo občanom za dan republike -29. november OBČINSKI SREDNJEROČNI NAČRT RAZVOJA ŠOLSTVA IN OTROŠKEGA VARSTVA DO LETA 1975 Perspektivni plan razvaja šolstva in otroškega varstva v občini Velenje je sestavljen z namenom, da bi skladno z razvojem gospodarstva razvijali take oblike dela na tem področju, ki bodo v največji meri zadovoljevale potrebe družbene skupnosti v pogledu razvoja vsestranske socialistične osebnosti in v pogledu zagotovitve dobrih kadrov za razvoj gospodarstva. Šolštvo in otroško varstvo je tisti primerni vir, ki zagotavlja dotok zdrave delovne sile v gospodarstvo, je osnova, ki je garant za hitro rast gospodarstva. Zavedajoč se, da se že v naj-ranejši mladosti začne oblikovati otrokova osebnost in da je pravzaprav že predšolska doba odločilna za formiranje te osebnosti, je posebni poudarek v tem planu dan razvoju in širjenju mreže varstvenih ustanov s tem, da na varstvo otrok v šolski dobi ne pozabimo. Celotni program razvoja šolstva in otroškega varstva temelji na pokazateljih, ki izvirajo iz razvoja gospodarstva v Šaleški dolini. Ker le-to predvideva najbolj intenzivno rast mesta Velenja, je tudi plan orientiran tako, da prikazuje novonastale potrebe v mestu Velenje, čeprav se bodo porajale tudi na širšem območju. Plan zajema obdobje 1971— 1915 in je vsklajen s programom razvoja gospodarstva v občini. Ker ni bilo mogoče dobiti na nekaterih področjih verodostojnih pokazateljev, le-ti temeljijo na dosedanjih izkuš- njah komisije, ki je plan sestavljala. DEMOGRAFSKE ZNAČILNOSTI IN SESTAVA PREBIVALSTVA OBČINE VELENJE Občina Velenje je v povojnem obdobju dosegla hiter gospodarski razvoj. Iz slabo razvitega, pretežno kmetijskega področja, se je razvila v močno industrijsko občino. Za občino je značilna sorazmerna mlada starostna struktura prebivalstva, kar je pogojeno z močno razvitim gospodarstvom in industrijo, ki večinoma zaposluje mlado delovno silo. Ob popisu prebivalstva leta 1961 je znašala poprečna starost prebivalcev občine Velenje 29 let (v Socialistični republiki Sloveniji 32 let). Mlada starostna struktura pa narekuje družbeni skupnosti večjo skrb za reševanje in u-rejanje vseh tistih problemov in nalog, ki zaradi tega nastajajo. že samo visok koeficient rodnosti, ki je znašal v občini Velenje v zadnjih letih poprečno 22,7 odstotkov (v SRS 17,7) opozarja, da je treba začeti pospešeno reševati naloge s področja otroškega varstva in osnovnošolskega izobraževanja. Predvidevanje nalog s področja otroškega varstva in o-snovnega šolstva ter usmerjanje njunega nadaljnjega razvoja, je važno poznavanje sprememb v starostni strukturi prebivalstva oziroma v kontingentih, ki zajemajo mladino do 18. leta starosti. Struktura prebivalstva v starostnih kontingentih do 18. leta za občino Velenje v letu 1969 Življenjska doba Število prebivalcev Delež v % od 0 do 2 let 1753 17,7 nad 2 do 7 let 2941 29,7 nad 7 do 14 let 3467 35,0 nad 14 do 16 let 862 8,7 nad 16 do 18 let 882 8,9 skupaj od 0 do 18 let Prikazano število prebivalstva zajema tiste kontingente mladih ljudi, ki so pomembni za področja šolstva in otroškega varstva. Iz prikazanih podatkov vidimo, da pomeni skupno število prebivalstva, ki zajema šolstvo in otroško varstvo v občini, v odnosu do skupnega števila prebivalstva v občini 36,6 odstotkov. Iz omenjenih podatkov lahko s projekcijo v letu 1975 ob 9905 100 predvidenem skupnem porastu števila prebivalstva in ob upoštevanju, da se odnos v starostni strukturi ne bo bistveno spreminjal, pridemo do predvidenega povečanja števila prebivalstva, ki se vključuje v šolstvo in otroško varstvo. Predviden porast prebivalstva v občini Velenje po starostnih kontigentih od 0 do 18 let v letu 1975 ob skupnem porastu prebivalstva za 6700 prebivalcev Življenjska doba Število prebivalcev Delež v Vo od 0 do 2 let 2202 17,7 nad 2 do 7 let 3696 29,7 nad 7 do 14 let 4356 35,0 nad 14 do 16 let 1083 8,7 nad 16 do 18 let 1107 8,9 skupaj od 0 do 18 let 12444 100, Iz gornje tabele je razvidno, da bo predvideni porast otrok do leta 1975: 1. predšolskih otrok za 1204 več 2. šoloobveznih otrok za 1110 več 3. mladine nad 16 do 18 let za 225 več Vidimo, da nas čakajo na področju otroškega varstva, o-snovnega šolstva in strokovnega šolstva, če hočemo te dejavnosti obdržati vsaj na taki stopnji, kot jih imamo da- nes, velike naloge. Ce hočemo omenjenim dejavnostim ši-'ifi področje dela v pogledu kvalitete in kvantitete se prav tako večajo zahteve po novem kadru in novih finančnih sredstvih za redno dejavnost. "ROŠKO VARSTVO Otroško varstvo je po svojem bistvu dejavnost, ki odstranjuje prepreke in ustvarja možnosti za nemoten razvoj otroka. V širokem pomenu besede spada v otroško varstvo dnevno varstvo otrok, zdravstveno varstvo, šolstvo, vse vrste angažiranja otrok v interesnih dejavnostih, stanovanjska gradnja ter tudi celotna kulturna dejavnost, namenjena vzgoji otrok. Program razvoja otroškega varstva velenjske ob;ine zajema predvsem primerna področja, kot so dnevno varstvo in prehrana otrok. Velike potrebe narekujejo predvsem sistematičen razvoj teh področij. Od skupnega števila 4694 predšolskih otrok v občini je v organizirano obliko varstva zajetih le 351 otrok ali 7,4 odstotke. Ta podatek nam pove, da sedanje stanje varstvenih zavodov v pogledu prostornih kapacitet in materialnih pogojev še zdaleka ne odgovarja družbenim potrebam. Nujno potrebno bo stremeti za tem, da se v petletnem obdobju zajame v organizirano varstvo vsaj 15 odstotkov predšolskih otrok. To pa pomeni intenzivno izgradnjo novih prostornih kapacitet na tem področju. Normativi predvidevajo za enega predšolskega otroka 2,5 m! igralnega prostora. Ce preračunamo v uvodne podatke o starostni strukturi vidimo, da bo potrebno do leta 1975 zagotoviti otroško varstvo za 884 otrok več kot jih imamo zajetih sedaj. V prostornih kapacitetah pomeni to 1332 mJ igralnega prostora več. To pa je velikost treh vzgojno varstvenih zavodov, kakršnega gradimo v Velenju sfedaj. Nujno potrebno bo v naslednjem obdobju pristopiti k preureditvi in širjenju prostornih kapacitet za dnevno varstvo tudi v okoliških krajih, saj tod največkrat srečujemo vzgojno zanemarjene, socialno ogrožene in podhranjene otroke. Varstva šolskih otrok v oddelkih podaljšanega bivanja na naših osnovnih šolah pravzaprav ne poznamo, čeprav le-ti po izkušnjah šol v Sloveniji veliko doprinesejo k izboljšanju učnega uspeha in pomagajo reševati vzgojno problematiko. Po podatkih že sedaj o-staja brez vsakršnega varstva 554 otrok. Vsaj del teh otrok bo nujno potrebno zajeti v oddelke za podaljšano bivanje, če hočemo, da ne bodo podlegali vplivom ceste in vplivom protisocialističnih dejavnikov, ki z naraščajočo demokracijo vedno bolj dvigajo glave. Pravilna prehrana otrok je eden izmed najvažnejših problemov, s katerimi se srečuje zaposlena družina. Ce hočemo vzgojiti zdrav mladi rod, je v naslednjem obdobju na tem področju nujno potrebno težiti za tem, da zajamemo v šolsko prehrano čim več učencev. Vsaj malico bi morali dobivati vsi učenci v šoli. Podrobno bo potrebno ugotoviti število tistih učencev, ki nimajo doma rednih toplih obrokov in najti način, da se tem otrokom nudijo kosila v šolskih kuhinjah. Ker kuhinje močno bremenijo šole v administrativnem pogledu, bi morali proučiti v omenjenem obdobju možnost ustanovitve' centralnega obrata za prehrano otrok. NADALJEVANJE S 1. STRANI NOV ČLAN »DRUŽINE« GORENJE Dalje prihodnjič Nanizali bi nekaj najbistvenejših podatkov o predvidevanjih za razvoj Mute v okviru TGO Gorenje Velenje. Tovarna poljedelskega orodja in livarne Muta bo letos ustvarila okrog 53 milijonov din bruto dohodka, leta 1975 bi ga, če bi bila še naprej samostojna, okrog 90 milijonov dinarjev, v okviru Gorenja pa ga bo 175 miil jonov oz. nad 120 milijonov več kot letos. Število zaposlenih se bo povečalo od sedanjih 815 na 1.250 v letu 1975, oziroma za skoraj 450. Letos bodo znašali osebni dohodki na Muti v povprečju 1.040 dinarjev na zaposlenega na mesec, prihodnje leto naj bi se gibali okrog 1.300 din, v letu 1972 pa naj bi dosegli povprečni osebni dohodek zaposlenih v velenjskih tovarnah Gorenja. Za investicije v osnovna sredstva bodo v razdobju 1971—1975 porabili 73 milijonov dinarjev, za investicije v obratna sredstva 17 milijonov din, za družbeni standard pa 18 milijonov dinarjev, pri čemer pa bo lastnih sredstev 12 milijonov, za ostalo pa bo treba zagotoviti posojila. Med investicijskimi deli je v I. fazi predvidena rekonstrukcija livarne Vuze-nica in ureditev dodatnih zmogljivosti tako, da bo mogoče na leto proizvesti 10.000 ton litine. V II. fazi pa je v načrtu rekonstrukcija čistilnega obrata in u-vedba proizvodnje jeklenega peska (čistilnega sredstva za metalurge). Istočasno bodo pristopili h gradnji nove livarne za drobne izdelke, in sicer za odlitke do teže 2,5 kg. Predvidena je tudi izgradnja emajlir-nice in obratov za dodelavo litine, kar naj bi omogočilo znatno izboljšanje ekonomičnosti poslovanja. Že prihodnje leto pa bodo začeli z adaptacijo kladi-varne, kjer bodo v prihodnje proizvajali kovane plošče za štedilnike Gorenje. Uredili bodo tudi transport ter postavili novo upravno zgradbo. Vzporedno z modernizacijo obstoječih in izgradnjo novih tovarniških objektov bodo zamenjali dotrajano opremo tudi v kladivarni in kladivar-no nasploh modernizirali. TGO Gorenje Velenje ima v načrtu, da obdrži vse dosedanje perspektivne kup- ce Tovarne poljedelskega orodja in livarne Muta, prizadevala pa si bo, da livarno najpozneje do leta 1973 usposobi tako, da bo lahko krila večino potreb velenjskih tovarn Gorenje po odlitkih. ZAČETEK POVEZOVANJA KOOPERANTSKE INDUSTRIJE Z GORENJEM Če bo uspel referendum na Muti 8. 12., v kar pa domačini niti najmanj ne dvomijo, se bodo v letu dni pridružile velenjski Tovarni gospodinjske opreme Gorenje tri delovne organizacije, prvi je bil velenjski Chrommetal, sledil je Sever iz Subotice, zdaj pa je na vrsti Tovarna poljedelskega orodja in livarna Muta. S priključitvijo velenjskega Chrommetala in s pričakovano priključitvijo Tovarne poljedelskega o-rodja in livarne Muta pa se začenja tudi proces vključevanja večje in pomembnejše kooperantske industrije v veliko »družino« Gorenja. Načrtov za trdnejše in trajnejše povezovanje kooperantske industrije z velenjsko Tovarno gospodinjske opreme Gorenje pa je še več. O tem pa bomo pisali v eni od prihodnjih številk. Ponekod osebni dohodki niso usklajeni s produktivnostjo V našem zadnjem komentarju »Izhodišča za srednjeročni razvojni načrt so realna in dosegljiva« je v zadnjem delu — zaradi pomanjkanja prostora — žal izpadel tabelaričen pregled gibanja osebnih dohodkov in produktivnosti dela v prvih šestih mesecih leta 1969 in 1970. Ker ugotavljamo razkorak med rastjo osebnih dohodkov (ti so se v delovnih organizacijah industrije in rudarstva povečali za 6,6%) in produktivnostjo (ki se je zmanjšala za 1 %), objavljamo tabelarični pregled gibanja povprečnih osebnih dohodkov, njihovega povečanja v primerjavi z letom 1969, in pa gibanje produktivnosti. Povprečni OD na zaposlenega Povečanje 1970/1969 Produktivnost dela 1970/1969 Termoelektrarna Šoštanj Rudnik lignita Velenje IGO Gorenje Velenje Polypex Šoštanj Lesna Šoštanj Tovarna usnja Šoštanj Industrija in rudarstvo 1.711 din 1.324 din 1.251 din 1.409 din 1.250 din 1.021 din 1.301 din + 27 % + 0,5% + 1L7 % + 53,3 % + 14,3 % + L7% + 6,6% + 5,5 %> - 7,3% + 5,3% - 8 % + 2.4% - 31,3 % — 1 Podrobnejši komentar k objavljenim podatkom ni potreben. Biti bi morali, kot smo že zadnjič zapisali, spodbuda samoupravnim organom in strokovnim službam ter vodstvom delovnih organizacij, da storijo vse, da se produktivnost dela poveča in da se gibanje osebnih dohodkov (posebej še tam, kjer je to neskladje največje) uskladi z doseženo produktivnostjo dela! GARAŽE V VELENJU Zaradi pomanjkanja jeklene pločevine se je dograditev prve »triplex garažne hiše« v Velenju zakasnila. Dravograjsko IGMP »Monter« bi moralo namestiti streho že v drugi polovici oktobra, vendar z deli še ni začelo, računajo pa, da bo garažna hiša dograjena do konca novembra. V Velenju, kjer je blizu 1.500 osebnih avtomobliov, manjka garaž. Zato se je stanovanjska enota Rudnika lignita Velenje odločila, da zgradi ob Prešernovi cesti »triplex garažno hišo«. Standardni načrt za tovrstni objekt so spremenili, ker bodo garaže v Velenju ogrevane. Prva »triplex garažna hiša«, v kateri bo 112 garaž, bo veljala z ureditvijo okolice in ogrevanja vred, okrog 1,400.000 dinarjev. Na stanovanjski enoti velenjskega rudnika lignita so povedali, da bi lahko odprli še precej več garaž, kot pa jifi" bo v kratkem na voljo. Po prvih izračunih je mogoče pričakovati, da bo treba za najemnino garaže, z ogrevanjem vred, odšteti na mesec okrog 60 dinarjev. Pripravljeni za zimo Sveta krajevnih skupnosti Sentflorjan in Bele vode sta se že dogovarjala s komunalno obrtnim centrom Velenje o zimskem vzdrževanju cest. Cesta skozi Sentflorjan proti Belim vodam je pripravljena za zimske razmere. Posebnost so s svetlečo barvo označeni koli, ki dajejo dovolj varno vožnjo tudi v megli in snegu. Novost pri ureditvi ceste bodo v letošnji zimi tudi snežne pregrade proti zametom, ki jih skupno pripravljajo z velenjskim komunalnim podjetjem. ZAKAJ NAPREDNI KMETOVALCI V PAŠKI VASI OPUŠČAJO HMELJ V vasi je zakokodakalo... M Ko smo se mudili v Paški vasi so našo pozornost pritegnile nove stavbe, ki jih gradijo že na začetku vasi. Takšne enake gradnje pa smo videli tudi drugod v vasi. Zvedeli smo, da bodo to kokošnjaki, ki jih gradi šesterica kmetovalcev. Sicer pa se v tej vasici, ki ima kakšnih 40 hiš, s kokošjerejo že dalj časa u-kvarjajo. Mirko Puncar že več kot leto dni goji v eni izmeni po 3000 piščancev, prav tako Matilda Dvornik. Manjšo količino jih ima tudi Franc Štefančič, Jože Drev iz bližnje Slatine pa je pred dnevi že oddal 4000 piščancev. Zdaj pa se tega posla lotevajo še drugi. Miha Letonje ima 68 let, pred upokojitvijo pa je bil direktor podjetja Oljka. Pred meseci je preuredil v kokošnjak staro zgradbo. Te dni pa je že oddal prvih 3500 piščancev ljubljanski Emoni. »Z izkupičkom 'sem zadovoljen,« je pripovedoval Letonje. »Za rejo so mi plačali dinar za kilogram mesa očiščenih piščancev. V prvi izmeni pa je poginilo le 66 piščancev, torej polovico od dovoljene količine.« Skupaj z Le ton jem smo ii ogledali prazen kokošnjak, li ga sedaj čisti in priprav-ja za drugo dvomesečno zmeno. V njegovem hlevu 3a smo bili redki gostje, ter Letonje nikogar ne pu-iča vanj. Njegova žena je jovedala, seveda bolj v ša-i, da gospodar nobenega ne )usti k piščancem, niti do- mačih ne. »Veste, ključ nosi kar v žepu«, je še pristavila. To pa pomeni, da mora gojitelj v kokošnjaku držati red in čistočo in je najbolje nikogar puščati notri, ker se lahko od zunaj prinašajo bolezni. Miha Letonje je še povedal: »Pogodbo za gojitev piščancev sem sklenil s šo-štanjsko kmetijsko zadrugo. Ta skrbi za odvzem in dostavo piščancev, veterinarsko službo in za krmila. Moram povedati, da je zelo skrben, in daje tudi največ nasvetov, veterinar iz Velenja, Ivan Naglič. Drugače pa smo neizkušeni rejci prepuščeni vsak svoji iznajdljivosti.« Ustavili smo se sredi vasi pri dveh kokošnjakih, ki jih pravkar gradijo. Tu sta bi- la Franc Drofelnik in Viktor Urleb, kasneje pa sta se prijetnemu klepetu pridružila še Rudi Ježovnik in predsednik krajevne organizacije SZDL Franc Šte-fančič. Pripovedovali so o tem kako so prišli na zamisel, da bi zgradili tako velike kokošnjake. »Žalostno je, vendar moram povedati, da hmelja ne bomo več pridelovali na tolikšnih površinah kot smo ga nekdaj v Paški vasi«, je povedal Rudi Ježovnik. Pa-ška vas je imela 25 ha hmelja, zdaj pa so ga posekali že 6 hektarjev. Posekati pa ga mislijo še nadaljnjih 7 hektarjev. Kmetje pravijo, da so odkupne cene za hmelj prenizke in dohodek majhen. Velika kokošnjaka, ki jih gradita kmetovalca Drofelnik in Ježovnik To pa je med drugim privedlo nekatere napredne kmetovalce v Paški vasi, da so začeli razmišljati o specializaciji. »Odločili smo se za piščance«, je dejal Franc Drofelnik. »Rudi Ježovnik, Viktor Urleb, Ivan Bizjak, Miha Ažman, Stanko Obu in jaz, bomo zgradili enake hleve in imeli vsak po 4000 nesnic.« Tako sedaj šest, v glavnem mladih posestnikov, v Paški vasi gradi velike nove kokošnjake, 32 metrov dolge in 12,5 metrov široke. Vsak hlev bo veljal blizu 220.000 dinarjev, v njih pa bo lahko po 10.000 piščancev v eni izmeni ali 4000 nesnie. Kmetom je kmetijska zadruga Šoštanj dala po 100.000 din posojila, vse drugo pa bodo prispevali sami. Sedaj so se v dogovoru z zadrugo odločili za nesnice. Kmetje dobijo v rejo nesnice, zastonj krmila, za veterinarski nadzor pa skrbi zadruga. Kure nesnice preskrbi Emona in tudi prevoz je njena stvar. Za redno krmljenje, zbiranje jajc, porabljeno vodo in elektriko (ter seveda naložbo v kokošnjak) — plačajo kmetu po sedem par od jajčka. Ce pa izračunamo, da bodo pri intenzivni reji nesnice iz šestih kokoš-njakov znesle na leto nad 5 milijonov jajc, dobi šest gospodarjev skupaj 350.000 din. Naložbe v Paški vasi vsekakor nekaj obetajo, saj bo samo deset kmetov iz te vasice s specializacijo v kokošjerejo dalo na leto 5 milijonov jajc in 100.000 kilogramov piščancev. Ih kjl * * IBMHKK i -„ ^ 1 ' i MM Jlf |Lr M FRANC ŠTEFANCIČ MIHA LETONJE RUDI JEŽOVNIK VIKTOR URLEP FRANC DROFELNIK Srečanje z Rožankovo mamo To resnično zgodbo je pripovedoval Zorko Kotnik, bivši upravitelj, pionirjem ob slovesnem sprejemu »Kurirčkove pošte« v Šmartnem ob Paki V začetku decembra leta 1944 so Nemci začeli velik napada na Zgornjo Savinjsko dolino. Mesec dni pred vpadom sem opravljal dolžnost tajnika Rdečega križa za Štajersko. Pisarno smo imeli v bivšem poštnem uradu na Ljubnem. Tu nas je bilo devet, vsak pa je bil zadolžen za drugo delo. Nekega dopoldneva vstopijo v pisarno tovariš Luka (Leskošek), Mica šlandrova in neki poročnik, katerega pa nisem poznal. Tovariš Luka malo pogleda po pisarni in stopi k prvemu z vprašanjem, kaj da dela. Ta mu odgovori, da piše note za partizansko godbo (godbeniki iz revirjev), nato pristopi k drugemu in vse tako do predzadnjega. Vsem naroči, da se morajo drugo jutro javiti v neki bivši gostilni na zgornjem koncu trga. Vseh osem so razporedili v brigade. Bili so to bolj mladi ljudje. Končno pristopi k meni in me kar po imenu vpraša, kaj delam. Pripomniti moram, da se kdaj prej nisva videla in ne poznala . . . Ko mu pokažem osnutek oklica za prebivalstvo Štajerske, ga vzame v roke in prebere. Nato pa mi reče, da se moram drugo jutro ob 8. uri javiti pri njem. Mislim si sam pri sebi, kaj bi naj to pomenilo. Pa ni bilo nič takega, samo težjo dolžnost sem moral prevzeti. Tovariš Luka mi pove, da so me določili, da naj bi jaz prevzel zbiranje hrane za partizanske bolnišnice, ker res dobro poznam ljudi v zgornji Savinjski dolini. To delo sem opravljal vse do napada Nem- cev. še dva dni pred napadom se nam je posrečilo odpraviti iz Ljubnega, kjer je bil zbirni center, v bolnišnico dva voza različne hrane. Naši kmetje so se pri prostovoljni oddaji hrane za naše ranjence res izkazali. Vsa čast jim! Teden prej me je poklical glavni šef partizanskih bolninšic dr. Žiga in mi sporočil, da bom dobil potrdilo, s katerim bom lahko obiskoval bolnišnico, seveda do prihoda v bolnišnico z zavezanimi očmi. Tu naj bi se prepričal, kako prihaja hrana v bolnico. To se nt zgodilo, kajti Nemci so od vseh strani navalili na osvobojeno o-zemlje Zgornje Savinjske doline. Jasno je bilo, da bo treba misliti na to, da nas Nemci ne dobijo v roke. Javil sem se pri predsedniku pokrajinskega odbora za Štajersko in ga vprašal kaj naj naredim. Znajdi se, je bil odgovor. Vse naše enote so še umaknile iz Ljubnega in drugih krajev, bežali pa so tudi naši ljudje — aktivisti in drugi. Največ jih je bežalo proti Lučam in Podvolovjeku. To je bila žalostna in trnova pot. Marsikateri od njih se ni več vrninl. Menda je bilo 11. decembra, ko sem iz Ljubnega šel k svoji družini, ki je stanovala v Lačjl vasi pri Nazarjih. Ko sem se vračal na Ljubno, so Nemci že streljali s topovi na Rad-mirje in okolico. Srečno sem prispel na Ljubno. Tu smo se domenili z bivšim poštarjem Marovtom in trgovcem Mirkom Praprot-nikom iz Mozirja, da se podamo tudi mi proti Lučam. Res smo prišli na pol poti, toda zavili smo raje k nekemu kmetu na desni strani Savinje in tam na skednju prenočili. Tu je bilo že več beguncev, med njimi tudi tovarnar Wosch-nagg iz Šoštanja s svojo družino. Mi trije pretehtamo situacijo in kar zjutraj mahnemo na Ljubno, popoldne pa krenemo proti Rastkam. Srečevali so nas partizani in nas opozarjali naj ne gremo v to smer, kajti Nemci se že bližajo od te strani proti Ljubnem. Toda mi smo računali, da je bolje, če se pre-tolčemo skozi obroč in pri- demo za hrbet Nemcem, kajti tam bi bila večja verjetnost, da nas ne dobe v pest. Ker pa je tovariš Ma-rovt dobro poznal kmeta Alojzija Ročnika, pd. Je-zernika, krenemo na desno proti njegovi kmetiji. Teren je bil precej strm. Tiho gremo drug za drugim zatopljeni v svoje mi-takrat pa glasno rečem: »Vraga. na Slovenskem smo vendar mi gospodar . . .« Zdi se mi da_ smo potem dosti bolj vedri korakali proti Jezerniku, kamor smo prispeli okrog pol štirih popoldne. Ker je bila gospodinja z otroki in mamo sama doma. smo se kmalu napotili pod Jezerske peči. Se prej nam je na mizo postavila kruh in jabolčnik. Tam pa je bil že malo prej neki mož, ki je odložil svoj nahrbtnik na krušno peč, in ta je bil u-soden za mlado ženo. Po našem odhodu — dobre pol ure pozneje — so bili Nemci v hiši. Spraševali so po gospodarju. Žena jim pove, da je odšel po drva. Hišo so preiskali in niso našli nič sumljivega, vendar zagleda neki narednik na peči vojaški na-hrbttnik. Ta vpraša ženo, čigav je. Odgovori mu, ETa je od nekega civilista iz Ljubnega in da ga je pri odhodu pozabil na peči. Zena je imela na rokah dveletno hčerko. Jtfared-nik zgrabi revolver in meni nič, tebi nič ustreli ženo v srce. Ta pade z otrokom vred na tla in izdihne. Na srečo smo sredi poti srečali gospodarja. Ta nam zaenkrat pokaže skalo s previsom. Tam smo si za silo uredili bivališče. Blizu je ležalo precej smrekovih vej. Deževalo in snežilo je, zato smo okoli skale postavili te veje, da smo se tako ubranili mokrote in vetra. Toda ponoči so ta prostor že razsvetljevale nemške rakete, znak da so Nemci tudi nad nami. Ce bi nam gospodar ne bil pokazal tega kraja in se prej vrnil domov, bi Nemci dobili tudi njega. Ko se je po odhodu bližal hiši, je videl da se Nemci odpravljajo v dolino. Ko vidi, da so odšli, se oprezno približa. Stopi v kuhinjo, tedaj mu domači povedo, da so Nemci ustrelili ženo in jo na vozičku odpeljali s seboj na Ljubno. ("Nadaljevanje sledi) lllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllfllllllflllllllllllllllllllllllllllllfllliiilifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,!!!!!!!!,,,!!),,,!,,,,, ||)|f)| j | r ■ 1111111 > ■ I.....MIIIMIM.....Ilfllllllll.........11IIIII1111III......III111IIIK11 lili......Illlllllllllllllll......Illlllllllllllll...... I ■ 11111111111111111111 ■ fTl 02020248232348484802010002025353484853020153484848484823232353232353232353482353482348485323232348005348000076 m B 7M m 7M 'M m i * B 0 $ H P P yžk P P #3 * m M m & m lite §§§ in lip i ® ž® I® m p »i g® hvA i4<> i4t>, IfM =134 sJifS P P m m P v&Č P m P P i i p P vikte P A/as/ dosežki -fr-fr-Ar A/as/ dosežki Letošnje leto je za prebivalce šaleške doline še posebej pomembno. Slavimo 25-letnico življenja in ustvarjanja v sodobni domovini in ta jubilej smo počastili še posebej tudi z odločitvijo, da z lastnim denarjem pomagamo naslednjih pet let izgradnji številnih negospodarskih objektov v vsej občini. šaleška dolina je postala letos eno samo gradbišče. Od Rečice pri Šmartnem ob Paki pa do Pake. Vsepovsod gradimo nove objekte, šole, ceste, kanalizacijo, vodovode, vrtce, stanovanja. Ker je praznik republike — 29. november kot nalašč za to, da napravimo bilanco letošnjih dosežkov na negospodarskem področju, smo to tudi storili. Bojimo se, da zaradi obilice del kakšno pridobitev ali akcijo vendarle nismo izpustili. Naj nam bo to že vnaprej oproščeno. V ŠMARTNEM OB PAKI so letos nadaljevali z urejanjem kanalizacije, asfaltirali pa so tudi cesto skozi središče kraja do šole. V vasi Gorenje so napeljali vodovod. AMD Šmartno ob Paki je nadaljevalo z urejanjem društvenega doma, sicer pa se v kraju pripravljajo na razširitev osnovne šole, zidavo telovadnice ter na ureditev primernejših prostorov za otroško varstvo. Velik napredek beležijo tudi v ŠOŠTANJU IN OKOLICI. Omeniti velja ureditev ogrevanja v kopalnem bazenu in začetek urejanja centralnega ogrevanja zgradb v mestu, šoštanj je letos bogatejši za 40 novih družinskih stanovanj v družbenem sektorju. V mestu so modernizirali in asfaltirali Aškerčevo cesto ter Cesto talcev in uredili pločnike. Nadaljevali so z urejanjem kanalizacije na desnem bregu Šoštanja. V kratkem bodo izročili namenu tudi nadomestno cesto šoštanj —Pesje, saj je cesta skozi Družmirje že zdavnaj dotrajala in skorajda ne zasluži več tega imena. Modernizirana in asfaltirana je cesta šoštanj—Ravne, v Ravnah pa zgrajena nova šola. Modernizirana je cesta v Lokovici, zgrajen vodovod iz Škal do Gaberk, prebila pa je tudi cesta Bele vode— Visočki vrh. Tik pred dograditvijo pa je tudi nova koča lovcev iz šoštanj-ske družine Smrekovec nad Belimi vodami. Tudi VELENJE Z OKOLICO je bilo deležno številnih pridobitev. Naj na prvem mestu omenimo nadaljevanje izgradnje ceste na Graško Goro ter prebitje cesle na Paški Kozjak, nadalje elektrifikacijo Pake, ureditev ceste Cirkovce—Vodemlja, asfaltiranje cestnega odseka Šalek—Bevče, modernizacijo ceste Šmartno—Kono-vo, urejanje toplovoda šoštanj—Velenje, izgradnjo protiležnega rezervoarja v starem Velenju, urejanje vodovodnega in kanalizacijskega omrežja v Pesju, asfaltiranje ceste do pokopališča v Podkraju, ureditev otroškega igrišča ter skorajšnjo dograditev prve garažne hiše s 112 garažami. Tik pred dograditvijo je v Velenju tudi pokrit zimski plavalni bazen, začelo se je z gradnjo nove III. osnovne šole, na gradbišču novega vrtca je že bila smrečica, začelo se je z urejanjem garderob za športnike itd. Bogata je tudi »bera« stanovanjske izgradnje. Rudnik lignita Velenje je na Efenkovi cesti na začetku leta dodelil 30 članom nova stanovanja v stolpičih. V starem Velenju gre h koncu gradnja novih 4 stolpnic, od katerih bodo po dve zasedli člani delovnih kolektivov TGO Gorenje Velenje in Rudnika lignita Velenje. Rudnik pa je začel v starem Velenju še z gradnjo ene stolpnice in enega 10-stanovanj-skega stolpiča. Velenjski lovci pa so v Lokah pod Paškim Kozjakom izročili namenu novo lovsko kočo. Nova nadomestna cesta Proizvodna hala rudarskega šolskega centra A/as/ dosežki Naši dosežki Nova tovarna štedilnikov ŠTEVILNE GOSPODARSKE INVESTICIJE Te dni smo med »potepanjem« po Šaleški dolini ugotavljali, da skorajda ni delovne organizacije na področju občine Velenje, ki se v tem letu ne bi bila lotila večjih investicijskih del. Ta prizadevanja se bodo odrazila že v prihodnjem letu, in sicer v povečanju novih delovnih mest ter v povečanju realizacije. Nekatere investicije pa so začele vračati denar že letos. Največja in najzahtevnejša investicija je nedvomno izgradnja nove Termoelektrarne Šoštanj lil, moči 275 MW, ki bo veljala okrog 500 milijonov dinarjev. Izgradnja te naše naj-jJ večje termoelektrične enote poteka vi*' okviru planskih predvidevanj in gra-| ditelji napovedujejo, da bo nova Ter-I moelektrarna Šoštanj III dograjena dol začetka oktobra 1971, ko naj bi začelaj tudi že poskusno obratovati. Velenjska Tovarna gospodinjske I opreme Gorenje gradi novo tovarno« štedilnikov, ki bo omogočila več kot enkratno povečanje proizvodnje štedilnikov, po katerih je veliko povpraševanje tako doma kot na nekaterih najzahtevnejših zahodnoevropskih tržiščih. TGO Gorenje ureja v Velenju še tovarno za male gospodinjske aparate ter veliko samopostrežno restavracijo (njene zmogljivosti bodo 5.000 toplih malic, 1.500 kosil in 1.000 veče-rij), trgovino in prodajalno izdelkov Gorenje ter rezervnih delov. V Na-zarjih gre h koncu izgradnja tovarne tehtnic »Gorenje«, medtem ko se TGO Gorenje pripravlja tudi za sofinanciranje izgradnje nove tovarne plastičnih folij v Slovenj Gradcu, ki jo bodo gradili skupaj s tamkajšnjo Tovarno usnja. Razgibana je bila investicijska dejavnost tudi v okviru Rudnika lignita Velenje. V našem pregledu omenjamo posebej modernizacijo obrata EFE v Šoštanju, v katerem bodo lahko v prihodnje na leto izdelali 45 milijonov enot izoblikovancev, vpeljali pa bodo tudi proizvodnjo suhih malt. Prav zdaj gredo h kraju dela pri razširitvi prostorov za potrebe elektrostrojnega obrata velenjskega Rudnika. Ta investicija bo omogočila občutno povečanje realizacije elektrostrojnega obrata. Tovarna usnja Šoštanj je gradila novo lužilnico, ki bo omogočila za tretjino večji namok kož (doslej je bilo to ozko grlo) in prav tolikšno povečanje obsega proizvodnje. Rudarski šolski center Velenje gradi v industrijski coni v Velenju proizvodno halo, površine 6.000 m-. V nove prostore bodo preselili orodjarno ter del serijske proizvodnje kovinske galanterije ter proizvodnje konfekcioni-ranih žic ter A program za učence 1 letnikov poklicne kovinarske in elektro šole. Novi prostori bodo omogočili še večjo kvaliteto izobraževalnega dela, večja pa bo tudi proizvodnja RŠC Velenje. Lesna industrija LESNA iz Šoštanja bo že v kratkem dogradila, prav tako v industrijski coni v Velenju, novo tovarno kosovnega pohištva. Kot računajo bodo na začetku v dveh izmenah proizvedli okrog 60.000 kuainj-iskih elementov, izdelovali pa bodo ltudi televizijske kasete. Prihodnje leto bodo v tej novi tovarni, kot računajo, (ustvarili 70 milijonov din realizacije. Trgovsko podjetje na veliko in malo \ERA Velenje je s pomočjo Rudnika 'lignita Velenje uredilo novo sodobno samopostrežno trgovino z bifejem na začetku Efenkove ceste v Velenju, na Tomšičevi cesti pa je uredilo poslovalnico Sodobne opreme. Kmetijska zadruga Šoštanj je nadaljevala z urejanjem žičnic v nasadih hmelja, urejala pa je tudi nasade ribeza. Komunalno obrtni center Velenje je razširil rastlinjak, začel pa je tudi z izgradnjo prepotrebne avtobusne postaje v Velenju, ki bo z zunanjo ureditvijo vred veljala okrog 1,100.000 din, dograjena pa bo v začetku prihodnjega leta. Kreditna banka Celje — podružnica Velenje je začela ob Prešernovi cesti z gradnjo poslovne stavbe. Vseljiva bo prihodnje leto. Trgovsko podjetje »Vino« iz Šmartnega ob Paki gradi novo polnilnico in skladiščne prostore. Podjetje »Oljka« iz Šmartnega ob Paki je na začetku leta izročilo namenu novo hidrarno, v kateri bodo letno izdelali okrog 18.000 ton hidri-ranega apna. Gostinsko podjetje »Paka« iz Velenja je zgradilo ob hotelu Paka avtomatsko 4-stezno kegljišče. Stanovanjsko podjetje Velenje pa je za tržišče gradilo poslovno-trgovsko stavbo ob Prešernovi cesti. V njej je že prodajalna ljubljanske »Elektro-tehne«, v prvem nadstropju bo prodajalna ljubljanske modne konfekcije »Krim«, v drugo nadstropje pa se bo vselil Projektivni biro Velenje. 5555555555555555555555555552555555555555555U5555 _ _ _ _ _j" V---" /.-.J'/-. V— / /11' ' i"',< 1" /" /1"/r. . ' i " ii"7i.i,i-(r.i tef toi 1^-/ !»-/ i^to/ /Vas/ dosežki A/as/ dosežki "fr-čn^r A/as/ dosežki V dveh letih nad 100000 delovnih prostovoljnih ur Prebivalci Velenja so lani s prostovoljnimi delovnimi akcijami, prva je bila na vrsta cesta Velenje—Šentilj, posebej pa še z množično udeležbo na akcijah, ponovno manifestirali pripravljenost občanov, da tudi sami pomagajo pri reševanju perečih komunalnih problemov, obenem pa tudi enotnost delovnih ljudi šaleške doline v prizadevanjih za napredek njihovega območja. V Velenju so se v letu 1969 odločili za akcijo povezovanja in združevanja krajev in občanov, posebej še mesta z okolico. Geslo akcije je resnično simbolično »Mesto — vasi«. Pred leti so namreč vsi prebivalci šaleške doline, tudi okoličani, pomagali urejati mesto — Velenje, zdaj pa naj bi Velenjčani in drugi to pomoč vrnili. V središču šaleške doline ima prostovoljno delo že tradicijo. V Velenju so se pred leti vrstile številne velike prostovoljne delovne akcije. Velenjčani so si sami zgradili kinodvorano pri jezeru, uredili so športni park in velenjsko jezero, z nesebičnim in izredno napornim delom so žene uredile park, Velenjčani so kopali jarke za toplovod in elektriko, napeljevali vodovod', regulirali Pako, v rekordnem času 21 dni so uredili otroško igrišče itd. To so bile pravzaprav enkratne in nepozabne akcije, ki so — kar zadeva obseg in pomen — močno presegle občinske meje. Vse to, kar v Velenju je, so uredili Velenjčani oz. prebivalci šaleške doline sami. Hkrati z delom pa so se porajali tudi novi odnosi, kar je nedvomno tudi ena od bistvenih pridobitev velenjskih prostovoljnih delovnih akcij. V Velenju so se v lanskem letu odločili za nadaljevanje akcije združevanja in proizvodnje občanov in krajev. Akcijo »Mesto — vasi« so prebivalci šaleške doline sprejeli z zadovoljstvom, saj se zavedajo, da je potrebno ustvariti večjo povezanost in sodelovanje med občinami ter ne nazadnje odpraviti tudi preobčutne razlike, predvsem kar zadeva komunalno urejenost mesta in komunalno ne- urejenost okoliških krajev — vasi. V Velenju prevladuje prepričanje, da so v preteklosti vsi skupaj preradi pozabljali na okoliške kraje in tamkajšnje ljudi, in to ne samo kar zadeva reševanje komunalnih problemov, pač pa tudi glede urejanja drugih vprašanj. V Velenju si torej prizadevajo, da bi bilo življenje prav vsem občanom, tistim, ki živijo v mestih, kot onim, ki živijo v najbolj oddaljenih vaseh, jutri lepše. Prizadevanja torej niso le prazna besedičenja, pač pa sledijo besedam tudi dejanja. V akciji »Mesto — vasi« so prišli prvi na vrsto prebivalci krajevne skupnosti Šentilj. Sami so se odločili, da morajo storiti vse, da bo njihovo področje hitreje napredovalo. Obnovili so električno omrežje, postavili so nov transformator, prispevali so drogove za daljnovod, kopali jame, čistili traso in postavljali drogove. Uredili so tudi vodovod. Njihova največja želja pa je bila cesta. No. in lansko leto se jim je naposled •uresničila tudi želia. Pri urejanju ceste Velenje—Šentilj, prvi akciji »Mesto — vasi« so prebivalci Velenja. Šentilja in drugih vasi opravili nad 40.000 prostovoljnih delovnih ur, za modernizacijo ceste pa so Šentiljčani prispevali okrog 70.000 dinarjev, s prostovoljnim delom pa so uredili tudi okolico nove šole. Šentilju so že lani sledili novi kraji. Pri modernizaciji in urejanju cest Velenjsko jezero—Hrastovec in Velenje—Škale so opravili 20.000 prostovoljnih delovnih ur, občani pa so prispevali 80.000 dinarjev za ureditev cest. Sicer pa so v lanskem letu s prostovoljnim delom in s prispevki občanov uredili še vodovod v Hrastovcu, prebili so cesto na Graško goro, asfaltirali ceste v Smartnem ob Paki in Rečici, razširili in nasuli cesto Šalek—Bevče ter z okrog 5.000 prostovoljnimi delovnimi urami uredili cesto med Konovim in Šembricom, kjer dotlej cestne povezave sploh ni bilo ... Prostovoljci na delu Z akcijo »Mesto — vasi« v šaleški dolini nadaljujejo. Pri širjenju in modernizaciji ceste od Šoštanja do partizanske vasice Ravne so domačini in Soštanjčani opravili 10.000 prostovoljnih delovnih ur, prispevali pa tudi 150.000 dinarjev, da ne omenjamo še posebej skoraj 3.000 prostovoljnih ur, ki so jih opravili Ravenčani pri urejanju okolice nove šole. Prebivalci Lokovice so urejali cesto, prebita je bila cesta na Paški Kozjak, prebivalci Belih vod in okoliških vasi so prispevali 60.000 dinarjev za ureditev ceste Bele vode—Visočki vrh, opravili pa so tudi več kot 1.000 prostovol jnih delovnih ur. Nadalje so prebivalci Gaberk, Škal in Družmirja izkopali jarke za nad 4 km dolg vodovod iz Škal do Gaberk, v Paki so s prostovoljnim delom in prispevki občanov v denarju in lesu napeljali elektriko v zadnje hiše v šaleški dolini, kjer te »dobrine« še niso bili deležni. Prebivalci Vodomelj in Cirkovc so urejali cesto. Lahko pa bi še naštevali številne prostovoljne delovne akcije prebivalcev šaleške doline in prispevkov občanov za to, da bi bilo življenje v prihodnje lepše in prijetnejše. Občani prihajajo namreč vse bolj do spoznanja, da je mogoče večje probleme reševati le s skupnimi akcijami ter ob enotni politiki... Urejene in modernizirane ceste, te, ki so že zgrajene, pa tudi tiste, ki so še v načrtu, nedvomno predstavljajo za posamezna območja v šaleški dolini »okno v svet«. Napredek bo prihajal v te kraje precej hitreje, kot je doslej. Vseh pridobitev pa si v tem trenutku niti ne moremo predstavljati. Vemo lahko le, da bodo čez dve oz. najpozneje tri leta urejene ali pa modernizirane ceste do zadnjega zaselka v šaleški dolini. To je zdaj dejstvo. Nekateri so sicer menili, da je prostovoljno delo za sedanji čas že preživelo. Najboljši odsovor na to je nad 100.000 prostovoljnih delovnih ur. ki so iih lani in letos opravili prebivalci šaleške doline, in več deset milijonov starih dinarjev, ki so iih prispevali občani — mimo krajevnega samoprispevka — za ureditev posameznih perečih komunalnih in drugih problemov. Seveda pa uspešnosti akcij ni mogoče »meriti« oziroma »ceniti« samo z izkopanimi kubiki zemlje, metri ureienih cest in podobnim, pač pa tudi po razpoloženju. Liudie preživijo del prostega časa v naravi, hkrati pa se ob delu in pogovoru utrjuie vezi med rudariem. delavcem iz tovarne, pospodinjo. upokojencem in ne n^zadnie tudi učencem osnovne šole. Tudi ti so se. v presenetljivo velik"-" š+nvilu. vkliučili v vele" isko akcijo »Mesto — vasi«. V Ve'eniu vedo da je enn izmed nalog, ki še posebej izstopaio znHni^ čase, pospeševan je razvoja okoliških krajev. Pobuda za to mora priti iz mesta, iz Velenia. In nrejanie c"st ter številna Hru