141ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) druge polovice knjige, ki se dotikajo z ‘eleznico povzro~enega “uni~enja prostora in ~asa”. Dejansko je v teh poglavjih najbolj izpostavljena sprememba struktur starej{e dru‘be. V teh najbolj ambicioznih posku- sih iskanja histori~nih zakonitosti in globljih resnic dru‘bene zgodovine ‘eleznice v XIX. stoletju nam avtorja razkrivata in upravi~ita bistvo tovrstne sodobne zgodovinske {tudije – razumeti vzpostavitev novih prostorskih in ~asovnih dimenzij. Mo~an efekt ‘eleznice na prostor se ka‘e od novih planiranj urbanizacije mest do ~lovekovih osebnih do‘ivljanj in vzpostavljanja novih geografsko neodvisnih prostorov na vlakih ter povsem novih predstav o okolju. Skladnosti med pokrajino po kateri so neko~ s ko~ijami potovali in med geografijo ni ve~. Potnik je nekje vstopil, dolo~eno {tevilo ur prebil (pil, jedel, bral…) v neki novi, njemu finan~no ustrezajo~i dru‘beni kasti (potovalnem razredu) in izstopil na drugi postaji v ~isto drugi svet. Podobno je ‘eleznica vehementno spremenila dojemanje ~asa. ^as merjen prej s krajevnimi cerkvenimi zvoniki je namre~ ob dejstvu, da so ti kraji z izmerjeno medsebojno povezavo morali vzpostaviti natan~na medsebojna merila, privedel do natan~nega poenotenja medkrajevnih ~asov. Hitrost je dokon~no prinesla to~nost. Vzajemna sinhronizacija, ki je meddrugim povzro~ila tudi masovno uporabo ‘epnih ur, je privedla tudi do mednarod- ne standardizacije enotnega ~asovnega {tetja. Sinhronizacija vlakovnih kompozicij pa je ob ‘elezni{kih tirih vzpostavila tudi vzporedno mre‘o, ki je omogo~ala delovanje ‘iv~evju ‘eleznice – telegrafu, takrat izvirno slovensko poimenovanemu “urnokaz”. ^etudi zaradi cene storitve smrtniku takrat zelo te‘ko dostopna, je informacija prvi~ dobila mo‘nost bliskovitega potovanja. Skratka, tudi v tej knjigi ne moremo mimo dejstva, da sta se svet in predvsem ~lovek s pomo~jo inovacij bistveno spremenila, a dodatna kvaliteta knjige je, da avtorja tudi tak{ne podatke, ki bi utegnili izpasti kot neizogibno faktografsko zgodovinarjevo na{tevanje inovacij, spretno vtketa v zgodbo, ki bralcu odpira nova razmi{ljanja o na- stanku modernega sveta, pravzaprav bolje re~eno sodobnega ‘ivljenjskega sloga, danes tako mo~no zaznamovanega z globalizacijo, to~nostjo, hitrostjo, redom… Knjiga je v slovenskem okolju aktualna, ker i{~e zakonitosti socialne zgodovine ‘eleznice za slovenski prostor. Vendar slovenski plot jo prostorsko in metodolo{ko ne determinira. Avtorja se zavedata, da so bile slovenske de‘ele vedno del {ir{ega zgodovinskega prostora. Kot je razvidno iz sprotnih opomb ob robu teksta, je raziskovalni pristop k sistemati~nemu dokazovanju dolo~enih zgodovinskih tez med obravnavo najve~krat tak, da avtorja prepogosto ne izhajata iz slovenskega prostora, ampak povzemata teze iz sorod- nih nem{kih {tudij in kasneje te bogatita z doma~imi dokazi, najve~krat kar z odli~nimi citati. Omenjena metoda obravnave slovenskega prostora v XIX. stoletju dokazuje {e enkrat, da za slovenski prostor lahko mirno obvelja ve~ina generalnih tez {ir{ega srednjeevropskega okolja. “Ko vihar dirjajo hlaponi”, dvanajsti zvezek zbirke Tiri in ~as, je dobrodo{la in prijetna novost predvsem zato, ker je prvi~ na Slovenskem izrazito namesto kilometrov tirov in predorov v ospredju ~lovek in njegovo do‘ivljanje ‘eleznice v dolo~enem ~asu. Veseli pa tudi to, da je z vidika zgodovine ‘eleznic (kot zelo specifi~ne teme) dru‘bena zgodovina ‘eleznice odli~no predstavljena skozi pravoverno zgodovinsko metodo in ni (tako kot opa‘amo v~asih na posameznih podobnih temah) zgodovinski pojav obravnavan skozi strogo tehni~no navdahnjeno miselno mre‘o avtorjev, ki imajo (dru‘beno) zgodovino bolj kot nujno zlo stla~eno kdo ve kam. B o r u t B a t a g e l j Iz zgodovine Celja 1918-1941. Celje : Muzej novej{e zgodovine, 2001. 368 strani. (Odsevi pretek- losti ; 3) Preu~evanje lokalne zgodovine ima v Celju ‘e bogato tradicijo. V zadnjih letih mu je dal nov zagon Muzej novej{e zgodovine Celje, ki si je vzporedno z delom na novi stalni razstavi @iveti v Celju zastavil zahteven krajevnozgodovinski raziskovalni projekt oziroma izdajo petih zbornikov razprav v zbirki Odse- vi preteklosti. V posameznih zbornikih naj bi bili po kronolo{kem zaporedju objavljeni najnovej{i izsledki o Celju in Celjanih od konca 18. stoletja do izteka drugega tiso~letja s podro~ja politi~nega, upravnega, urbanisti~nega, gospodarskega, socialnega in kulturnega razvoja, posebej pa naj bi bile v prispevkih osvetljene tudi spremembe v na~inu ‘ivljenja oziroma utrip vsakdanjika. Tako vsebinsko {iroko zasnova- 142 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) na zbirka je zanimiva za {irok krog bralcev, novi raziskovalni dose‘ki o posameznih dogodkih in procesih iz celjske preteklosti za obdobje 20. stoletja pa so dragoceno dopolnilo in obogatitev stalne muzejske razstave. To delo je bilo sklenjeno leta 2000, njegovo uspe{nost pa je pokazala tudi podelitev Valvasorjeve- ga odli~ja njenim avtorjem za najvi{je muzejske dose‘ke. Uredni{ki odbor zbirke pod vodstvom glavne oziroma odgovorne urednice Marije Po~ivav{ek in Andreje Rihter, vi{jih kustosinj iz Muzeja novej{e zgodovine Celje, pa je pred kratkim z izidom tretjega zbornika uspel opraviti ve~ kot polovico svojega programa. Zbornikoma razprav Iz zgodovine Celja 1780-1848 (1996, 292 str.) in 1848-1918 (1998, 388 str.) se je letos pridru‘il {e obse‘en zbornik za ~as med vojnama. Ob ugotovitvi, da je v zbirki doslej 16 avtorjev objavilo 35 razprav in kraj{ih ~lankov naj poudarimo, da je preu~evanje razli~nih vidikov zgodo- vinskega razvoja Celja glede na {ir{o pomembno vlogo tega mesta, dragocen prispevek tudi k politi~ni, gospodarski, socialni in kulturni podobi Slovenije v posameznih obdobjih. To dejstvo ka‘e ‘e obse‘na uvodna razprava tretje knjige, v kateri je dr. Jurij Perov{ek prikazal zna~ilnosti politi~nega ‘ivljenja v Celju med vojnama. Avtor je opisal vrsto pomembnih dogodkov in procesov, ki potrjujejo njegovo temeljno ugotovitev, “da je bilo Celje pomembno vozli{~e politi~nega dogajanja na Slovenskem v prvi jugoslovanski dr‘avi” (33). Stranke, organizacije in gibanja vseh treh idejnopoliti~neh taborov, katoli{kega, liberalnega ter socialisti~nega in komunisti~nega, so v Celju kot tretjem najve~jem mestu v jugoslovanskem delu Slovenije organizirale {tevilne vseslovensko pomembne kongrese, konference, shode in druge prireditve, na katerih so predstavile in utemeljevale svoje klju~ne politi~ne programe o narodnem vpra{anju in dr‘avni ureditvi oziroma o unitarizmu in slovenski narodni individualnosti ter centralizmu in avtonomizmu, o svojih idejnih temeljih ter o svojih stali{~ih do komuniz- ma in fa{izma ter aktualnega dogajanja doma in v svetu. V posebnem podpoglavju je avtor obdelal “tudi lastno le na Celje vezano politi~no dinamiko, ki so jo vzpodbujali razli~ni politi~ni vzroki...” (33) ter je bila tudi odsev posebnega zna~aja mesta, posebej tudi obstoja gospodarsko mo~ne nem{ke manj{ine v njem. Celjski politi~ni utrip je osvetlil zlasti s prikazom parlamentarnih in ob~inskih volitev ter po njihovi analizi ugotovil, da je v njem ve~ino medvojnih obdobij prevladoval liberalni tabor, ki je izdajal tudi pomembno politi~no glasilo Nova doba. Ob sklepu razprave je poudaril, da so se v Celju o vseh temeljnih vpra{anjih “izra‘ale in opredeljevale vse klju~ne prvine takratne slovenske politike. Zato pomeni poznati vlogo Celja v slovenskih politi~nih razmerah v ~asu prve Jugoslavije – poznati pomemben in tudi vsenarodno ozna~ujo~ vidik politi~ne zgodovine Slovencev...” (42) med vojnama. Ob bogati in tehtni Perov{kovi osvetlitvi medvojnega politi~nega dogajanja v Celju naj opozorim {e na novo gradivo, ki sem ga na{el v Arhivu Republike Slovenije in uporabil pri pisanju monografije o delovanju ljubljanske in mariborske oblastne samouprave oziroma o slovenskem parlamentarizmu konec dvajsetih let, in ki pomembno dopolnjuje vlogo Celja med vojnama. K avtorjevemu opisu rezultatov volitev v mariborsko oblastno skup{~ino na Celjskem januarja 1927 naj dodam, da je imelo v njem sede‘ Upravno sodi{~e za Slovenijo s Prekmurjem, ki je imelo tudi pravico sodno overovljati izvolitve oblastnih in parlamentarnih poslancev ter re{evati prito‘be za ob~inske volitve za vse slovensko ozemlje. Posebej zaradi geografskosredi{~nega polo‘aja Celja v jugoslovanski Sloveniji, v dvajsetih letih razdeljeni na ljubljansko in mariborsko oblast, je bilo v njem nekaj pomembnih sestankov predstavnikov obeh sloven- skih oblastnih samouprav. Tako so se v Celju pred prvima sejama ljubljanske in mariborske oblastne skup{~ine 23. februarja 1927 sestali na listi Slovenske ljudske stranke izvoljeni oblastni poslanci, ki so imeli v obeh absolutno ve~ino, ter sklenili, da bodo premostili razdeljenost Slovenije z enotnim in uskla- jenim re{evanjem vseh temeljnih skupnih zadev, prav tako pa si bodo prizadevali ~im bolj okrepiti oblastno samoupravo v smislu udejanjanja avtonomisti~nerga strankinega programa. V Celju so se sestali tudi oblastni poslanci iz vrst poglavitne opozicijske Samostojne demokratske stranke in dolo~ili skupna stali{~a za delovanje v ljubljanski in mariborski oblastni skup{~ini. Njuna izvr{ilna organa – oblastna odbora sta imela 3. aprila 1927 prvo skupno sejo v celjskem hotelu Evropa, kjer sta razpravljala o mo‘nostih za skupno re{evanje vseslovenskih gospodarskih, socialno-zdravstvenih in kulturno-prosvetnih zadev. Celje je bilo po dogovorih obeh oblastnih odborov predvideno kot mesto skupnih zasedanj obeh oblastnih skup{~in, na katerih naj bi sprejemali enotne uredbe oziroma zakonske akte za obe slovenski oblasti. Tako naj bi se v Celju spomladi 1928 sestala nekaka skup{~ina Slovenije, ki bi bila tudi manifestacija za enotnost Slovenije, prav tako pa naj bi v tem mestu potekala tudi slavnostna seja obeh slovenskih oblastnih skup{~in ob desetletnici prevrata 29. oktobra. Osrednja vlada je tak{ne manifestacije za zedinjeno Slove- nijo zaradi hudo zaostrenih notranjepoliti~nih razmer prepovedala in tako Celje ni postalo sporazumno 143ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) dogovorjeni ob~asni sede‘ neke oblike slovenskega parlamenta oziroma skupnih sej obeh slovenskih oblastnih skup{~in. Celje je imelo torej tudi zanimivo vlogo v zgodovini za~etkov slovenskega parlamen- tarizma, kot sede‘ Upravnega sodi{~a pa tudi pomemben polo‘aj v sodni veji oblasti v Sloveniji. Tone Kregar je v svoji razpravi o upravnem razvoju Celja v letih 1918-1941 poglavitno pozornost posvetil osvetlitvi pristojnosti, organiziranosti in delovanja po prevratu slovenizirane mestne samo(uprave) ob dejstvu, da je enako kot {e tri slovenska mesta opravljala tudi naloge okrajnega glavarstva oziroma sreskega na~elstva. Ob komasacijah je pri{lo sredi leta 1935 do zdru‘itve celjske mestne ob~ine z ob~ino Celje-okolica, s ~emer se je “dokon~no oblikovala enotna geografska, gospodarska, kulturna in socialno- demografska mestna celota...” (49) kar je avtor poudaril kot prelomnico “pomembno tako za takratno kot za dana{nje Celje” (351). Kot je ugotovil mag. Branko Goropev{ek, je lo~enost in kasnej{a zdru‘itev mestne in okoli{ke ob~ine vplivala tudi na prostorski razvoj Celja med vojnama, ki je potekal brez regulacijskega na~rta. Avtor je prikazal, kako so zlasti gospodarske konjunkture in krize vplivale na potek in oblike izgradnje posameznih mestnih predelov, posebej pa je med zna~ilnostmi tedanjega razvoja opozoril na naglo higienizacijo in elektrifikacijo ter porast prometa, kar se je odra‘alo v ustroju in videzu mesta. V njem je bilo med vojnama zgrajenih ve~ novih mestnih predelov, pa tudi nekaj reprezentativnih objektov. Tri obse`ne razprave osvetljujejo s {tevilnimi podatki, kako je Celje postalo v neagrarnih panogah eno “najbolj razvitih mest v Sloveniji” (353). Za podro~je industrije je nagli razvoj prikazal dr. Milko Mikola, velik napredek na podro~ju obrti in trgovine je obdelala Marija Po~ivav{ek, razmah denarnih zavodov pa dr. @arko Lazarevi}. Podroben prikaz razvoja posameznih industrijskih panog in vseh tovarni{kih podjetij temelji zlasti na preu~itvi gradiva v Zgodovinskem arhivu Celje in Arhivu Republike Slovenije. Iz avtorjevih poudarkov pomembnih zna~ilnosti naj povzamemo ugotovitve, da je bilo med vojnama ustanovljenih preko 40 novih podjetij in da se je {tevilo industrijskega delavstva podvojilo, da je bilo po nacionalnem izvoru v industriji najve~ nem{kega kapitala predvsem iz vrst celjskih Nemcev, ob dejstvu, da je bilo sicer {tevilo nem{kih podjetij v Celju neprimerno manj kot slovenskih, dale~ najpomembnej{a panoga v mestu je bila kovinska s podjetji, ki so bila s skoraj 1800 zaposlenimi med najve~jimi v Sloveniji in v Jugoslaviji, kot nova panoga se je na prelomu dvajsetih in tridesetih let uveljavila tekstilna industrija, tretja najuspe{nej{a je bila kemi~na industrija, po {tevilu zaposlenih pa so jim sledile gradbena, grafi~na, lesna in `ivilska industrija. V razpravi o razvoju obrti in trgovine, obratov obeh panog je bilo v Celju pribli`no enako, vsakih nekaj nad tristo, v dav~nem okraju Celje okolica pa je bilo obrtnih obratov celo nad tiso~, je avtorica podrobneje obdelala zlasti problematiko trgovinske dejavnosti, posebno pozornost pa je posvetila spre- membam na podro~ju obrtne zakonodaje ter organiziranosti obrtnikov v zadruge in zdru`enja, trgovcev pa v gremij. Celje je imelo pomembno vlogo v razvoju obrtni{tva na Slovenskem, iz medvojnega ~asa izvira tudi sejemska tradicija. Temeljna je njena ugotovitev, da so bila za razcvet obrti in trgovine ugodna konjunkturna dvajseta leta do velike gospodarske krize. Dr. Lazarevi} je v najobse`nej{i razpravi zbornika uvodoma poudaril, da je Celje, ki je postalo `e pred letom 1914 “pomemben finan~ni center svojega vplivnega podro~ja” svojo vlogo med vojnama “{e poglobilo, v nekaterih primerih celo preseglo” in je npr. Celjska posojilnica postala ban~ni zavod slovenskih razse`nosti. Ugotovil je tudi, da je bila ponudba finan~nih storitev v Celju “velika in raznolika” (142) nudili pa so jo {tevilni javni, zasebni in zadru`ni denarni zavodi. Odlika njegove razprave so temeljite analize razli~nih vidikov uspe{nosti in kriz njihovega poslovanja po virih, pri ~emer je ugotovil, da je kreditno zadru`ni{tvo po hranilnih vlogah in kreditih “dale~ preseglo zasebni in javni ban~ni sektor” (184). Celjski denarni zavodi so bili popolnoma usposob- ljeni za podporo podjetni{kim pobudam v regiji, Celje pa je tedaj na finan~nem podro~ju “zlahka tekmo- valo” z zunajljubljanskimi gospodarskimi sredi{~i, tudi z Mariborom. Zna~ilnosti sprememb v na~inu ̀ ivljenja v Celju med vojnama sta obdelala dr. Janez Cvirn in Andreja Rihter. Cvirnova razprava o me{~anstvu v Celju po razpadu habsbur{ke monarhije plasti~no osvetljuje prelomne spremembe v `ivljenjskem utripu mesta po prevratu leta 1918. Najprej je opisal zna~ilnosti me{~anskega `ivljenja na razli~nih podro~jih, posebej z vidika skrajno zaostrenih slovensko-nem{kih odnosov in procesa popolnega lo~evanja pripadnikov obeh narodov v desetletjih pred prvo svetovno vojno. Nato je podal podobo Celja v prvih povojnih letih, ko se je ob slovenizaciji javnega ̀ ivljenja naglo spremenilo iz “najve~jega nem{kega mesta na jugu monarhije” v slovensko mesto, ob dejstvih, da je na nedemokrati~nem sistemu utemeljena politi~na mo~ nem{tva propadla in da je dele` nem{kega prebi- valstva “nezadr`no padal” (201). Avtor je osvetlil vse pomembne poprevratne politi~ne, gospodarske, 144 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) socialne in kulturne spremembe z vidika njihovega vpliva na ̀ ivljenje slovenskega in nem{kega me{~anstva v Celju ter njihove medsebojne odnose. Ob sklepu je ugotovil, da se je po letu 1923, ko je bilo konec velikih povojnih gospodarskih in socialnih te`av, ̀ ivljenje na vseh podro~jih normaliziralo, tedaj pa je bil tudi za~etek postopnega “obnavljanja politi~ne mo~i nem{tva” (210). Podobo dru`abnega ̀ ivljenja v Celju je {e posebej tudi s smotrno izbranim fotografskim gradivom dopolnila Andreja Rihter, ki je v svojem prispevku opisala turisti~na prizadevanja v “biseru ob Savinji”. Podobo celjskega zdravstva in socialnega varstva med vojnama je s svojm prispevkom dopolnila mag. Ivanka Zajc Cizelj. Uvodni pregledni oris, povzet po literaturi, je obogatila z zanimivimi podatki iz fonda Mestne ob~ine Celje in ~asopisja o prizadevanjih mestnih oblasti za zatiranje epidemij, ki se je spolitiziralo, ter za ureditev problematike ustanov socialnega varstva za odrasle in otroke. Ista avtorica je napisala tudi dva prispevka s podro~ja {olstva in prosvete, kjer je po prevratu Celje do`ivelo velike spremembe. V razpravi o razvoju vzgoje in izobra`evanja v Celju v obdobju 1919-1941 je dopolnila dosedanjo literaturo predvsem z vidika, kako je potekala poprevratna slovenizacija {olstva in kako so med vojnama mestne in {olske oblasti re{evale ob~utljivo problematiko nem{kega u~nega jezika. Novi izsledki so rezultat preu~evanja gradiva v Zgodovinskem arhivu Celje, avtorica pa je to zanimivo tematiko ilustrirala tudi z obse`nej{imi odlomki najpomembnej{ih dokumentov in ob sklepu poudarila, da je bila leta 1934 z ukinitvijo zadnjega nem{kega oddelka zaradi prenizkega {tevila nem{ko govore~ih u~encev, zaklju~ena v celjski {olski zgodovini problematika manj{inske {ole. Predvsem po podatkih iz ~asnika Nova doba je prikazala celjsko dru{tveno delovanje z vidika njegovega prispevka na izobra`evalnem podro~ju. Poudarila je zlasti pomembno vlogo Ljudskega vseu~ili{~a, ki ga je leta 1921 ustanovilo ve~ celjskih dru{tev, in je nato dve desetletji uspe{no organiziralo {tevilna poljudnoznanstvena predavanja pa tudi nekaj te~ajev za pridobitev vi{je izobrazbe, za izobra`evanje svojih ~lanov pa so skrbela tudi razli~na dru{tva, ki jih je bilo v Celju registriranih nad sto. Navedeni ~asnik je bil temeljni vir tudi za razpravo Bo`ene Oro`en, ki je uvodoma dodala {e nekaj podatkov o celjskih kulturnoprosvetnih dru{tvih in Ljudskem vseu~ili{~u kot prvi taki ustanovi v Slove- niji, nato pa je podrobno navedla prireditve in osebnosti, ki so zaznamovale in sooblikovale celjsko kulturno dogajanje v desetletju po prevratu. Ugotovila je, da je bilo kulturno ̀ ivljenje zelo raznoliko, da se je v njem prepletalo delo doma~inov z nastopi gostujo~ih, da so bile {tevilne zlasti gledali{ke in glasbene prireditve ter da sta v literarni ustvarjalnosti izstopala zlasti Anton Nova~an in Vladimir Levstik, kriti~no pa je dodala, da je bilo “dovolj... za kulturno delo zagnanih ljudi, ni pa (bilo) vedno dovolj zrelih u`ivalcev kulturnih dobrin” (317). Navedla je tudi, da je ̀ e v tem obdobju Janko Oro`en napisal prvo monografijo o zgodovini Celja, z vidika obravnavane zbirke pa naj poudarimo, da se je s svojim {e kasnej{im izjemno bogatim opusom uveljavil kot eden vodilnih slovenskih krajevnih zgodovinarjev in da pomenijo {tevilni prispevki v prvih treh zbornikih v prete`ni meri dopolnitev njegovih temeljnih raziskav celjske zgodovine. Sklepno razpravo v zborniku je prispevala Mateja Malnar, ki je osvetlila nastanek in delovanje Kulturbunda v Celju v okviru {ir{e predstavitve vloge te nem{ke kulturnopoliti~ne organizacije med vojnama. Za splo{ni opis je uporabila relevantno literaturo, dragoceni pa so zlasti njeni novi izsledki, ki temeljijo na preu~evanju arhivskega gradiva v Muzeju novej{e zgodovine v Celju in fonda Kulturbunda v arhivu Ministrstva za notranje zadeve. @e ob za~etku razmaha Kulturbunda v Sloveniji je bila leta 1931 ustanovljena mo~na krajevna skupina v Celju, ki je kmalu postala “duhovno sredi{~e nacionalsocialisti~nega gibanja v Dravski banovini” (341), financirali pa so jo vodilni nem{ki celjski podjetniki. Avtorica je posebno pozornost posvetila rekonstrukciji kadrovske sestave vodstvenih organov in procesu nacifikacije ~lanstva ter osvetlitvi {ir{e vloge celjske organizacije Kulturbunda, ob sklepu pa je po ohranjenih zapis- nikih zasli{anj in pri~evanj o likvidacijah ugotovila, “da je bila usoda celjskih Kulturbundovcev po drugi svetovni vojni dosti bolj kruta od usode ostalih z obmo~ja Slovenije” (345). Med 13 obse`nimi razpravami in kraj{imi prispevki v obravnavanem zborniku jih je nekaj pomemb- nih tako za lokalno kot vseslovensko zgodovino med vojnama, ve~ina avtorjev pa z novimi izsledki dopolnjuje zlasti pomembne vidike razvoja Celja in okolice med prevratom leta 1918 in nem{ko okupacijo leta 1941. Preu~evali so zlasti arhivske in ~asopisne vire, ~lanki so opremljeni z znanstvenokriti~nim aparatom ter povzetki v nem{kem in angle{kem jeziku, ob pritegnitvi zlasti dokumentacije iz Zgodovin- skega arhiva Celje pa naj dodamo, da so za posamezna vpra{anja pomembni viri {e tudi v Arhivu Republike Slovenije. V vsebinskem pogledu je uredni{tvo tudi pri oblikovanju tretjega zbornika uspe{no udejanilo {iroko tematsko zasnovo projekta, in tudi za ~as med vojnama mu je uspelo pritegniti raziskoval- 145ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) ce celjske zgodovine predvsem iz doma~ih ustanov (celjskega Zgodovinskega arhiva in Osrednje knji`nice), pa tudi iz osrednjih ustanov (In{tituta za novej{o zgodovino in Filozofske fakultete v Ljubljani), pri ~emer je posebej dragoceno, da se je prav ob tej zbirki izoblikoval team zlasti mlaj{ih celjskih raziskovalcev, kar je porok za nadaljnje raziskave in bogatenje vedenja o preteklosti Celja, posebej pa tudi za uspe{no kon~anje zastavljenega projekta Muzeja novej{e zgodovine Celje. Poudarimo naj, da je zbirka Odsevi preteklosti pomemben prispevek k bogati literaturi o zgodovinskem razvoju Celja, po kateri izstopa v slovenskem krajevnem zgodovinopisju. M i r o s l a v S t i p l o v { e k KRONIKA ~asopis za slovensko krajevno zgodovino Sekcija za krajevno zgodovino Zveze zgodovinskih dru{tev Slovenije ‘e vse od leta 1953 izdaja svoje glasilo “Kronika”. Revija je ilustrirana in poleg poljudno-znanstvenih prispevkov iz slov- enske zgodovine pogosto objavlja tudi razprave in ~lanke, ki po svoji problematiki presegajo ozke lokalne okvire. “Kronika” ima namen popularizirati zgodovino in zato poro~a o delu zgodovin- skih ustanov in objavlja ocene novih knjig, pomembnih za slovensko zgodovinopisje. “Kroniko” lahko naro~ite na sede`u Zveze zgodovinskih dru{tev Slovenije, 1000 Ljubljana, A{ker~eva 2/I. Po izredno ugodnih cenah je na razpolago tudi ve~ina starej{ih letnikov revije. V seriji “Knji`nica Kronike” so iz{le naslednje publikacije: Milko Kos, SREDNJEVEŠKA LJUBLJANA, topografski opis mesta in okolice (1955), 96 strani Igor Vri{er, RAZVOJ PREBIVALSTVA NA OBMO^JU LJUBLJANE (1956), 72 strani Vlado Valen~i~, SLADKORNA INDUSTRIJA V LJUBLJANI (1957), 68 strani Sergij Vilfan – Josip ^ernivec, ZGODOVINA LJUBLJANSKE MESTNE HIŠE (1958), 128 strani Peter Vodopivec, LUKA KNAFELJ IN ŠTIPENDISTI NJEGOVE USTANOVE (1971), 104 strani