3838571 401998 TISKOVINA Poštnina plačana lij| pri pošti 3102 Celje (gglm «jL Številka 21> 08. 07. 2010, cena: V.sB .Eüft ";'ji J srečnega dobitnika 11 www.boleana.tom tel.: 03/5419-715 - ^o;' u u W&i , '■ 9i*»l iLiž - v 3B^ «IB ^OGO^ Xn/HZ-A^ Vt @®u®woraz^ K® j s 051 619 125 Vsake 14 d Hiio/apiemlp) ZANESUIVE INFORMACIJSKE REŠITVE = 5==^ = Poiščite več informacij na WWW.rsh.si mniKO Streha za več generacij! 1 www.streha-metalko.si fax št.: 03 5771-499 brezplačno svetovanje: 041 622 385 Bučar s.p., Prožinska vas 57, 3220 Store metalko.bucar@siol.net 03 5771-495 PREDNOSTI ALUMINIJASTE STREHE METALKO: - Izredno dolga žndienlska doba. sa| aluminij ne rjavi, se ne lomi in ne lušči - Varna gred nevihtami in v dežiu - Močna in odporna na vse vremenske razmere - Izjemno lahka, primerna za vse sanacije in novogradnie - Elegantna, daje lep videz klasičnega strešnika - Pestra ponudba različnih barv - Potrjena požarna varnost - Ne potrebuje nikakršnega vzdrževanja pri strokovni izvedbi naše montažne skupine 30 letna garancija - Okolju prijazna, ker jej VISOKA KAKOVOST BARVE, KI SE NANAŠA PO SISTEMU COIL-COATTVG ŠE PODALJŠA ŽIVLJENJSKO DOBO BREZ VZDRŽEVANJA. JsEMca^ vs/' Naše nodjetje vam nudi kompjeten program nvse za strehon: aluminijasto barvno kritino Metalko Lux. in vse druge vrste kritin po vaši želji. Ustrezen prezračevalni sistem, obrobe, slemenjake. snegolove. žlebove in odtočne cevi iz anakega visoko kakovostnega aluminija. Montažo strešne kritine in vseb pripadajočih elementov izvaja skupina Sinerjev iz našega podjetja. ZA BREZPLAČNO SVETOVANJE. IZMERO IN IZDELAVO PREDRAČUNA NA KLJUČ POKLIČITE NAŠEGA STROKOVNJAKA ZA STREHE, G. EMILA BUČARJA NA GSM: 041 622 385. NAŠA VELIKA PREDNOST JE KVALITETNA, MODERNA STREHA IN VELIKA MNOŽICA ZADOVOLJNIH KUPCEV. OBIŠČITE NAS IN Z VESELJEM VAS BOMO POPELJALI NA OGLED NAŠIH REFERENČNIH OBJEKTOV. n STARI KOTLI PORABIJO PREVEČ GORIVA Sodoben razvoj poteka v smeri zmanjševanja izčrpavanja virov energije zaradi njihove omejenosti in seveda varstva okolja. Slednje lahko dosežemo z varčevanjem energije in zmanjševanjem toplotnih izgub. Pozornost, ki jo pri tem namenimo ogrevalnemu sistemu, je še vedno premajhna. Po statističnih podatkih porabi povprečno slovensko gospodinjstvo kar 72 % celotne količine porabljene energije samo za ogrevanje. Že to dejstvo bi moralo biti zadosten razlog za investiranje v posodobitev sistema ogrevanja. V Sloveniji prevladujejo zastareli in večinoma predimenzionirani kotli. V povprečju so starejši od 20 let. Pogosto slišimo pohvale lastnikov, da njihovi kotli delujejo že več kot 20 ali 30 let. To je pohvalno za proizvajalce, toda na žalost ne tudi za lastnike. Takšni kotli zaradi predimenzioniranosti porabijo preveč goriva. S stališča zmanjševanja toplotnih izgub so visoki izkoristki sodobnih plinskih sistemov zelo priporočljivi. Na ekonomsko učinkovitost prehoda na zemeljski plin vplivata predvsem dva dejavnika, in sicer sodobna tehnologija plinskih kotlov in cena uporabe zemeljskega plina. Če seštejemo od 15 do 30 odstotkov boljši izkoristek sodobne tehnologije plinskih kotlov in v povprečju za 15 odstotkov nižje cene zemeljskega plina, lahko gospodinjstva na letni ravni prihranijo vsaj tretjino denarja, ki bi ga sicer porabilo za ogrevanje. Kdaj zamenjati kotel? Če je tehnologija zastarela, izkoristek slab, gorivo drago ali če je ogrevalni sistem neekonomičen. Začetni investicijski stroški v prenovo ogrevalnega sistema za prehod na zemeljski plin so sicer nekoliko večji, vendar se zaradi večje ekonomičnosti obratovanja takšnega sistema kmalu povrnejo. Z ustreznim financiranjem lahko k investiciji pristopimo že z minimalnimi dodatnimi potrebnimi sredstvi. Med te možnosti sodijo dolgoročne oblike financiranja, ki jih ponujajo dobavitelji plinskih kotlov, izvajalci notranje plinske napeljave, banke ter sredstva, ki bi jih sicer namenili za nakup zaloge obstoječega goriva. Uporaba zemeljskega plina ni samo ekonomična in ekološko najbolj sprejemljiva, ampak mnogo več. Omogoča nam tudi prihranek prostora (zemeljskega plina ni potrebno skladiščiti), porazdelitev stroškov ogrevanja med letom, raznovrstna uporaba in cenejše vzdrževanje plinskih sistemov. Prednosti investiranja v prehod na zemeljski plin in energijsko varčne plinske kotle se pokažejo prej, kot si mislimo. V svetu in Sloveniji je v zadnjih desetletjih opazna hitra rast uporabe in števila uporabnikov zemeljskega plina-energenta prihodnosti. Slednje je posledica njegove razpoložljivosti ter ekoloških, energijskih in ekonomskih prednosti pred ostalimi fosilnimi gorivi. Brezskrbnost in udobje sta torej z zemeljskim plinom zagotovljena. kšC ‘"ZL/mi* M' J/*/\ Zemeljski plin je "in" eni ,,. adinaplini 8. julij 2010 OSREDNJA KNJIŽNICA CSWB Morate prebrati: V HnasTniKU pnaznovau že od sneoe junija 5 Mesec eLeicTRiiie za 1 evRO 10 UsTvaRjaim žur 15 na ulici V GORaH T3BOR 16 miaDiH Gasilcev ŠenTLamseRT z novimi PRIDOBITVami 18 Dolsk3 noč lctos 22 POD ŠOTOROm Sivo kot 24 SR6BR0 Špecu: Čira Gaue 26 Zasavsid vereRam 30 KReniLi na pot Zasavčev ziar PRSTan 2009/2010 31 Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Fanči Moljk, Anton Šutar in Boštjan Grošelj. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi. Telefon: 03 56 22 734, Faks: 03 56 32 734 GSM: 041 410 734, komerciala: 031 822 533,040 267 411. E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Polletna naročnina od številke 1 do 13 je 18,36 EUR. Naročnina za drugo polletje je 21,00 EUR. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. Uvodnik jT “Temperatura se dviga, nogo-I metna evforija ne popušča, v Zasavju se dogaja. Seveda so v Trbovljah pripravili sprejem za svojega nogometnega heroja... Hrastničani in rudarji so poskrbeli za pestro dogajanje in celo vreme jim je šlo na roko. Saj pravim, da imajo veze, ki pa jih spretno izkoriščajo v svoj prid in se ne prič- kaj o s sosedi, ampak raje pometajo pred svojim pragom. Marinka Fritz Kunc je pogumno izjavila, da Trbovc v Trbovljah ne more uspeti in je že kdaj odšla in se vrnila že kot uveljavljena pisateljica, vsaj v širšem krogu bralcev, če že ne v ožjem, domačem. Tokrat z dokumentarno zgodbo o razvoju cementarne v trboveljski dolini. Literarni večer z gosti je uspel. Avtorica je pogumno povedala, kaj si misli o Trbovcih. Celo brez protestnikov in brez trboveljskega župana je šlo in bilo je v redu...tam in takrat, v Delavskem domu Trbovlje. Prireditev za trboveljski hotel je ta dan tudi privabila precej ljudi, predvsem mladih, pred Delavski dom. Tudi oni so se umetniško izživeli. Eni za druge pa po mojem niso niti slučajno vedeli. Zagorjani so v tem poletnem času dvignili temperaturo pravnikom in roki pravice in si privoščili tožbo, dve - pa ne po svoji krivdi, bi rekli. Počitnice so v razmahu, Medijske Toplice samevajo, trboveljski bazen je odprt in ni odprt, glede na vreme. Gostilne pa nimajo problemov - ne z delovnim časom, ne s kaljenjem nočnega miru. Prav tako tudi ni problemov v trboveljskem parku, saj ga vsako jutro čistijo po svojih zmožnostih. Le, da ga ne čistijo tisti, ki ga vsako noč zasvinjajo, saj revčki takrat počivajo po naporni noči in nabirajo moči za nove podvige. Trdim pa, da so vsi krepko mlajši od jutranjih čistilcev in si zagotovo ne služijo svoj vsakdanji kruhek sami. Litijani bodo lahko volili svojega starega za novega župana, šolo bo pa začel graditi po volitvah, hm. Ja, a se že kaj pripravljate na vročo jesen? Privoščite si ohladitev v morju, dokler je še čas - Urednica Marta ffljl _jp ( Naslednja številka ZASAVCA izide 22.07.2010 Naslovnica: Mišo Brečko in Vili Treven na trboveljskem Rudarju Slika M.A.Š. J Naša bodočnost/Razmišljanja Z<3 3\/ Naša bodočnost v.‘: VeČJije za/on c/u/a fot za fon (e/e,sa. o. Utotte/'t/anisfi 22.06.2010 Saša Naprudnik, Nas. Aleša Kaple 6a, Hrastnik - hči Julija Mihajlik 23.06.2010 Tina Koprivc, Nas. Aleša Kaple 6b, Hrastnik - hči Ana Štrovs Alenka Jere, Pečje 1b, Sevnica - sin Anže Kocjan 24.06.2010 Karmen Ponikvar, Zgornji Prhovec 7, Izlake - sin Nik Feštajn Melita Vidrgar, Narof 42, Izlake - sin Alan 25.06.2010 Sanela Murati, Polje 9, Zagorje - hči Alina 26.06.2010 Mateja Lappas, Trg svobode 1, Trbovlje - sin Jazz Christopher 29.06.2010 Petra Zemljič, Obrezija 19, Izlake, Zagorje - hči Lili Šemsa Makarevič, Trubarjevo nabrežje 31, Laško -sin Emir 30.06.2010 Alja Lipovšek, Narof 23, Izlake, Zagorje - sin Liam 01.07.2010 Petra Podmenik, Pot na Kal 4, Hrastnik - hči Patricia Popelar Nina Mustar, Martinja vas 50, Velika Loka, Trebnje - sin Anže Grabljevec 02.07.2010 Anja Hribar, Marija Reka 65, Prebold - hči Julija Alenka Trebušak, Brezje 13, Čemšenik, Zagorje -sin Anej Moči la r 03.07.2010 Urška Pintarič, Šolska ulica 2, Koper - hči Belana Bedene Ana Potočnik, Partizanska c. 107, Žiri - sin Nace Žakelj Katja Dolenc, Stripnik 1, Selca, Škofja Loka hči Jerca Dolenc 04.07.2010 Maja Krnjak, Krakovo 6, Radeče - hči Lana Barachini Iskrene čestitke! Turobnost Včasih človek ne ve, kako poimenovati svoje trenutno čustveno stanje. V času svetovnega prvenstva v nogometu v Južni Afriki, ki se počasi približuje vrhuncu, smo lahko občutili raznolikost čustev, ki jih premore človeško bitje. Nihali smo od visoke stopnje vzhičenosti do padca v globine turobnosti. Tudi žalost je bilo čutiti med slovenceljni, kot rada poimenuje prebivalke in prebivalce na sončni strani Alp vsesplošno znana umetnica Svetlana Makarovič. Turobnost in žalost, potrtost in otožnost so sicer sorodna čustva, niso pa enaka. Vse navedeno lahko preide tudi v stanje depresivnosti. Če se posameznik ni sposoben izviti iz omenjenih čustvenih situacij, ga kaj hitro prevzame nemoč in vse skupaj preide v stanje depresivnosti, kar pa je že, če se ponavlja prepogosto in brez pravega razloga, lahko razumeti kot bolezensko stanje duše in telesa. Če se osredotočim samo na enega izmed spletov dogodkov, ki je - vsaj po moji osebni izkušnji - na SP v nogometu v dobrih devetdesetih minutah vplival, da sem izkusil celotno paleto čustev, ki jih premore psiha povprečnega človeškega bitja, ugotavljam, da se lahko čustva menjajo tako bliskovito, da bi lahko povzročila tudi eksplozijo podobno prebitju zvočnega zidu, ki se pojavi pri zračnih plovilih, ko presežejo hitrost zvoka. V mislih imam tisto, za Slovence usodno tekmo z Angleži in vzporedno spremljanje dogodkov na tekmi med Ameriko in Alžirijo. Moje duševno stanje pred golom, ki so ga dosegli Angleži v 23. minuti prvega polčasa, je bilo podobno nestrpnosti, ki jo najstnik občuti, ko se dogovori z njemu najljubšo mladenko za srečanje in ves na trnju čaka ali bo prišla na dogovorjeno mesto ali pa bo dobil košarico. Ko je žoga pristala v naši mreži, sem začutil veliko razočaranje, pa sem se hitro pobral z ugotovitvijo, da je pred nami še tri četrt tekme in bo priložnosti še dovolj. Optimistični so bili tudi podatki z za nas druge odločilne tekme med Američani in Alžirci. Napetost mojega razrahljanega živčevja in dvig adrenalina, ki ga je povzročila odvisnost naše usode od dogodkov na drugi tekmi, ki je zaradi naše neuspešnosti v napadanju proti angleškemu golu odločala o naši končni usodi, je nemogoče opisati. Takšno nemogoče duševno stanje polno adrenalina, ki je bilo povzročeno zaradi strahu, da bodo Američani premagali Alžirce in tisti trenutki, ko so naši imeli stoodstotne možnosti za dosego zadetka, ki pa ga nikakor niso uspeli zabiti Angležem, je mogoče doživeti zgolj ob gledanju vrhunskih nogometnih predstav. Ob zaključku, ko je bilo boja med Slovenci in Angleži na nogometni zelenici konec in je bilo rečeno, da je na tekmi med Ameriko in Alžirijo rezultat še vedno prečudovitih nič proti nič, smo bili slovencelnji tik pred ekstazo, pred eksplozijo slavja. Pravzaprav smo bili Janezki tik pred vsesplošnim nacionalnim orgazmičnim stanjem, ki pa je že trenutek po tem, ko je skorajda že prišlo do vsesplošne ekstaze, pa smo slišali, da so Američani zabili gol, mahoma prešlo v stanje impotence. Zavladala je vsesplošna žalost in potrtost, utrujenost in nejevolja, nemoč. Ja, gospe in gospodje. To je šport. To je nogomet, ki nam nudi neverjetne občutke ugodja, pa tudi marsikatero neprijetno čustvo prebudi v nas. Glave pokonci. Življenje gre naprej in mnogo lepega nas še čaka. Žalost in potrtost pa včasih tudi velja občutiti. Bomo vsaj bolj cenili srečne trenutke, pa ne samo ob spremljanju športnih spektaklov kakršen je SP v nogometu, tudi v življenju nasploh velja biti optimistično in pozitivno naravnan. Mefisto Pot spominov - letos na Kopitniku že preko 500 pohodnikov V HnasTniKu pnaznovau že od SReoe junua Prireditve ob dnevu državnosti in občinskem prazniku so se začele v Hrastniku že v nedeljo, 13. junija 2010, ko so imeli na Savi tekmovanje v kajaku in kanuju na divjih vodah za Slovenski pokal v slalomu - kategorije za mlajše. Balinarji DU Dol (m.+ž.),Hrastnik DU ž. in Stopnikarji, ki so zmaga H Župan Miran Jerič z novinarji Slavnostna govornica je bila poslanka Majda Potrata \/rstile so se tekme domačih športnih društev - vse od pi-V kada in balinarskih turnirjev upokojencev, do ribolova, košarke, nogometa, rokometa veteranov na Dolu, kolesarskega vzpona na Kal in pohoda Po poti spominov NOB... Tudi kulturne prireditve niso zaostajale: promenadni koncerti pevskih zborov in godbe na pihala, kitariada KUD Veter, lutkovne predstave, razstave ročnih izdelkov... Po krajevnih skupnostih so podeljevali priznanja zaslužnim občanom, v petek, 2. julija, so podelili občinska priznanja, najboljšim učencem županovo zlato pero... Slavnostno so odprli kar nekaj obnovljenih cestnih odsekov in mestnih središč in predali dva nova gasilska vozila - za PGD Hrastnik mesto in Marno. V četrtek, 1. julija, je župan Miran Jerič seznanil tudi zasavske novinarje z uspehi v preteklem letu in napovedal nove projekte. Že za 5. julija je napovedal enomesečno zaporo ceste v Bobnu zaradi del na Ravnikarjevem mostu, v začetku avgusta pa bo spet odprta cesta ob banki. Avgusta bo zaključeno poskusno obratovanje centralne čistilne naprave, javili so se tudi na evropski razpis za razvoj podeželja... Besedilo in slike: Fanči Moljk Jože Buden in Miran Jerič na novem odseku v Grči na Dolu Funšterc ZS BVC HRasrničani in luiDaiui pnaznovau Srečanje rudarjev na Kalu, 2. julija 2010, je bilo tudi letos množično in slovesno, saj so se spomnili na leto 1934, ko se je zgodila v zasavskih jamah gladovna stavka. Prav tako je bila istega dne slovesnost ob občinskem prazniku, ko so podelili občinska priznanja in najboljšim osnovnošolcem županovo zlato pero. Občinski nagrajenci - drugi z leve: V.Moljk, T.Paulič, M.Laznik., M.Greben, M. Grohar in najboljši učenci z leve: Maša Paulič, Matej Starič, Lucija Kuhar 7 a zamudnike v dvorani DD ni bilo več prostega sedeža. ^Zadnja leta privabi številne obiskovalce kvalitetna filmska predstavitev nagrajencev in dober kulturni program. Letos so še posebej navdušili simpatični in vrhunski pevci Trio Eroika tria Eroika. Tudi govor župana Mirana Jeriča je bil navdušujoč. Ponosen je, da kar dve tovarni praznujeta 150 - letnico obstoja, kar potrjuje, da so Hrastničani trdni, vztrajni, neuničljivi, kleni, stabilni..., kot hrast, iz katerega izhaja ime mesta. Ponosen je na dva svetovna prvaka, ki sta dosegla ta naslov - Kauzer lani septembra, Moljk letos marca. Spomnil je na mnoge dosežke v zadnjih dveh mandatih svojega županovanja in nakazal nove projekte. Med temi mladinski center, v katerem bodo našli aktiven prostor tako najmlajši kot tudi mladostniki, študentje in drugi zainteresirani. Ob tej priložnosti se je zahvalil vsem, ki kakorkoli pripomorejo pri razvoju občine ali pri širjenju njene prepoznavnosti v svetu, vsem pa čestital za občinski praznik; še posebej rudarjem za njihov stanovski praznik, zaposlenim v TKI in Steklarni pa ob njihovi častitljivi obletnici. Besedilo in fotografije: Fanči Moljk 31. seja HRasrnisKeca OBČinsKeca svera V četrtek, 1. julija 2010, je bila v galeriji DD 31. seja občinskega sveta, kjer so imeli na dnevnem redu osemnajst točk. \/četrti točki so sprejeli odlok o ustanovitvi javnega za-V voda Mladinski center Hrastnik. Pri tem jim je bila v pomoč direktorica trboveljskega mladinskega centra, ker jim je pojasnila organizacijo in financiranje. Potrdili so tudi poročilo KSP Hrastnik d.d. za leto 2009 in sprejeli nekaj cen v zvezi s čiščenjem komunalne vode. Po hitrem postopku so sprejeli tudi odlok o uporabi sredstev proračunske rezerve Občine Hrastnik za sanacijo plazov. Več časa so porabili za probleme dolske ambulante, ki jih je nakazala tamkajšnja koncesionarka. Želi odkupiti najemniško stanovanje, dobiti soglasje za izvajanje pedikure in akupunkture in občinsko financiranje sto odstotnega programa ambulante, ker za- radi premajhnega števila pacientov sama ne bo nikoli dosegla sto odstotno glavarino. Opozorila je tudi na prepoved parkiranja pred ambulanto na Dolu. Po dolgi razpravi so z glasovanjem ugodili vsem njenim predlogom. Pomembna je bila tudi točka, ko so sprejemali projekt ureditve Sovretove sobe v Šavni Peči in prijavo za projekt razvojnih projektov 2010 - 2013 na razpis tretje osi programa razvoja podeželja 2007 - 2013. Podprli so tudi predlog komisije, da vodi v naslednjem obdobju Kulturni center Hrastnik Tina Moljk. Dosedanji direktor Alojz Deželak se bo namreč upokojil. Besedilo: Fanči Moljk Brgz župana o inspeKTonaru in OBČinsuiH nacnajencm Medobčinski inšpektor Sebastjan Zmrzljak je na 23. redni seji zagorskega občinskega sveta, ki je bila v ponedeljek 5. julija, predstavil poročilo o delu Medobčinskega inšpektorata in redarstva (MIR) Zasavje na območju občine Zagorje v prvem letu njegovega delovanja. Odvila se je živahna razprava, najobsežnejše stališče do učinkovitosti dela tega inšpektorata pa je predstavil svetnik Nove Slovenije Andrej Dolšina. Po njegovem mnenju je bila ustanovitev MIR-a napaka, saj je njegov sedež v Trbovljah, kar je podaljšalo intervencijski čas v primerjavi s prejšnjo ureditvijo, ko je imela zagorska občina svojega občinskega redarja. Dolšina opaža, da se okrog tržnice še naprej nepravilno parkira, enako je zaparkiran pločnik pred Delavskim domom. Stanje je najbolj pereče po 14. uri, ko redarji zaključijo z delom, zato ga je zanimalo, kdaj bo MIR uvedel 24-urni nadzor. Zmrzljak je pojasnil, da MIR ni intervencijska služba, bodo pa v kratkem uvedli tudi popoldanski nadzor, ki se bo izvajal ob torkih in četrtkih. Kljub temu ocenjuje, da je inšpektorat, ki ga vodi in kjer so poleg njega zaposleni štirje redarji, upravičil svoj obstoj. Stanje ne področju mirujočega prometa sicer ni idealno, vendar se je v primerjavi s stanjem pred ustanovitvijo MIR-a izboljšalo. Vzpostavitev delovanja inšpektorata je Občino Zagorje stala 35 tisoč evrov. Polovico t. i. upravičenih stroškov, kar znaša okrog 11 tisoč evrov, ji bo država vrnila. Ker je bila to zadnja seja pred občinskim praznikom, je bil sprejet sklep o podelitvi letošnjih občinskih priznanj. Zlato plaketo bosta prejela Kulturni center Delavski dom Zagorje in Čebelarsko društvo Zagorje, medtem ko bosta prejemnika srebrne plakete Mari Drobne in Stane Kramar. Poleg tega so bile sprejete manjše spremembe šolskih okolišev osnovnih šol in potrjen prenos 8-odstotnega deleža v Varstveno-delovnem centru na državo, ki je tako postala 100-odstotna lastnica centra. Dopolnjen je bil odlok o sprejetju lokacijskega načrta obvozne ceste in regulacije Kotredeščice v Zagorju. Po novem je do realizacije tega lokacijskega načrta ob objektih, predvidenih za rušenje, dovoljeno graditi enostavne in nezahtevne objekte. Kljub poletju še odmevajo posledice zime, saj so nadpovprečno visoki stroški zimske službe močno okrnili finančne zmožnosti krajevnih skupnosti. Sprejet je bil sklep, da se iz občinske proračunske rezerve nameni 50 tisoč evrov za sofinanciranje letnega vzdrževanja cest v krajevnih skupnostih. Zadnja redna seja občinskega sveta pred počitnicami je ob koncu postregla še z imenovanjem Staše Baloh Plahutnik za predstavnico lokalne skupnosti v svetu Centra za socialno delo Zagorje. Omeniti velja, da se župan Matjaž Švagan zaradi bolniškega dopusta seje ni udeležil. Besedilo: Boštjan Grošelj Nova PoooBa DD Zacoiue Letos bo Delavski dom Zagorje praznoval petdeset letnico obstoja in za to priložnost bo dobil novo obleko. Dela, za katera sta kulturno ministrstvo in občina Zagorje namenila namenila 180.000 evrov, bodo predvidoma zaključena v letošnjem avgustu. V oktobru, ko bo slovesnost ob petdeset letnici delovanja kulturnega doma bo vrhunec praznovanja in bo v DD mesec odprtih vrat in slavnostna akademija z orkestrom Slovenske filharmonije. Obnova poteka že tretje leto in letos so se lotili obnove dotrajanega pročelja, oprali bodo lehnjak, prebarvali zidove in posodobili dostop in zunanja stopnišča. V notranjosti bodo zamenjali hrastovo stavbno pohištvo in navadna dvojna stekla nadomestili z energetsko varčnimi. V prihodnjih letih bodo digitalizirali še kinodvorano, za kar ocenjujejo porabiti 100.000 € in prenovili sistem ogrevanja in prezračevanja. V petdesetih letih je čas opravil svoje in obnova je bila nujna. Besedilo: MaH, slika: StaR Zasavci m Sgtip Setip je mednarodni projekt, namenjen izobraževanju starejših s pomočjo interneta in zasavski seniorji so edini sodelujoči slovenski pripadniki tretje generacije. V projektu sodelujejo še starejši iz Češke, Portugalske in Španije in je ocenjen na 40.000 evrov, sofinancira pa ga Evropska komisija. Vodja petnajstih sodelujočih Zasavčanov je Janez Malovrh, predsednik Društva upokojencev Trbovlje. Projekt ima za cilj usposobiti starejše za uporabo učenja s pomočjo internetne učilnice in pripraviti ustrezen učni material. Udeleženci so vsak v svojem maternem jeziku predstavili deset najpomembnejših osebnosti svoje države in jih predstavili na Setipovem portalu, nato pa med njimi izbrali najpomembnejše. Zasavci so se odločili za pesnika Franceta Prešerna. V devetnajstih temah so sodelovali z 213 prispevki. Projekt se oktobra zaključi, Janez Malovrh pa je mnenja, da so Zasavčani uspeli dokazati, da se je mogoče v kratkem času naučiti uporabljati svetovni splet in sodelovati na forumih in tudi tako premagovati osamljenost. ZacoRsua lOKatna skuprost ovaoiLa LaraRce Zagorska občina je na okrožno državno tožilstvo in na policijsko upravo v Ljubljani podala kazensko ovadbo proti Lafarge Cementu Trbovlje. Zagorjani so v prijavi obtožili LC, da krši ustavno pravico Zasavcev do zdravega življenjskega okolja in ustavno pravico do varnosti, kamor sodi tudi pravica do zdravja in zakon o varstvu okolja. Iz kazenske ovadbe je mogoče razbrati, da LC po njihovem mnenju krši tudi drektivo IPPC, saj ne upošteva meteoroloških in geografskih posebnosti Zasavja in pri tem mu pomaga tudi država oziroma MOP in ARSO. Kako se bo stvar razpletla, bo pokazal čas. MaH Obisk sranovaLcev v kuhihji Doma STanejšiH HnasTniK k laši stanovalci niso le IN prehodni gostje, temveč so naši domači, z nami delijo pomemben del svojega življenja. Pri ustvarjanju prijetnega vzdušja in domačnosti nam je lahko v veliko pomoč tudi hrana. Stanovalci prihajajo v naš Dom iz različnih okolij in z različnimi navadami tudi okusi so lahko zelo različni. Kljub temu, da prehrano pripravljamo na organiziran način, ne zanemarjamo individualnega pristopa in upoštevamo želje posameznikov,« se zaveda vodja prehrane Doma starejših Hrastnik, Damjan Zelenik. Skupaj z delovno terapevtko Andrejo Kurbus sta pred kratkim odpeljala na ekskurzijo po domski kuhinji stanovalke in stanovalce Doma. »Naše stanovalke in stanovalci so v domačem okolju skrbeli za pripravo hrane. Kuhanje je bilo mnogim v veselje. Pomembna življenjska vloga naših stanovalk v preteklosti so bila gospodinjska opravila, ki jih skušamo tudi pri nas ohranjati. S tem namenom se občasno lotimo priprave kakšne jedi. Pri teh aktivnostih sodelujeva delovna terapevtka Andreja Kurbus in vodja prehrane Damjan Zelenik. Pripravljali smo zavitke, velikonočne pletenice, pico... Pri tem stanovalke sodelujejo po svojih sposobnostih. Zanima jih, kakšna je sodobna priprava hrane, higienski postopki in naprave, ki jih uporabljamo za pripravo hrane. Zato sva se odločila, da stanovalkam predstaviva, kako poteka priprava hrane v domski kuhinji. Skupaj s stanovalci smo se sprehodili skozi prostore, ki spadajo v Službo prehrane. V garderobi smo si nadeli zaščitna oblačila in si umili roke, nato pa si ogledali, kako poteka prevzemanje živil in skladiščenje. Presenečeni so bili nad številom hladilnikov, ki so potrebni, da živila ohranjamo sveža. Tudi količine posameznih živil, ki jih dnevno potrebujemo za pripravo hrane so se jim zdele zelo zanimive. V prostorih centralne kuhinje so spoznali, kaj vse zmore konvektomat, lahko so pokukali v kotel, kjer se vsak dan za njih kuha čaj in videli velike lonce, ki so potrebni, da je hrane vsak dan dovolj. Ker razdeljevanje hrane za stanovalce, ki se prehranjujejo na oddelkih, poteka s pomočjo t.i. tabletnega sistema, smo jim čistočo v kuhinji in priznali, predstavili tudi potek razde- da morajo biti kuharice zelo Ijevanja hrane. Povedali so, pridne, da vzdržujejo red. da jih kuhinjski tekoči trak Obisk v kuhinji smo zaključili spominja na »roltiš«, s kate- s sproščenim klepetom o pre-rim so se srečali tisti, ki so hrani in o njihovih željah ter delali v Steklarni. Spoznali so pričakovanjih.« tudi, kako poteka pomivanje posode in se nekateri spo- Prispevek pripravila: mnili, da tega pa tudi doma vodja prehrane Damjan Ze-niso radi počeli. Pohvalili so lenik in delovna terapevtka: Andreja Kurbus IZPUŠNI LONCI IN CEVI PROIZVODNJA IN MONTAŽA ^ . Superspnrit A K M V* ni VMJm ć&mt& MARN VRANSKO 18B, 3305 VRANSKO /foSts: 03 5725 106. mobi: 0A1 508 655 Dan Geomermčneca snemšča SLOvenue - GEOSS-a \/nedeljo, 20. junija 2010, so Litija-V ni, okoličani in vsi ljubitelji GEOSS-a s proslavo ob pomniku na Spodnji Slivni proslavili Dan GEOSS - a, v spomin na 16. junij 1981, ko je inciativni odbor za postavitev pomnika GEOSS v celoti sprejel elaborat za določitev središča Republike Slovenije. Natančen izračun težišča Slovenije je bilo zaupano Marjanu Jenku, projekt pomnika GEOSS z okolico pa arhitektu Marjanu Božiču. Predsednik Društva za varovanje in razvoj GEOSS-a, Miroslav Kaplja, je zbrane pozdravil in spomnil, da je: „...to projekt, ki združuje vse Slovence doma in po svetu. Spominja nas na trdoživost slovenskega naroda, kolikor časa tu živimo. Previhrali smo vse viharje, ki so nas hoteli odpihniti s tega dela zemeljske oble, a si svojim ponosom in pokončnostjo skozi zgodovino tega nismo dovolili.“ Slavnostni govornik, litijski župan Franci Rokavec, je poudaril, da imajo vse prireditve, ki se zvrstijo v Srcu Slovenije, eno samo sporočilo: »Držimo skupaj, negujemo tradicijo, predvsem pa domoljubje naše Slovenije.« S svojin prihodom je dan GEOSS-a počastil tudi ultramaratonec Radovan Skubic - Hilarij, ki že od 1 junija vozi prvi in največji kolesarski maraton na svetu 25.000 km dolgo pot z vsakodnevnim startom in ciljem v Srcu Slovenije, v Termah Snovik v Zasavje, Posavje in na Dolenjsko. Ob tej priliki je litijskemu Ultramaratonec Radova Skubic -Hilarij na GEOS-u županu dal v podpis posebno listino, s katero opozarja na ohranjanje planeta Zemlje. Besedilo in slika: ŠkL CtasBena šoia Lirua Šmaivrno se seu S"* lasbena šola Litija - Šmartno, ki vJima prostore v prizidku Osnovne šole Litija, se mora do začetka prihodnjega šolskega leta preseliti v nekdanje prostore ZD Litija oziroma sedaj upravne prostore Predilinice. S pričetkom gradnje nove litijske osnovne šole bo v prvi fazi porušen objekt, kjer domuje GŠ. Litijski župan Franci Rokavec je povedal, da je po dogovoru z vodstvom Predilnice Litija, družbo Litus d. o. o., že podpisana najemna pogodba za čas od 01. sep- \/sredo, 23. junija 2010, je v okviru V prireditev ob občinskem prazniku litijski župan Franci Rokavec v dvorani Kulturnega centra Litija sprejel odličnjake in tiste učence, ki so na posameznih tekmovanjih iz znanja, športa in kulture osvojili eno od vidnejših mest iz vseh treh litijskih osnovnih šol. Po pozdravu jim je zaželel prijetne počitnice, veliko uspehov pri nadaljnjem šolanju in jim izročil plakete in knji- tembra 2010 dalje. Glasbena šola Litija - Šmartno se seli v upravne prostore Predilnice Litija (prej ZD Litija). Obe ustanoviteljici, Občini Litija in Šmartno pri Litiji, skupaj z javnim zavodom Glasbena šola Litija - Šmartno prevzemajo vso odgovornost za delovanje glasbene šole v času najema prostorov. Tudi vsa adaptacijska dela, ki bodo potrebna - zvočna izolacija prostorov in ustrezna ureditev sanitarij prevzemata obe ustanoviteljici in glasbena šola. (ŠkL) žna darila. V letošnjem letu je na treh litijskih osnovnih šolah in na Glasbeni šoli Litija - Šmartno zaključilo šolanje z odličnim uspehom vsa leta šolanja 45 učenk in učencev in bilo vpisanih v zlato knjigo, 15 iz Osnovne šole Litija, 23 iz Osnovne šole Gradec, 2 iz Osnovne šole Gabrovka - Dole in 5 iz Glasbene šole Litija - Šmartno. V knjigo dosežkov pa je bilo vpisanih 34 posameznikov in 8 skupin. (ŠkL) NaDomesTiia avroBusna posraja ^^odstranitvi avtobusnega postaja-V^lišča za potrebe gradnje trgovine Špar v Litiji je bilo že veliko prelitega črnila. Avtobusno postajališče pri trgovini Špar v Litiji Danes je nadstrešek postavljen Po zaslugi župana Francija Rokavca je nadstrešek po dveh letih postavljen in postajališče je dobilo podobo, kakršna je bila pred začetkom gradnje trgovine. Na tem postajališču na avtobusni prevoz proti Zasavju čakajo otroci iz Osnovne šole Litija in delavci, za odhod na delo v zasavske občine in so bili doslej izpostavljeni vsem vremenskim nevšečnostim pa tudi kakšen cigaretni ogorek in celo steklenica je že priletela iz bližnjega lokala. Besedilo in slika: ŠkL Vpis litijskih učencev v zlsto KMIGO in KnJIGO DOSeŽKOV Kšefti za ave »Mesec eLeiiTRiice za 1 evRO« Mednarodni trgovec z električno energijo GEN-I želi biti čim bližje lokalnim okoljem in uporabnikom. Novim odjemalcem do konca julija iz občin Trbovlje, Zagorje in Hrastnik bo podarila mesec elektrike za 1 evro. r\ružba GEN-I, ki ima v Krškem, Ljubljani in Novi Gorici L/ter v tujini zaposlenih več kot sto sodelavcev za odkup, trgovanje in prodajo električne energije in je prisotna na 14-ih tujih trgih od Nemčije, Italije, Avstrije in Madžarske, do Grčije, Bolgarije, Romunije in Albanije, je odprla svojo pisarno v Kisovcu , v Naselju na šahtu 53. Družba GEN-I, ki ima sedež v Krškem in je v delni državni lasti, je pisarno v Kisovcu odprla prejšnji mesec, ker ima v tem okolju ambiciozne načrte tudi eden od lastnikov GEN-I, družba Istrabenz Gorenje, ki se ukvarja med drugim z lesno biomaso in je z avtomatizacijo procesov v tem okolju že nekaj časa prisotna. »Tako Istrabenz Gorenje (na področju biomase) kot GEN-I (z električno energijo) imata poslovni interes aktivno sodelovati pri razvoju zasavske energetike«, je pojasnil dr. Golob in dodal, da v prihodnosti predvidevajo nova delovna mesta, za zdaj pa je v sklopu poslovnega tandema med Istrabenz Gorenjem in GEN-I zaposlitev dobila ena oseba, vodja pisarne. Ker je GEN-I ob tej priložnosti odprl tudi (od 28.6. do 30.7. 2010 veljavno) posebno ponudbo za občane treh zasavskih občin »Mesec elektrike za 1 evro«, velja opozoriti tiste, ki bi želeli preveriti cene in ponudbo ter oddati povpraševanje po tej akciji, v kateri GEN-I prvi mesec po zamenjavi dobavitelja, stranki zaračuna samo 1 evro, naj s sabo prinesejo zadnji račun. Blagovna znamka Poceni elektrika za dobavo gospodinjstvom in manjšim poslovnim odjemalcem vztraja na preprostem tržnem pristopu in odkritem podajanju informacij slovenskim gospodinjstvom. Od marca 2009, ko je GEN-I s Poceni elektriko vstopil na trg slovenskih gospodinjstev (do tedaj je deloval na trgu poslovnih odjemalcev in dobavljal največjih poslovnim sistemom v Sloveniji) je dobavitelja zamenjalo in prešlo h GEN-I več kot 10.300 gospodinjskih in več kot 1.700 manjših poslovnih odjemalcev. Po viru: MaH ZasavsKi movaTORJi Lera 2009 V četrtek, 17. junija 2010, so v Hrastniku že štirinajstič podelili diplome in priznanja najboljšim zasavskim inovatorjem. Komisija za inovacije pri Območni Gospodarski zbornici Zasavje je na slovesnosti podelila devet diplom, dve bronasti priznanji, 11 srebrnih in šest zlatih. k la razpis Inovacije Zasavja za leto 2009 je prispelo 28 IN inovacij. Od leta 1996, ko je OZ Zasavje pričela s promoviranjem inovacij, je to po številu inovacij tretji, glede na število inovatorjev pa drugi najboljši odziv doslej. Posamično se je namreč letos odzvalo 49 zasavskih inovatorjev. Očitno je, da v podjetjih, ki se že vrsto let odzivajo na razpis, število inovacij in inovatorjev narašča, kar pomeni, da je znotraj podjetij vzpostavljen stalen sistem inovira-nja. Prav tako je razveseljivo, da se »inovacijski duh« v Zasavju širi tudi na ostala podjetja, letos so se namreč na razpis odzvala tri nova podjetja. Prejemniki so bili: Branko Hostnik, Srečo Zavrl in Franc Adamčič iz podjetja Svea Lesna industrija Litija, Zdravko Molka iz družbe Evrovartrade, Sava, Boštjan Pikelj in Darko Kos iz Eti Izlake, Matjaž Javoršek in Dejan Vincek iz Tevel-a Kisovec, Peter Benko iz družbe ETI Izlake, največ točk med vsemi inovacijami pa je dobil inovator Domen Janc, prav tako iz podjetja ETI Izlake. Vir: GZ Zasavje KoiiFeRenca z inovaTivnosno do posLovne oDučnosri \ /četrtek, 17.6. 2010 je GZS Območna zbornica Zasavje v V Hrastniku pripravila konferenco z naslovom Z inovativnostjo do poslovne odličnosti. Svoje dobre izkušnje sta predstavila dva uspešna predstavnika zasavskih podjetij, ki sta med najuspešnejšima tudi v svetovnem merilu: Sandi Češko, solastnik in ustanovitelj podjetja Studio Moderna d.o.o. iz Zagorje ob Savi in dr. Jure Knez, solastnik podjetja Dewestoft d.o.o. iz Trbovelj. Obiskovalce konference sta navdušila s svojima predstavitvama in predvsem uspešnima primeroma dobre prakse. Mag. Violeta Bulc, uveljavljena strokovnjakinja na področju inovativnih poslovnih modelov in direktorica ter ustanoviteljica podjetja Vibacom d.o.o. iz Ljubljane pa je predstavila zanimvo prezentacijo, kako z inovativnostjo do poslovne odličnosti. Alenka Gračnar Kšefti /O ^fVISgno Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel/fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z ^ * 0 možnostjo sponzoriranja (ostanitfi l/tCLn 1 trženje in produkcija za gospodarsko * m interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP ^ . E-mail: atv.signaI@sioI.net NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! o M ELEKTROPROM > elektroinstalacije > strojne instalacije > daljinsko ogrevanje z lesno biomaso > kabelsko komunikacijski sistemi > trgovina EVJ Center > delovni stroji in nizke gradnje > barSedmica lokalna televizija ETV etv.elektroprom.si komerciala 03-56-57-158 studio 03-56-57-177 NAROČILNICA ZA ČASOPIS 7 n Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi, Tel.: 03 56 22 734, Fax: 03 56 32 734 W ..<^1 W p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi, Tel.: 03 56 22 734, Fax: 03 56 32 734 Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno) polletno letno Ime in priimek:........................ Telefon:................................. Naslov:................................ Davčna številka:......................... Podpis:............................... hrastnik - trbovlje - zagorje - litija - radeče Podjetniški kotiček Irene Meterc Prenovljena spletna stran Zavoda za zaposlovanje Zavod RS za zaposlovanje obvešča, da so od 14.6.2010, na voljo prenovljene spletne strani Zavoda. Spletno mesto ni doživelo samo temeljite oblikovne prenove, pač pa tudi kompleksne vsebinske spremembe in izdelavo dodatnih aplikativnih novosti, ki so do uporabnika še prijaznejše in omogočajo enostavnejše elektronsko poslovanje. Prenovljene spletne strani so preglednejše in privlačnejše, saj so narejene po najnovejših oblikovnih standardih ter upoštevajo najsodobnejše zakonitosti spletnih strani. Zaradi velike razpoznavnosti dosedanji naslov ostaja isti: www.ess.gov. si. V letu 2009 so namreč obiskovalci pregledali v povprečju 116.739 strani na dan, kar je 25,5 % več kot leto prej. Vsebina spletnih strani Zavoda je popolnoma spremenjena, saj je usmerjena k dvema najpomembnejšima ciljnima skupinama: iskalcem zaposlitve in delodajalcem. Iskalci zaposlitve bodo s pomočjo prenovljenih strani lahko hitreje in lažje pobrskali po največji ponudbi prostih delovnih mest v Sloveniji - ta se vsakodnevno osvežuje in dopolnjuje, dnevno pa je tu objavljenih več kot 800 priložnosti za zaposlitev. Poleg tega bodo lahko v vnaprej pripravljene spletne rubrike vnesli svoje podatke in tako izdelali svoj življenjepis (v slovenskem kot tudi v drugih jezikih), ki je nepogrešljiv pripomoček pri iskanju zaposlitve, se vpisali v eBorzo dela in tako z delodajalci vzpostavili povezavo prek posebnega elektronskega poštnega predala. Hitro in enostavno bodo lahko pridobili informacije o prijavi na Zavod, o programih usposabljanja, izobraževanja, zaposlovanja, samozaposlovanja itd., pregledali številne priložnosti za delo v tujini in še veliko več. Posebna pozornost je namenjena tudi delodajalcem, ki bodo med drugim lahko poiskali tudi ustrezen kader v bazi iskalcev zaposlitve. Aplikacija namreč omogoča, da bodo lahko nenehno spremljali obstoječo ponudbo iskalcev zaposlitve ter tako dobili informacijo o tem, ali ima urad za delo, kjer ima npr. določen delodajalec sedež svojega podjetja, na voljo kader, ki ga ta delodajalec želi zaposliti. To pomeni, da delodajalec lahko vnaprej dobi informacijo o razpoložljivem kadru v določenem okolju. Za delodajalce so na voljo tudi druge pomembne storitve in informacije, kot npr. pregledno in sistematično urejen seznam različnih finančnih spodbud za pospeševanje zaposlovanja in še veliko več. Vir: ZRSZ Za uspešno poslovanje podjetij pomembno tudi zavarovanje izvoznih poslov Podjetja, ki želijo prodreti na tuji trg, morajo pri tem pomisliti tudi na zavarovanje izvoznih poslov. To je namreč nujno potrebno za uspešno delovanje, še posebej v času krize, ko je vse bolj razširjena plačilna nedisciplina, insolventnost in zadolženost. Zavarovanje predstavlja učinkovito varovalko zlasti proti plačilni nedisciplini. Zavarovanje je koristno predvsem zato, ker se del tveganja neplačila za opravljeni posel prenese na zavarovatelja. Ali je zavarovanje posla nujno potrebno, mora v konkretnem primeru presoditi podjetje samo, pojasnjujejo na ministrstvu za gospodarstvo. Podjetje mora pri tem upoštevati tudi bonitetno oceno kupca, razmere na tujih trgih - tako politične kot gospodarske in finančne - in morebitne pretekle izkušnje iz poslovanja. Glavna institucija, na katero se lahko pri tem obrnejo slovenska podjetja, je skupina SID banka, v okviru katere zavarovalne storitve izvajata SID banka in SID - Prva kreditna zavarovalnica. Slednja podjetjem nudi zavarovanje kratkoročnih terjatev, medtem ko SID banka zavaruje kratkoročne izvozne terjatve, srednjeročne izvozne kredite in investicije v tujini pred tistimi (netržnimi) tveganji, ki jih zaradi njihove narave in stopnje tveganja zasebni (po)zavarovatelji niso pripravljeni prevzeti ali pa imajo omejene zmožnosti, pojasnjujejo pri SID banki. Zavarovanje srednjeročnih izvoznih kreditov in investicij v tujini lahko podjetju olajša vstop na nove in morda tudi bolj tvegane trge. Zlasti pri bolj tveganih trgih je zavarovanje pogosto nujen pogoj, da lahko izvoznik oz. investitor pri poslovni banki sploh pridobi kredit. V času krize se je kot zelo koristno izkazalo tudi zavarovanje nedelničarskih posojil - posojil, ki jih banke namenijo hčerinskim družbam slovenskih podjetij v tujini. Možnost zavarovanja teh posojil je bila sprejeta kot eden od protikriznih ukrepov, ki je bil med podjetji in bankami dobro sprejet. Zavarovanje kratkoročnih izvoznih terjatev poveča varnost poslovanja za zavarovano podjetje in njegovo banko. Zavarovanje omogoča lažje obvladovanje denarnih tokov, izboljša bonitetno oceno podjetja in njegovo kreditno sposobnost, zaradi česar lažje in ceneje dostopa do posojil pri poslovnih bankah. To izboljša tudi njegovo cenovno konkurenčnost in olajša prodajo, pojasnjujejo pri SID banki. Podjetja lahko pri zavarovanju naletijo tudi na težave. Zavarovalnica včasih zavrne zavarovanje novega kupca, če ugotovi, da je tveganje za kupčevo plačilo preveliko. To je za prodajalca tudi pomembno sporočilo - naj se v posel s takšnim kupcem ne spušča, saj bo tveganje plačila nosil sam. Večjo težavo za slovenske izvoznike je v času krize sicer povzročilo skrčenje pozavarovalnih zmogljivosti zasebnih pozavarovateljev na trgu kreditnih zavarovanj. Umaknili so se iz nekaterih držav, panog in posameznih kupcev ter znižali ali ukinili limite zavarovalnega kritja. To je kreditnim zavarovalnicam onemogočilo, da bi lahko podjetjem zagotovile zavarovalno kritje v obsegu, kot so ga potrebovala. SID banka je zato letos razvila posebno shemo pozavarovanja terjatev, ki zavarovalnicam, ki ponujajo kreditna zavarovanja, omogoča, da slovenskim podjetjem nudijo možnost zavarovalnega kritja tudi za tiste izvozne terjatve, za katere na zasebnem (po)zavarovalnem trgu začasno ni mogoče dobiti zadostnega kritja. Shema že deluje, saj je SID - Prva kreditna zavarovalnica v sodelovanju s SID banko v zadnjem mesecu že uspešno uresničila nekaj primerov in slovenskim izvoznikom zagotovila dodatno zavarovalno kritje, ki ga potrebujejo za uspešno poslovanje v tujini, in jim s tem omogočila varnejše poslovanje. Po tej shemi je mogoče zavarovati terjatve do tistih kupcev, ki bi jim kreditna zavarovalnica po tržnih pogojih lahko le delno odobrila kreditni limit, ne pa tudi do tistih kupcev, katerih bonitetna ocena že v osnovi ne nudi pozitivne podlage za zavarovanje. Dodatne informacije: www.sid.si. Akcija Izžrebana glasovalka: Kristina Hribar Ulica Sallaumines 4a, 1420 Trbovlje Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete »Institucionalna in administrativna usposobljenost«; prednostne usmeritve »Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga«. GLASOVNICA ZA NAJ PROSTOVOLJCA ZASAVSKE REGIJE 14/Z010 Naj prostovoljec oz. prostovoljka zasavske regije je: (Ime, priimek, nevladna organizacija, v kateri deluje) Zanj(o) glasujem: (Ime, priimek, poln naslov in telefonska št. glasovalca oz. glasovalke) (Kraj in datum) (Podpis) Kupone pošljite na: Zasavc, p.p. 79, 1410 Zagorje ob Savi 31 Trenutni vrstni red: Naj NVO: 1. DOB-SLO Skupina za samopomoč Zasavje 195 glasov 2. Društvo mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 184 glasov 3. Združenje borcev za vrednote NOB Trbovlje 50 glasov 4. Društvo invalidov Zagorje 35 glasov 5. Turistično društvo Čemšenik 28 glasov 6. Društvo prijateljev mladine Trbovlje 26 glasov 7. Medgeneracijsko društvo »Srečno« Zagorje 10 glasov 8. Društvo upokojencev Trbovlje 10 glasov 9. Turistično društvo Hrastnik 9 glasov 10. Društvo invalidov Trbovlje 9 glasov 11. Društvo vojnih invalidov Zasavje 4 glasovi 12. Medgeneracijsko društvo upanje 2 glasova 13. Društvo oseoporoze Trbovlje 1 glas 14. Turistično društvo Trbovlje 1 glas Nai prostovoljci: 1. Tončka Odlazek ( DOB-SLO Skupina za samopomoč Zasavje) 192 glasov 2. Leon Janežič (DMSNV) 186 glasov 3. Viktorija Bočko (ZB za vrednote NOB Trbovlje) 48 glasov 4. Anonija Cesar ( Društvo invalidov Zagorje) 35 glasov 5. Stanislava Radunovič (TD Čemšenik ) 32 glasov 6. Rudi Janežič (društvo invalidov Trbovlje) 11 glasov 7. Olga Špajzer ( Društvo upokojencev Trbovlje) 10 glasov 8. Mojca Grden ( medgeneracijsko društvo »srečno« Zagorje) 10 glasov 9. Mojca Greben (TD Hrastnik) 9 glasov 10. Zvone Tahirovič (društvo vojnih invalidov Zasavje) 4 glasovi 11. Marija Govejšek ( ZB za vrednote NOB Trbovlje) 2 glasova 12. Ana Holc (megeneracijsko društvo upanje ) 2 glasova 13. Ladislava Medvešek ( društvo osteoporoze Trbovlje) 1 glas ________________________________________________________________P 8§?Mrest S^Mrest M.-cio navlodmh orgomzocij ZoMivjo . //nrv-r GLASOVNICA ZA NAJBOLJŠO NEVLADNO ORGANIZACIJO ZASAVSKE REGIJE 14/2010 Najboljša nevladna organizacija zasavske regije je: (Naziv nevladne organizacije, torej društva, ustanove ali zasebnega zavoda) Zanjo glasujem: (Ime, priimek, poln naslov in telefonska št. glasovalca oz. glasovalke) (Kraj in datum) (Podpis) Kupone pošljite na: Zasavc, p.p. 79, 1410 Zagorje ob Savi V četrtek, 1. julija 2010, se je začela vadba joge po sistemu Joga v vsakdanjem življenju v triindvajsetih parkih Slovenije in tudi v Euro Parku v Zagorju. Izvedba projekta Joga v parkih poteka v okviru akcije Poletje v gibanju, ki ga izvaja Mreža nevladnih organizacij za I zdrav način življenja. Vadba je primerna za začetnike in ostale. Zajema sproščanje, telesne položaje (asane), dihalne vaje (pranajamo) in meditacijo. V letu 2006, ko so začeli z akcijo, se je vadba izvajala v sedmih parkih, v lanskem letu pa je bilo v dvaindvajsetih parkih že več kot pet tisoč udeležencev. V Zagorju bo vadba na znani lokaciji: Euro Park in v enakem terminu - ob četrtkih od 18.00 do 19.00 ure vse do sredine septembra. Vadba je brezplačna, zato velja vsaj preizkusiti, če nam ta način gibanja ustreza. Fanči Moljk, slika: arhiv ZJDS PR Sončamja 2010 počitniška druženja z drugimi mladimi, z naslovom Sončarija 2010, so se v Trbovljah začela v ponedeljek, 5. julija F 2010 v organizaciji Mladinskega centra Trbovlje. Skozi cele počitnice se bodo zvrstile številne ustvarjalne delavnice, različne družabne igre, obiski različnih organizacij, ne bo manjkalo tudi športa, saj se bodo med počitnicami odvijali številni športni turnirji ter pohodi v okoliške hribe. Lahko pa bodo mladi tudi sami predlagali kakšno aktivnost, ki bi jo želeli izvajati med počitnicami. Aktivnosti bodo potekale vsak dan od 9. do 12. ure, zbirno mesto je v MCT klubu Sonček. MaH Prostava v ČRnomLJu Republiška LDS organizira vsako leto proslavo ob dnevu samostojnosti v drugem slovenskem kraju, letos je bila v Črnomlju. I z Zasavja se jo je udeležilo osemintrideset Trboveljčanov Ivseh generacij. Poleg družabnega srečanja so si nekateri ogledali tudi zanimivosti v Beli krajini. Besedilo: Irena Vozelj, slike: Peter Jamnik Društveno UsTvaRjai.ni žur na ulici Mladinski center Trbovlje je v sodelovanju z Občino Trbovlje, Kulturnim društvom THC in Alternativnim kulturnim društvom Trbovlje 24. junija 2010 organiziral pestro prireditev ob promociji začetka gradnje mladinskega centra in hotela Trbovlje. W I astopili sta skupini Red Five point Star in Nevemberl, v spremljevalnem pro-INgramu pa so sodelovali žonglerji, izdelovalci hodulj, road (cestni) grafitarji, skate demo, bobnarji..., skratka, zgodila se je prava mladinska veselica RFPS se po 12-tih letih dela, treh uspešnih ploščah, kopico mednarodnih turnej in zavidljivo množico fenov vrača na domači, trboveljski oder, kjer bodo samo v tem letu odigrali že svoj 52 koncert. Preden se RFPS odpravijo na poletne obiske domačih in tujih festivalov, so s ponarodelimi avtorskimi napevi pripravili skok in fešto tudi v domačem kraju. NI, vseslovenska glasbena naveza s štabom v Trbovljah, ki je pred dobrim mesecem javnosti predstavila svoj prvi single HALO in ploščo HIMNE HVALNICE MOLITVE CIFRE VOJAKI IN DISKO ter z njo takoj prišla na vidne glasbene lestvice v državi, ponuja glasen in hiter ter skoku prijazen revolucionarni napev v mešanici rocka in punka. Besedilo in sliki: Maki Društveno Z3 3V V GoRaH TasoR mLaoiH casiLcev Izkoristili smo stabilno vreme in prve tri dni zadnjega tedna - 28., 29. in 30. junija 2010, organizirali tabor za mlade gasilce, je povedal Janez Košir, poveljnik PGD Dol. 0od šotori se je zbralo 43 otrok iz F PGD Marno, Turje, Dol in Hrastnik mesto. Vodja tabora je bil Alojz Cepuš, pomagal mu je Timotej Funkel, vsak dan pa so prihajali pomagat tudi mentorji posameznih društev. Poleg običajnega dnevnega reda, ki velja za tabornike in se začne z raz- gibavanjem, z jutranjim zborom in dvigovanjem zastave, so imeli vsak dan določena predavanja oziroma dejavnosti: gašenje s priročnimi gasilnimi sredstvi, gasilnimi aparati, delali so z GVGP, prikazali so tridelni napad z GVC in MB, predstavila se jim je vojska in policija. Zadnji dan so pridobljeno znanje predstavili staršem, pozdravit jih je prišel tudi župan Miran Jerič, ki je bil tudi vesel, da je tabor uspel. Besedilo in slike: Fanči Moljk ^lMUj Ujseete KmečKe mm ihj QasjiLSKa vesetita V Turju so potekale v soboto, 3. julija 2010, že dvajsete kmečke igre v organizaciji PGD in krajanov. Zmagovalna ekipa PGD Turje v sestavljanju voza I etos je tekmovalo sedem tekmoval-Lnih ekip, ki so se pomerili v sedmih igrah: košnja trave, grabljenje, žaganje hloda, sestavljanje kmečkega voza, prevoz vode s samokolnico preko ovir, držanje vrča, napolnjenega s cvičkom, nabiranje pridelkov in pranje perila ter malica po opravljenem delu. Že drugič zapored so osvojili prehodni pokal tekmovalci PGD Vrh nad Laškim, drugi so bili PGD Turje, ekipa, ki je za nekaj let prekinila sodelovanje na igrah in so se ob jubileju ponovno zbrali, tretje so bile Korenine Prapre-tno, ki so se udeležili vseh iger doslej razen enkrat. Sodelovali so še PGD Maribor Pobrežje, gasilski prijatelji, ki na igrah sodelujejo že nekaj let, Klobučarji, mladi tur- Zmagovalni kosec ski gasilci, Makek Vilijem s.p. in PGD Zrkovci, gasilski prijatelji, ki na igrah sodelujejo zadnjih nekaj let. Igre sta odprla župan Miran Jerič in predsednik KS Turje Gore Tomaž Benko in predsednik PGD Turje Marjan Završnik, ki je obema poklonil tudi spominski leseni žlici. Spomnili so se tudi pokojne Silve Peklar, ustanoviteljice in organizatorke kmečkih iger. Družabno srečanje je malo ohladila ploha, vendar se je prijetno druženje nadaljevalo pozno v noč. Besedilo: Fanči Moljk Fotografije arhiv PGD Turje Zmagovalna ekipa PGD Turje v žaganju Zmagovalna ekipa, PGD Vrh nad Laškim 1 SenTLamBeRT 1 RBVimi PRilBBBIrWtHll Ob dnevu državnosti in prazniku Krajevne skupnosti (KS) Senožeti-Tirna je bila v petek 25. junija 2010 v Šentlambertu uradno predana namenu modernizirana lokalna cesta Šentlambert Mošenik. Gonilna sila obnove kraja Andrej Drnovšek simbolično prejema v zahvalo del traku. Župan Matjaž Švagan in predsednik sveta KS Matej Groboljšek sta cesto predala namenu. Spodbuden nagovor zagorskega dekana Slavka Kalana pred blagoslovitvijo ceste in igral. Qrojekt, vreden 800 tisoč evrov, je bil v 71 odstotkih finan-r ciran iz evropskih sredstev. Zagorski župan Matjaž Švagan je poudaril, da je ta cesta skupaj z drugimi pridobitvami znamenje, da se razvoj v zagorski dolini kljub recesiji ne bo ustavil. Če bi se s svojimi sodelavci prepuščal malodušju, se projekta ne bi lotili, saj je bil odobren že v času krize. Švagan je skupaj s predsednikom sveta KS Senožeti-Tirna Matejem Groboljškom prerezal trak, blagoslovitev ceste pa je opravil zagorski dekan Slavko Kalan, ki je krajanom zaželel, da ohranijo optimizem, ki se odraža v novih pridobitvah. Otroci bodo najbolj veseli igral. Pevski zborček podružnične OŠ Šentlambert je poživil slovesnost. Poleg modernizirane ceste je namreč Šentlambert dobil otroška igrala, ki jih je na lanski slovesnosti ob 130-letnici podružnične osnovne šole obljubil župan. O pomenu šole v kraju priča tudi dejstvo, da je celoten kulturni program in povezovanje prireditve izvedla šola, katere učenke in učenci so sodelovali z recitacijami ter petjem v šolskem zborčku. S prostovoljnim delom krajanov, katerih gonilna sila je bil Andrej Drnovšek, je bil nameščen omet na župnijske garaže ob otroškem igrišču in obnovljena zunanjščina Birtove hiše, pred katero se je odvijal uradni del slovesnosti. V okviru projekta modernizacije ceste je bil urejen tudi nov dostop do spomenika NOB. Po zaključku dogajanja sredi vasi in pogostitvi, za katero so poskrbele domačinke, se je le to prestavilo na športno igrišče, kjer se je druženje nadaljevalo ob zvokih in humorističnih vložkih ansambla Mira Klinca. Besedilo in slike: Boštjan Grošelj VfefteRinu m ^iiQsupue^a UjBRajniu PRimaT vj ŠenTLaiRR^RTUj Na 19. tradicionalnem gasilskem tekmovanju za Memorial Jožeta Vrtačnika v Šentlam-bertu je v soboto 3. julija v absolutni konkurenci drugo leto zapored zmagala veteranska ekipa Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Grosuplje. ~7a njo sta se uvrstili moštvi članov PGD Loke II in PGD ^Šentlambert II. Tretje mesto med člani je doseglo PGD Kotredež, medtem ko so se pri veteranih takoj za Grosupeljčani uvrstili tekmovalci PGD Vače, tretje pa je bilo PGD Polica. V konkurenci 34 ekip iz zasavskega prostora in drugih delov Slovenije so v kombinaciji vaje s hidrantom in raznoterosti tekmovale še postave mladink, mladincev, članic in veterank. Najboljše tri enote v posameznih kategorijah so bile nagrajene s pokali, vse sodelujoče pa so prejele priznanja. Z največ ekipami, in sicer po petimi, so nastopili domačini in PGD Tirna. V vrstah mladincev so bili najboljši nadebudneži PGD Kotredež, drugo mesto je osvojila postava PGD Tirna in tretje PGD Čemšenik. Mladinke PGD Padež so bile kot edine v svoji kategoriji brez tekmic, med mladinskimi ekipami pa so dosegle tretji rezultat. V kategoriji članic je zmagalo PGD Loke pred PGD Sava in PGD Šentlambert II. Pri veterankah je PGD Sava ugnalo PGD Tirna. Tekmovanju, ki je bilo priložnost za preverjanje strokovne usposobljenosti gasilskega kadra, je sledil še družabni del prireditve, ki so ga popestrili zvoki ansambla Zmaji in humoristični vložki Kondija Pižorna. Besedilo in sliki: Boštjan Grošelj Najstniška Milit B Riiica ^11111^1 ti m 11 iti 1 ti T R B O V^e L J S KI H cia^iuieitev/ Slovenska nogometna reprezentanca je bila ena izmed 32 udeleženk na letošnjem SP v nogometu v Južni Afriki. Odigrala je tri tekme. Prvo, proti Alžiriji, so naši dobili z 1 : 0. Drugo, z ZDA, so remizirali 2 :2 in tretjo, odločilno za napredovanje, so naši s slovito angleško reprezentanco izgubili z rezultatom 0:1. r\a je bila Slovenija zavita v trenutno turobno razpolože-L/nje, so svoje prispevali še Američani, ki so v drugi minuti sodnikovega podaljška Alžircem zabili gol odločitve in naše nogometaše poslali domov. Takšne dramatičnosti, kot smo je bili deležni tiste srede, 23. junija 2010, človek ne pozabi nikoli, pa tudi dogodkov za zgodovino, ki so jih naši fuzbalerji nanizali v Južni Afriki, ni mogoče nikoli več izbrisati. Nogometaši Slovenije so se drugič v zgodovini samostojne Slovenije uvrstili na SP. Dosegli so prvi remi in slavili prvo zmago ter zbrali štiri točke. Vse našteto sodi v anale našega nogometa. Pri pisanju zgodovine slovenskega nogometa je aktivno sodeloval tudi naše doline list, Mišo Brečko. Mišo se je rodil, 01. maja 1984 v Trbovljah, kjer je tudi napravil prve korake v učenju nogometnih veščin. Svojo prvoligaško kariero je začel v Sloveniji, v dresu Šmartnega, od tam pa je odšel v Hamburg. V Nemčiji se je po selitvi iz kluba v klub ustalil v prvoligašu iz Kölna kjer je v sezoni 2008/09 postal član prve postave. Za slovensko reprezentanco je de-bitiral, 17. novembra 2004, na tekmi proti Slovaški. Čeprav Mišo lahko igra tudi v sredini, kot vezist, v reprezentanci vseskozi nastopa na mestu desnega bočnega branilca. Za Slovensko reprezentanco je odigral 34 tekem. Njegovo igro odlikuje nepopustljivost v obrambi in hitri prehodi z žogo v napad po desnem boku, ki se velikokrat zaključijo z nevarnimi predložki v nasprotnikov kazenski prostor. Gola za reprezentanco še ni dosegel, je pa bil »boter« pri dokajšnjem številu zadetkov, ki jih je dosegla naša reprezentanca. V soboto, 26. junija 2010, ob vrnitvi iz Južne Afrike, je naša reprezentanca doživela pravo slavje že na Letališču Jožeta Pučnika, ki seje nadaljevalo na Prešernovem trgu v Ljubljani in z obiskom vodilnih slovenskih politikov v prestolnici. Trboveljčani so svojega rojaka pričakali še isti dan, ob 18. uri, na stadionu NK Rudar v Trbovljah. Množica nogometnih navdušenk in navdušencev je slovenskega reprezentanta ob prihodu pozdravila z aplavdiranjem in značilnim navijaškim vzklikanjem: »Kdor ne skače ni Slovenc.« Tudi nekaj vuvuzel je bilo slišati. Mišo Brečko je iz rok kapetanov vseh selekcij NK Rudar prejel spominsko darilo, rudarsko svetilko. Trenerji vseh selekcij NK Rudarja so Mišu podarili knjigo Tineta Lenarčiča »Trbovlje po dolgem in počez«. Vili Treven, ki je bil pobudnik sprejema, pa je najuspešnejšemu nogometašu, ki je pognal korenine v Trbovljah, izročil sliko Zdravka Dolinška, člana trboveljskega RELIK-a. Vili Treven je od Miša Brečka prejel dres slovenske reprezentance za katerega je odštel 1000 evrov v dobrodelne namene. Besedilo in slike: M.A.Š. Akdja/Oglasi Naša tokratna izžrebanka je z Dolenjske. Veseli nas, da tudi tam poznajo našega Zasavca. Torej za stilsko preobrazbo naj se pripravi Ivi Lanišnik, Jerman vrh 17 a, 8276 Bučka. Ivi, pohitite, dopusti so na pragu! Čim prej se javite Brigiti na telefon Studia Las 040 164 396, ostali pa nam še naprej pridno pošiljajte vaše kupone na naš naslov: Zasavc, P.P. 79, 1410 Zagorje ob Savi. Pa veliko sreče v naslednjem žrebanju! Stilska preobrazba čaka na vas v Studiu Las! ^UŽINs^ 03 w oJžm 'n i u Cesta zmage 65,1410 Zagorje TELEFON: (03) 56 64 186 Valvazorjev trg 8,1270 Litija TELEFON: (01) 89 81 088 KUPON STILSKA PREOBRAZBA Ime:_________________ Priimek:_____________ Ulica:_ Kraj:___ Telefon: knjige, katalogi, revije, brošure, mape, dopisi, kuverte, vizitke, koledarji, plakati, letaki, zloženke, embalaža, pisarniški obrazci.., , w: www.i Grafika Gracer d.o.o.. Lava 7b, 3000 Celje-tel.: 03 5452 666, gsm: 031 822 533, e: info@grafika-gracer.si, idcüfjü kuharske uspešnice ^ /f ANDREJA FRICA: m grafika-gracer.si SPARGLJI, DIVJI IN GOJENI samotsei POSTRV IZ REKE NA MIZO samo20€! PLANETI V LONCU na .samote! N/ D131 namestc samo28€! O MARTINU, MOŠTU, GOSKI in VINU več knjig na: www.grafika-gracer.si naročila: 03 5452 666 ali na info@grafika-gracer.si novo: , samo 15€! reklamna grafika J O00 A4 zloženk, do konta Janj a samo 130€ OFSet tISK digitalni tisk (večje naklade) (manjše naklade) dodelava PRINT VELIKIH PLAKATOV NALEPKE ZASTAVE TRANSPARENTI CERADE REKLAMNE TABLE nizkih ih! VSEH VRST TISKOVIN založništvo lsPenianie' re2anie. broširanje...) oblikovanje Metuljčki so nastopili kot predskupina Zasavcev mi imm Iz Velenja so bili presenečenje večera Letos so na Dolski noči pričakali obiskovalce z elegantnimi šotori dežja pa seveda ni bilo. K la svoj račun so prišli stari in mladi, saj je bilo poskr-INbljeno za vse vrste glasbe. Glavni so bili Zasavci, najmlajše pa so razveselili dolski Metuljčki, ki so se kar čez noč prelevili v prave metulje, ki jih pozna že pol Slovenije. Za presenečenje so poskrbeli trubači iz Velenja Fešta bend, zaradi katerih avgusta ne bo treba v srbsko Gučo. Daniela se je predstavila kot sproščeno, prijetno dekle, ki je s svojim petjem navdušila, vendar je bilo pred leti pri Grašu, njenemu življenjskemu sopotniku, več občudovalcev. „Vse je teklo kot po maslu,“ so komentirali Dolani, „rokometaši so uigrana ekipa in vidi se, da delajo s srcem...“ Na Dolski noči je delalo več kot sto članov RK Dol TKI Hrastnik. Pridobljena sredstva bodo porabili za športno dejavnost preko celega leta. Pohvaliti jih je treba tudi za organizacijo turnirja veteranov, ki je potekal vse popoldne in se ga je udeležilo osem ekip, od tega tri ženske. Zmagali so veterani iz Novega Sada. Besedilo in slike: Fanči Moljk Galerijska o o o Naš prvi poletni festival bomo posvetili hra-stniškim marionetam, saj si to tudi zaslužijo, je dejala direktorica Knjižnice Antona Sovreta Mateja Planko. v e ob otvoritvi, v ponedeljek, 21. junija 2010, so člani novoustanovljenega lutkovnega gledališča Jurček prikazali Mojstra kozla, obiskovalci pa so si po pozdravu župana Mirana Jeriča ogledali tudi film o zgodovini marionet. V pogovoru (z leve) Jerica Ulaga, Fanči Moljk in Jana M. Adamič ©©OijQQD Naslednji dan je predstavi Janko in Metka sledil pogovor s kustosinjo Jano Mlakar Adamič in predsednico gledališča Jurček Jerco Ulaga, ki ga je vodila Fanči Moljk. Iz prve roke smo tako izvedeli vse o ponovnem oživljanju popularnih marionet, za kar ima največ zaslug kustosinja Jana iz Zasavskega muzeja. Podrobnosti si lahko preberemo v njeni knjigi Lutke in lutkarji. Jerca pa nas je seznanila s aktualnim delom in načrti. Veseli so, da so pridobili za mentorja Matjaža Lobodo iz Ljubljane, nekdanjega režiserja Lutkovnega gledališča. Ob svetovnem dnevu lutk pa so jih povabili Sevničani, ki so na svojem gradu odprli Grajsko lutkovno gledališče Sevnica (GLG).Trenutno pripravljajo novo igrico Sovji grad, ki bo na sporedu že oktobra. Na ploščadi pred knjižnico je potekala tudi tržnica hra-stniških društev, kjer so se predstavile kmečke žene, čebelarji, strelci, planinci... Pozornost so namenili tudi izobraževanju GVIN.com za podjetnike in s projekcijo prikazali hrastniške gospodarske in negospodarske dejavnosti. „Prireditve so bile dobro obiskane, kar nam daje pogum, da bomo s poletnim festivalom nadaljevali,“ je bila zadovoljna Mateja Planko. teh dneh še lahko občudujemo fotografije, ki so jih razstavili v Zdravstvenem domu Hrastnik člani foto sekcije z Dola. Delujejo v okviru KD Svoboda Dol, kjer se tudi sestajajo. Vsako leto se odpravijo tudi na izlet, včasih dvodnevni, od koder prinesejo vrsto lepih posnetkov. „Najprej smo razstavljali v galeriji DD,“ je povedal njihov mentor Branko Klančar. „Potem smo preselili izdelke v Knjižnico Antona Sovreta, zdaj pa jih bomo prenesli v medicinski center Heliks v Trbovlje...“ Besedilo in slika: Fanči Moljk Kulturna za vc »trn® Km « Pisateljica Marinka Fritz Kunc je 24. junija 2010 v gledališki dvorani Delavskega doma Trbovlje predstavila svojo novo knjigo, ki ji je dala naslov Sivo kot srebro. 1 iarinka Fritz Kunc je bila rojena v v Trbovljah. Rada ima trboveljsko doli-/VlTrbovljah, vendar že leta ne živi v no, ne pa tudi Trboveljčane, ki ne zna-rojstnem kraju, kjer je poučevala otro- jo ceniti ne sebe, ne kraja, ne drugih ke na Kumu, Katarini, kratek čas tudi IjudL.je dejala na predstavitvi nove knjige, ki jo je posvetila trboveljskim cementarjem. V knjigi je posegla v čas nastanka cementarne od prvih začetkov pridobivanja cementa do današnjih dni. K pisanju so jo vzpodbudili članki v medijih, ki jih je zaznala kot somrak, ki vlada nad Trbovljami. Delo je dokumentacijski pregled trboveljske cementarne skozi čas in ga je namenila rahljanju nestrpnosti, mladini, profesorjem, učiteljem in vsem, ki jim ni vseeno, da se tepta delo cementarjev. Dijaki Nik, Ana in Kaja so obiskovalce z odlomki iz knjige popeljali na potep po poti nastajanja in razvoja cementne industrije v Trbovljah. V pogovoru, ki ga je vodila Mojca Dolinšek, so sodelovali poleg avtorice knjige še Janez Malovrh, nekdanji direktor Cementarne Trbovlje, predsednica Turističnega društva Trbovlje Marija Juraja in sedanji generalni direktor Lafarge Cement Trbovlje Iztok Virant, ki je izdajo knjige tudi sponzorirala. Župan Bogdan Barovič je poslal pismo s pozdravi in opravičilom, da ga je zadržala državna proslava. Pisateljica ga je pogrešala in hkrati razmišljala, kako je poslancev veliko, župan trboveljski pa le eden... Na vprašanje, kaj pričakuje od knjige, je Iztok Virant zaželel, da prinese in utrdi ponos in samozavest Trboveljčanov, Marija Juraja je menila, da knjiga širi vedenje turističnih vodnikov, Janez Malovrh pa vidi knjigo v zgodovini, kjer bo čez 100 let prav tako aktualna, kot je sedaj. Ugotovitev pisateljice Marinke Fritz Kunc, da Trboveljčan v Trbovljah težko uspe, so z ubranimi glasovi omilili Un 's Trboul z domačimi, trboveljskimi pesmimi. Povabljeni upokojenci, delavci in gostje so knjigo, ki so jo dobili, lahko dali v podpis avtorici. Besedilo in slike: MaH Za najboljše osnovnošolce in srednješolce, ki so razred oz. letnik zaključili z odliko, so 23. junija 2010 na trboveljski občinski upravi pripravili sprejem in kratko srečanje ob koncu šolskega leta. Qtreh trboveljskih osnovnih šol je bilo povabljenih 43 naj-Jboljših učencev, s srednjih pa 23 dijakov, ki so letnik zaključili z odliko. Župan občine Trbovlje, ki bi jih moral sprejeti, je bil zaradi obveznosti odsoten, zato sta ga zastopala podžupan Mitja Rozina in direktor občinske uprave Boris Moškon. Čestitala sta jim ob uspešnem zaključku letošnjega šolskega leta in jim izročila priložnostno darilo. Slika 1,2. Dijaki Gimnazije in ekonomske srednje šole Trbovlje so zvečer pripravili v gledališki dvorani DDT pester program, ki sta ga povezovala Kaja Čop in Nik Solina. Dijaki so pokazali vse, s čemer se ukvarjajo, jih zanima -vsak letnik posebej. Ne prisegajo le na moderno, ampak jih zanimajo tudi narodno zabavna glasba, sodobno petje, vse vrste plesa, igranje različnih instrumentov, petje v pevskem zboru, imajo pa tudi svoj ansambel. Stovesno ob ZaKLJUČKU šoLSKeca tera Ob tej priložnosti je ravnateljica Jelena Keršnik podelila najboljšim priznanja in nagrade: za udeležbo na tekmovanjih, za vsestransko pomoč, sodelovanje v šolski dijaški skupnosti, pri projektu Sadeži družbe, za glasbeno področje, za posebne dosežke, najboljši učni uspeh ... Razveseljivo je, da imajo veliko odličnjakov. Maturanti bodo priznanja in nagrade prejeli ob podelitvi maturitetnih spričeval v juliju. Marjan Kozjek, pokojni ravnatelj GESŠ, je ob neki priložnosti dejal: »Če ne boste vi spreminjali svet, bo svet spremenil vas.« In dijaki se tega dobro zavedajo. Besedilo in slike: Irena Vozelj in MaH Spegu za avc ^ Odločili smo se, da bralcem Zasavca predstavimo nekaj Zasavcev, ki jih ^ srečujejo in bi si morda želeli izvedeti o njih, njihovem življenju in . ________________konjičkih kaj več._______________y Špegu za Cito Gauč S sestro in kosmatim prijateljem “Takonjškova Cita je Trboveljčanka, Z_ki jo poznajo doma in po svetu. Njena ljubezen do glasbe, igranje citer in veselje prenašati znanje vsem, ki to hočejo in želijo, dajejo zagotovilo, da naš star ljudski inštrument ne bo pozabljen, enako kot tudi ne domače pesmi. Svojo dobro voljo trosi naokrog, zato so jo povsod veseli. Veliko ji pomeni dom in družina, vedno najde čas za domače in svoje delo, ki je njen konjiček. Česa iz svojega otroštva ne boste nikoli pozabili? Kako smo se otroci skupaj igrali in družili. Tega današnja mladina žal nima! Kateri od vaših učiteljev ali profesorjev vam je pustil neizbrisen pečat? Moja učiteljica citer, Frida Ledinek. Imela sem izjemno srečo, da so v glasbeni šoli Trbovlje poučevali citre in Ledinekova je bila tista, ki me je popeljala v čaroben zvok strun. Opišite nam na kratko vaše šolanje in strokovno izpopolnjevanje. Po osnovni šoli na Tončki Čeč sem se vpisala na gimnazijo, ker starši niso želeli, da bi se vozila v Ljubljano. Ko so uvideli, da gimnazija ni zame in da bi rada šla na srednjo glasbeno šolo, so popustili in tako sem postala vozač, ki je vsako jutro hitel na lokalni avtobus in potem z vlakom v Ljubljano. Prej sem bila zelo boječa in nezaupljiva, v srednji glasbeni šoli pa sem prišla med podobno misleče in zaživela. Šolanje sem nadaljevala na Akademiji za glasbo, smer glasbena pedagogika in pričela s poučevanjem na Glasbeni šoli in gimnaziji Trbovlje, kjer sem vodila tudi dekliški pevski zbor. S sestro Eriko sva ustanovili ansambel Prijatelji izpod Reške planine, ki je uspešno nastopal in pobiral nagrade na festivalih. Spoznala sem bodočega moža in že čez leto dni smo ustanovili ansambel Slovenija, ki je bil vseh dvajset let zelo uspešen in prepoznaven. Dravograd nama je ponujal službo in stanovanje in tako postal dom naslednjih štirinajst let. Vključila sem se v kulturno življenje, vodila pevske zbore ter pričela s poučevanjem na slovenski glasbeni šoli v Celovcu. Leta 1992 smo se od Koroške poslovili in se preselili v možev rojstni kraj Šempeter. V družini smo začeli resneje prepevati, v Marija Reki sem zbrala ljudske pevce in vse skupaj povezala z citrami v izdanih zgoščenkah. Že prej sem na pedagoškem po- Mala citrarka Cita dročju orala ledino in leta 1990 izdala Začetno šolo za citre, kasneje tudi notne zbirke. Vse to me je pripeljalo do tega, da sem leta 2000, po dvajsetih letih absolventskega staža, diplomirala. Pomagala sem tudi pri nastajanju učnega načrta za citre, ki je leta 2003 prišel v izobraževalni proces glasbenih šol. Trenutno snemam in pripravljam notno zbirko Najlepše melodije Slovenije 2, poučujem pa na Glasbenih šolah v Grosuplju, Hrastniku in Nazarjah. Kdo vas je najbolj razočaral in kdo najbolj presenetil v življenju? Razočarajo me vedno ljudje brez hrbtenice, najbolj pa me je do sedaj presenetila družina, ki mi je za Abrahama skrivaj pripravila praznovanje in povabila sto mojih prijateljev in sorodnikov. Bilo je nepozabno! Če bi še enkrat lahko izbirali, bi izbrali drugačno življenjsko pot? Mislim, da je življenjska pot izbrala mene in ne jaz nje, bila je splet srečnih naključij in upam, da tako tudi ostane. Kaj se vam je zgodilo v življenju nepozabnega? Veliko dogodkov je bilo nepozabnih, pa vendar naj izluščim enega, ki je še Spegu bolj utrdil moje domoljubje, to je čas osamosvojitve. Takrat smo živeli v Dravogradu, zaposlena sem bila na Zvezi kulturnih organizacij in pripravljala proslavo za Dan državnosti. Takrat sem spoznala Škota Davida Granta, ki se je zaradi bolezni svojega konja ustavil z družino na poti okrog sveta. Želel je nastopiti na proslavi z dudami in slovensko pesmijo in tako sva on v kiltu, jaz v slovenski narodni noši zasadila lipo ter uspešno nastopila na proslavi kljub preletom vojaškega helikopterja. Dnevi, ki so temu sledili, so bili polni strahu in negotovosti in ko se teh dni spominjam danes, ko igram Slovencem po svetu, ki z solznimi očmi poslušajo ljudsko pesem, ne razumem tistih, ki svoje domovine ne cenijo. Kako bi opisali svoj vsakdanjik? Vstajam med osmo in deveto uro, najprej obvezna kavica, nato sprehod ali delo na vrtu, zalivanje rož, nujna domača opravila, službo imam popoldan. Pripravim večerjo, delam na računalniku, se pripravim na šolo, vadim klavir, citre, pišem note in podobno. Pred koncerti imam še kakšno vajo. Včasih grem na sestanek kulturnega društva ali na srečanje s prijatelji. Dan običajno zaključim med polnočjo in eno uro zjutraj. Kam se odpravite, ko si želite sprostitve? V hribe, na izlet z avtom ali pa kar doma z dobro knjigo. Pogosto potujete na izlete, potovanja ali letovanja v tujino? Vsa potovanja so na nek način povezana z glasbo, bodisi turneje, koncerti, pač prijetno s koristnim. Bila sem v večini evropskih držav, v Kanadi, državah južne Amerike in Avstraliji. V avgustu naju z možem čaka še obisk Škotske. Kje se srečujete s kulturo? Vse moje življenje je prežeto s kulturo, srečujem jo na nastopih učencev Kanada 2009 V Avstraliji 2008 v glasbeni šoli, obiskujem koncerte in operne predstave, literarne večere, slikarske razstave... Najbolj jo začutim v planinah, ko se pohodniki naključno dobimo in zapojemo v objemu prekrasne narave. Katera domača opravila imate radi in katerim se najraje izognete? Če bi bilo mogoče, bi se izognila vsem, pa vendar imam veliko veselje z rožami, sprostim se na vrtu, pa moj jabolčni zavitek je tudi znan med prijatelji. Če bi lahko, bi se preselili na samoten kraj in živeli povsem drugačno življenje? Ne vem, mogoče, verjetno bi mi kmalu postalo dolgčas. Menite, da vam je Zasavje pustilo pečat, ki se ne da izbrisati ali ga raje zatajite? Na koncertih, predvsem v tujini, sem srečala vedno tudi Zasavce, ki s ponosom povedo, od kod so. Zelo lepe spomine imam na Trboveljčane v Berlinu, Torontu in Melbournu. Ko sem Matiji Cestniku iz Avstralije podarila knjigo Teknilo nam je, ki opisuje kulinariko in običaje Zasavja, je bil tako ponosen, da so morali vsi v klubu poslušati in pokušati zasavske jedi. Koliko prijateljev iz mladosti vam je še ostalo? Pred enim mesecem smo imeli obletnico osnovne šole in mislim, da sem jih znova našla in si želim, da bi tako tudi ostalo. Povejte svoj moto, ki vas spremlja v življenju. Vinilka Bolj, ko me je kdo želel prizadeti, onemogočiti in ponižati, bolj sem postajala samozavestna, trdna in močna in te lastnosti pripisujem okolju, iz katerega sem zrasla. Pa še en pregovor mi je blizu: Kar seješ, to žanješ! Špegu nastavila: Irena Vozelj Slike: arhiv Cite G. za avc 27 za ave Šport Uršio ODPLesata z DP na SP msco Dance v OsTRavo V/ Radovljici je bil 5. in 6. junija 2010 v organizaciji Blejskega plesnega studia in Plesne zveze Slovenije zadnji del državnega prvenstva v modernih tekmovalnih plesih. Videno dokazuje, da so Slovenci plesalci, ki sodijo v svetovni vrh, ki se je v Ostravi meril konec junija. Qlesalci plesne šole Urška Zasavje so v Radovljici dosegli F naslednje rezultate: Pionirji: Street shovv dance solo pionirji: Luka Mravlje 1. mesto Street show dance pari pionirji: Luka Mravlje in Maša Vračevič 2. mesto Street show dance solo pionirke: Maša Vračevič 6. mesto Mladinci: Street show dance solo mladinci: Urban Tratnik 2. mesto Street show dance solo mladinke: Ema Kogovšek 13. mesto Street show dance pari mladinci: Lara Turšič in Iza Bebar 6. mesto, Urban Tratnik in Simon Aleksič 10. mesto Street show dance formacije mladinci: Elektrika 8. mesto Urban Tratnik - drusi v Street danceu-mladinci Na svetovnem disco dance prvenstvu v Ostravi na Češkem, ki je potekalo pod okriljem IDO - mednarodne plesne organizacije od 24.6. do 27.6.2010, je med sedemnajstimi državami sveta sodelovala tudi slovenska reprezentanca, v kateri so bili člani Plesne šole URŠKA Zasavje. Dosegli so naslednje uvrstitve: PIONIRJI Solo pionirji: Luka Mravlje 5. mesto, Luka Kotnik 10. mesto, Žan Kos 16. mesto, Maks Denis Hriberšek 1 8 . mesto Solo pionirke: Eva Vidmar 27. mesto Pari pionirji: Luka Mravlje - Eva Vidmar 16. mesto Male skupine: Explosion 9. mesto Formacije: 1001 noč 10. mesto MLADINCI Solo mladinke: Lara Turšič 52. mesto, Anja Šurina 59. mesto Solo mladinci: Aljaž Strmljan 27. mesto Pari mladinci: Eva Kotnik - Mia Volasko 33. mesto, Iza Bebar - Lara Turšič 57. mesto Male skupine: Dive 25. mesto Formacije: Love Soldiers 15. mesto Luka Mravlje v Ostravi peti v disco danceu - so/o pionirji Najboljšo slovensko uvrstitev, 3. mesto, sta si priplesali v kategoriji disco dance pari - člani Teja in Sandra Rupnik iz plesnega kluba Zeko iz Murske sobote. Poleg njiju je uvrstitev v finale v svoji kategoriji uspela le še solistu pionirju - Luku Mravljetu iz PK Urške Zasavje. Luka se je tako že tretjič v svoji karieri uvrstil v finale svetovnega prvenstva: prvič v Ostravi 2009, kjer je zasedel 6. mesto, drugič v Bratislavi 2009, kjer je osvojil srebrno kolajno in letos v Ostravi 2010, kjer je še za eno mesto izboljšal lanski rezultat, kar je poleg naslova 6 kratnega državnega prvaka za leto 2010 in enkrat državnega podprvaka lep zaključek uspešne sezone. Plesalce in plesalke PŠ Urška Zasavje septembra čaka SP v hip hopu v nemškem mestu Bochum in novembra SP v Street dancu v Ukrajini. Besedilo: J.M., slike: J.M., Grega Žunič Šport Plavanje: Pesren in uspešen ponaušan PLavaim viicenn Plavalci PK Lafarge cement iz Trbovelj so se ob Dnevu državnosti in vikendu, ki mu je slidil, udeležili kar treh tekmovanj. Starejši so nastopili v Milanu (Italija), mlajši na Dan državnosti v Novi Gorici za »POKAL GORIŠKE«, v nedeljo pa na mitingu »MOBITEL« v radovljiškem bazenu. \/petek se je na mednarodnem mi-V tingu za »POKAL GORIŠKE« zbralo 186 mladih plavalcev iz Italije in Slovenije, med katerimi so bili tudi trboveljski plavalci. Pri dečkih so nastopili Tilen in Žiga Šintler, Luka Zajc, Marko in Luka Laharnar, Žan Mišel Jerman in Nejc Kos, pri deklicah pa Nina Kos, Neža Patricija Kurnik, Karin Stražar, Karmen Kovač in Klara Volaj. Mladi trboveljski plavalci so se zopet izkazali in domov prinesli kar 11 odličij in pokal, ki ga je za najboljši točkovni seštevek dveh disciplin zopet osvojila desetletna Klara Volaj - osvojila je dve prvi mesti na 200 in 400m prosto. Nejc Kos, drugi najuspešnejši, je v disciplini 100m delfin osvojil tretje mesto, na 1500m prosto pa prvo mesto in dosegel odličen rezultat, s katerim je svoj osebni rekord iz meseca aprila popravil kar za 25 sekund in se v letniku 1997 povzpel na prvo mesto, med letniki 1996/97 pa na četrto ter tako nakazal boj za odličje na Državnem prvenstvu. Odličja so osvojili še Tilen Šintler, z dvema drugima mestoma na 50m prosto in 200m prsno ter 4.mesto na 400m prosto, Neža Patricija Kurnik je dosegla dve drugi mesti 200m prsno in 800m prosto, Marko Laharnar 2.mesto na 50m prsno in 6.mesto na 50m delfin, Žan Mišel Jerman 2.mesto na 200m hrbtno in 4.mesto na 200m prosto, Karmen Kovač je bila srebrna v disciplini 100m delfin in sedma na 400m prosto. Uvrstitev med prvih osem so dosegli Žiga Šintler, 4. mesto na 200m prsno in 6. na 400m prosto, Luka Zajc, 7.mesto 400m prosto in 8.mesto 200m prsno, Luka Laharnar, 8.mesto 100m prsno, Karin Stražar, dve 8.mesti na 50m prsno in 200m prosto, in Nina Kos, 7.mesto 100m hrbtno in 8.mesto 400m prosto PK Gorenjska banka Radovljica je bil v soboto in nedeljo organizator mednarodnega plavalnega mitinga »MOBITEL 2010«, ki se ga je udeležilo 241 plavalcev in plavalk iz 28. klubov iz Češke, Madžarske, Italije, Turčije, Belorusije, Bosne in Hercegovine, Srbije in Slovenije. Tekmovalo je tudi nekaj odličnih slovenskih plavalcev kot so Peter Mankoč, Matjaž Markič, Emil Tahirovič, Robert Žbogar, Robert Vovk, Anja Klinar, Anja Čarman, Tanja Šmid, Nina Cesar, Tjaša Oder in odlična Trboveljčanka, ki trenira v Ljubljani, Tjaša Vozel, ki je osvojila prvo mesto na 100m prsno, za ta rezultat pa dobila 820 točk, kar pomeni odlično pripravljenost pred nadaljevanjem sezone. Tjaša bo avgusta odpotovala v Singapur na Olimpijske igre mladih in želimo ji veliko dobrih rezultatov. Plavalci PK Lafarge cement iz Trbovelj so plavali v nedeljo in v svojih kategorijah odplavali nekaj odličnih re- zultatov. V dopoldanskem času so bila predtekmovanja, popoldan pa A in B finala. Uspešno dopoldansko plavanje je trboveljskim plavalcem prineslo kar devet B final in so tako presenetili sami sebe. Najbolje se je izkazal Nejc Kos, ki je z doseženima osebnima rekordoma osvojil srebro na 50m delfin in pa bron na 400m prosto. Žan Mišel Jerman se je prav tako dva krat uvrstil v B finala in sicer je v disciplini 100m prsno zasedel drugo mesto in bil peti na 400m prosto. V B finala pa so se uvrstili še Karmen Kovač, ki je osvojila 4.mesto, Klara Volaj 5.mesto, Tilen Šintler 5.mesto, Marko Laharnar 6. mesto in Luka Zajc 7.mesto, vsi v disciplini 200m mešano. Nastopila sta tudi Žiga Šintler in Nina Kos, ki pa se jima ni uspelo uvrstiti v finala, vendar jih je prav tako treba pohvaliti za rezultate dosežene. Za PK LCT: Boris Seiko PereR Käuzen mi. Tnerji v Seu d Urggllu, čctrti v Ausgburgu Peter Kauzer ml., najhitrejši divjevodaš na svetu, je spet razveselil hrastniške, zasavske in slovenske navijače. r^rogo v Seu d Urgellu v Španiji, kjer je lani postal svetovni prvak, je 27. L junija 2010 prevozil za dve sekundi hitreje kot v polfinalu in tako dosegel tretji čas. Zmago so mu vzela sedemnajsta vratca, kjer je imel nekaj manjših tehničnih težav, vendar je bil Peter zadovoljen. „Že naslednji vikend me čaka nova tekma svetovnega pokala v Augsburgu, kjer je podobno vzdušje kot tukaj, v Španiji, zato se že veselim. Seveda bodo Nemci napadalni...“ Imel je prav! Vsa tri prva mesta so osvojili Nemci. Peter je bil sicer prvi v kvalifikacijah, odličen tudi v finalni vožnji, a je dobil v desetih vratcih pribitek dveh sekund, ki ga je za dvanajst stotink sekunde oddaljil od stopničk. Besedilo: Fanči Moljk Fotografija: Zorka Hujsov za ave Šport HiLanueviH prvih 30 dri in! Ultramaratonec Radovan Skubic Hilarij je 30. junija 2010 zaključil 30. dan kolesarjenja v okviru njegovega najdaljšega podviga doslej, »90 dni kolesarjenja za zeleni rekord Zemlje«. V juniju je skupno prevozil že 8.924 kilometrov. \/90 dneh namerava po Sloveniji pre-V kolesariti okrog 25 tisoč kilometrov, prav vsak dan znova, od 1. junija pa vse do 29. avgusta, se ne glede na vreme Hilarij izpred najvišje ležečih eko term pri nas poda na približno 300 kilometrov dolgo pot, ki ga iz Term Snovik vodi preko Kamnika, Mengša, Domžal, Dola pri Ljubljani, Litije, Šmartnega pri Litiji, Bogenšperka, Ivančne Gorice, Muljave, Žužemberka, Dolenjskih Toplic, Novega mesta, Otočca, Šentjerneja, Kostanjevice, Brežic, Krškega, Brestanice, Sevnice, Radeč, Zidanega Mosta, Hrastnika, Trbovelj, Zagorja ob Savi in nazaj proti Domžalam, Mengšu, Kamniku in Snoviku, kjer kolesarjenje vsako jutro začne in v večernih urah tudi zaključi. Hilarijev namen je spodbujanje ekološke zavesti Slovencev in opozarjanje na pomen odgovornega in okolju prijaznega delovanja. Besedilo in sliki:CRL ZasavsKi verenam Kneniu na pot V/ soboto, 04. 07. 2010, ob 10 uri, so se člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo odpravili na skrbno načrtovan pohod od Kuma do Triglava. »MMtimhi uom ^ hum ^ MmsmSL* I Zbor pohodnikov na Kumu \/eterani se že več let udeležujejo tradicionalnega poho-V da na Triglav v spomin na partizansko razvitje slovenske trobojnice leta 1944 pri Aljaževem stolpu in na razvitje zastave osamosvojiteljev, ki je na Triglavu zaplapolala ob razglasitvi slovenske neodvisnosti, 25. junija 1991. Leta 2009 je zasavski veteran Mirko Drnovšek ob tradicionalnem pohodu veteranov na Triglav predlagal: »Drugo leto gremo s Kuma na Triglav!« Našli so se somišljeniki in pohod je tu. Na pot krenilo trinajst veteranov OZVVS Zasavje, ki so poleg slovenske zastave s seboj ponesli tudi prapor OZVVS Zasavje. Na začetku pohoda so jih pospremili svojci in predsednik OZVVS Zasavje Marjan Dolinšek, ki jim je obljubil obisk na vsaki postojanki, določeni za počitek, podpredsednik OZVVS Zasavje Rudi Hribšek in predsednik Območnega združenja veteranov Sever Alojz Klančišar. Pohodniki so s Kuma krenili proti Zasavski gori in naprej proti Radomljam, dalje do Naklega, Gorij in do Kovinarske koče, kjer bo na dan prihoda svečanost in druženje v popoldanskih urah. Na Triglav bodo zasavski veterani po načrtih prispeli, 09. julija 2010. Dan kasneje, 10. 07. 2010, pa sestopili na Rudno polje, kjer bo centralna proslava s postrojem praporjev. Med pohodniki je tudi veteran vojne za Slovenijo in star znanec bralcev Zasavca, Mojmir Maček, ki dogajanje na pohodu sproti beleži. Besedilo in slika: M.A.Š. Tik pred zdajci Sport Mali nogomet Zasavcev ztar pusran 2009/10 1. RIBIČ Nejc (XXL 1 - druga liga) 34,4 točk (43 zadetkov) 2. STARC Gašper (Sl. supporters - tretja liga) 32,5 točk (50 zadetkov) 3. BIZILJ Tine (Mlinše III- tretja liga) 31,2 točk (48 zadetkov) 4. POVŠE Marko (Šentlambert - prva liga) 30 točk (30 zadetkov) 5. VELADŽIČ Jasmin (Taj-kuni - četrta liga) 28,6 točk (52 zadetkov) (opomba: zadetek v prvi ligi je vreden 1 točko; v drugi 0,80 točke; v tretji: 0,65 točke; v četrti: 0,55 točke; v peti: 0,45 točke, v šesti: 0,40 točke) Prejemnik Zasavčevega zlatega prstana je Nejc Ribič, ki je zbral v malonogometm' sezoni 2009/2010 kot strelec največ, 34,4 točke in je član ekipe XXL I v drugi ligi. Nejc Ribič, z Zasavčevim zlatim prstanom V organizaciji ŠD Trimček iz Zagorja se je končala zasavska malonogometna sezona 2009/2010. Zadnje, sklepno dejanje je bila tekma SUPER FINALA med ligaškim in pokalnim zmagovalcem. Letošnji ligaški prvak, ekipa Gamsi iz Šentlamberta, so presenetljivo gladko ugnali pokalne prvake ŠD Bar Slavi/Tref iz Zagorja. V prvi ligi so na prvih treh mestih Šentlambert/Gamsi, Potepuhi/Mane Bar in ŠD Bar Slavi Tref, fer plej ekipa so postali Škoti, naj strelec Marko Povše (Šentlambert/Gamsi) in naj vratar Matej Groboljšek iz istega ŠD. Prvi trije v drugi ligi so KMN XXL, ŠD Vače in Bona J/Prestiž. Fer plej ekipa je ekipa ŠD Prapreče, naj strelec Nejc Ribič in naj vratar Tilen Poje (XXL). Tretja liga ima na prvem mestu ekipo Slovenija suppor-ters/Merli, nadrugem ŠD Mlinše lil in na tretjem ekipo Boca Juniors, fer plej ekipa je KMN Topničarji, naj strelec Gašper Starc (Slovenija Supporters/ Merli) in naj vratar Rok Bergant iz istega kluba. V četrti ligi so prve tri ekipe ŠD Taj-Kuni, ŠD K I in ŠD Čolni-še II, fer plej ekipa so Smrkci, naj strelec Jasmin Veladžič ( Taj-kuni) in naj vratar Blaž Jaklič (ŠDK). V peti ligi vodijo ekipe Gradbinci, Šentlambert in Odpisani. Fer plej so igrali Porto, najstrelec je Luka Klančišar (Šentlambert), naj vratar pa Nebih Begaj (Gradbinci). Na prva tri mesta v šesti ligi so se razvrstili Pizzerija Časa Mia, Kristal in ŠD Škafari. Ferplejevci so v ekipi Rigl, naj strelec Lovro Pogačar (Fatarljoti), naj vratar Borut Vozelj (Škafari). V veteranski ligi so je na prvo mesto uvrstila ekipa Tito Bar, druga je ekipa Trifail in tretja ekipa Škoti. Fer plej ekipa je postala ekipa Pizzerija Kukuca, naj strelec Jože Krajn (Škoti) in naj vratar Andrej Medvešek (Tito bar). V B skupini je najboljša ekipa Proletarec/Planis. Povzetek poročila ŠD Trimček: MaH Slike: ŠD Trimček Razvedrilo za avc & i 7 v ^ m J 1 n*« ,,v.v.\|w!flwi». .ir n JSflnBI avtor RINA TAJNŠEK STARA ENOTA ZA VISKOZNOST NAJVIŠJI DEL SUDETOV AVSTRIJSKI PEVEC JUERGENS NORDUSKA SMUČARSKA DISCIPLINA NRAVO- SLOVJE JED IZ PROSA SESTAV VEČ STVARI ODPORNOST PROTI POŠKOD- BAM SOSEŠČINA VEZNIK REŽISERKA VOGELNIK LUKSEMBURŠKA TV ILUSTRATORKA GOŠNIK GODEC ► ED PRIPRAVA ZA DVIGANJE BREMEN ŽENSKA, KI AGITIRA TONI TIŠLER IGRALEC GAŠPER GRUZIJSKO MESTO NEKULTI- VIRANOST, NECIVI- LIZIRANOST ŠPANSKI PESNIK FEDERICO GARCIA STARA MERA ZA BLAGO RAZLIČNA ŠUMNIKA ZMAGO LENARDIČ MIŠIČNA BULA STROJ ZA ČIŠČENJE ŽITA TELOVADNI ELEMENT IGRAŠ PALČKAMI NEON PREBIVALCI VIČA NEKDANJI ARABSKI EMIRAT NADZIDEK (REDKO) OLIVE THOMAS OLIMPIONIK ŠTUKELJ POLIVINIL- KLORID ŠVICARSKA SMUČARKA SONJA MESNI IZDELEK POMEMBEN DAN GRMIČASTO SREDOZEMSKO RASTJE MANEKENKA CAMPBELL fen ALKALOID V ČAJU PISATELJICA TAVČAR VINORODNA RASTLINA ENICA (ŽARG.) CINK OKRAS NA KAPI POLITIČNI PRIBEŽNIK AVSTRALSKI PISATEU RICHARDS VILI RESNIK SLAŠČIČAR (LAT.) KROM KOŽNO VNETJE ENO PEVEC ARHAR ZEMUEVID REŠUJTE KRIŽANKE IN UGANKE 3K IN OSVOJITE GLAVNO NAGRADO 1.500 € Rešitve iz prejšnje številke. A P O L O NAP A D A M E B E LEKA R i r L ' L SJ s jI3-|£|-[g.|G|Op A I |d S =5? A N I M A i S -1 N E T T ;3.i V A G i A — IVA L ; A T l.gj V j L s= DVA •§ E S E jM R V izg v; šj a d g' M A Te T E B E -ä“ M E T O D -S? O M AN S O R O ' Ž A j R "j R A N O S T HM L 1 J_^C j E “| I J N K jS| P A T E T I K I D E j J ~A R () V 'A R -5- U J E D E Ä S E T E L,. 7 5 8 1 3 6 4 2 9 9 6 2 4 5 8 3 1 7 1 4 3 9 7 2 6 5 8 8 3 5 7 2 1 9 4 6 2 9 4 6 8 3 1 7 5 6 1 7 5 9 4 8 3 2 3 8 9 2 1 5 7 6 4 4 2 1 8 6 7 5 9 3 5 7 6 3 4 9 2 8 1 SUDOKU 7 3 2 5 8 6 5 3 9 1 8 2 6 5 7 6 7 2 3 7 1 8 9 4 KAKURO NURIKABE Razvedrilo Nagradna križanka Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 17. 07. 2010 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, p.p. 79, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 14/2010. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade: Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slaščičarna-Trgovina-Bar, Vransko: 1x bon v vrednosti 20,86 EUR, 1x bon za 12,52 EUR in 1x za 8,35 EUR Izžrebanci nagradne križanke št. 13/2010 Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje: 1. Nada Primon, Cesta 1. maja 69, 1430 Hrastnik - 20,86 € 2. Mojca Hubman, Grča 26, 1431 Dol pri Hrastniku - 12,52 € 3. Viki Kavšek, Podvine 44, 1410 Zagorje ob Savi - 8,35 € BRGLEZ ROMAN s.p. PEKARNA- SLAŠČIČARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO V TRGOVINI JAKA IN MAJ V ZAGORJU ZOPET UGODNE CENE KEKSOV NJAMI.... KAKO SLASTNI... AKCIJA DOMAČI NAVADNI KEKSI PAKIRANI 850 g samo 2,50 € J c VABLJENI POSEBNA PONUDBA TRAJA OD 08.07. DO 21.07.2010 AH se prepoznate? Ste se prepoznali? Ste na sliki v krogcu zagotovo vi? Zdaj pa brž na prvi telefon v vaši bližini in pokličite Marto na 041 410 734. Povedali boste svoj naslov in poslali vam bomo bon za dve pici in dve kokakoli v Pizzeriji Čebelica na Izlakah. Čas imate do petka, 16.07.2010 po tem dnevu bo bon ostal v uredništvu in počakal na naslednjega Zasavca in novega bralca. PIZZERIA ČEBCIICA Y R A 6 £ Y I Č IDcilej Yolyoxorjero 2, IZLAKE. Tel.: 03/56-74-137 Kuhamo s Stašo Ohrovtov narastek z mletim mesom Sestavine: 15 listov ohrovta, 750 g mletega mesa, sol, poper, I čebula, strok česna, vejica timijana, 4 paradižniki, I kisla smetana, I jajce, 50 g naribanega sira, nekaj rezin slanine. Ohrovt na hitro blanširamo. Čebulo nasekljamo in prepražimo, dodamo mleto meso. Ko se malo popraži, dodamo česen, timijan, sol in poper. Posebej zmešamo kislo smetano, jajca, sir. Nekaj rezin slanine položimo na dno pomaščenega pekača za narastke, nanjo v plasteh naložimo ohrovt, narezan paradižnik, mleto meso in mešanico smetane in sira. Na koncu dodamo še ohrovtove liste in slanino, pokrijemo s folijo in pečemo 35 minut pri 200 st. C. Folijo odstranimo in pečemo še 15 minut, da se slanina zapeče. Dober tek! Staša Ko se počirnice še niso začete... "T Osnovne šole Ivana Cankarja Trbo-2Lvlje je v Zasavčev nabiralnik prispel sestavek o delu in aktivnostih v junijskih dneh, na pragu počitnic. »Na OŠ Ivana Cankarja že nekaj let potekata izbirna predmeta tisk in novinarstvo in ker se ju udeležuje veliko nadobudnih bodočih novinarjev, smo se tudi letos odločili za obisk tiskarne Dela in redakcije POP TV v Ljubljani. Čeprav je bil vroč junijski dan, ko smo že naredili šest ur klasičnega učilniškega pouka, je minil prijetno in zelo poučno. Vstopili smo v prostore, kamor sicer ne vstopamo, saj smo soočeni s končnim izdelkom ene in druge hiše. Učiteljice smo bile zadovoljne, učenci pa še bolj. O tem, kako so se počutili, lahko preberete v spisu učenca 7. razreda, Nejca Hvale: Ekskurzija v Ljubljano je bila poučna, ker sem izvedel veliko novih stvari. Najprej smo se odpravili na televizijo POP TV. Na televiziji sem videl in izvedel veliko novega. Ogledali smo si studio, kjer snemajo informativno oddajo 24 ur. Po ogledu studia 24 ur, smo si ogledali še studio za Svet na Kanalu A. Ta soba se mi ni zdela zanimiva, a bolj sem se začudil, ko sem zagledal zeleno sobo, v kateri snemajo Preverjeno z Alenko Arko. Po obisku tega studia smo si ogledali še sceni za oddaji Lepo je biti sosed in Slovenija ima talent. Po končanem obisku smo odšli na pot proti tiskarni Dela. Tam smo izvedeli vse o tisku časopisa (npr. barvanje, tisk vsebine, oblika, o izvodih, itd.). Dobili smo tudi brezplačen izvod Delove priloge Vikend en dan prej kot vsa Slovenija. Potem smo se vrnili domov. Na tej ekskurziji sem se imel zelo lepo. (Zapisala ***‘57 Ajda Klanšek SBI Šimunič) Tretjega ju- r!»... ni ja je na Osnovni šoli Ivana Cankarja v Trbovljah potekalo zanimivo srečanje mladih ljubiteljev zgodovine na naši šoli, ki so razmišljali o zgodovinski vlogi in pomenu zavednega Slovenca Rudolfa Maistra. Dvanajst učencev 8. razreda je na osnovi iztočnic, ki jih je pripravila mentorica Mojca Lazar Doberlet in na osnovi gradiva, ki ga je posredovalo Društvo Rudolfa Maistra za Zasavje, pisalo prosti spis, ki je vseboval življenjska dejstva ter orisal pomembno vlogo ter osrednji zgodovinski pomen Rudolfa Maistra za državo Slovenijo in za Slovence. Maister je za vse nas zanimiv lik, ne le kot politik in vojak, ki se je zavedal svoje slovenske identitete, ampak kot ljubitelj pravičnega, lepega in kulturnega življenja. Etnično ozaveščanje učencev je pomembno, saj se le tako lahko identificirajo s svojim narodom v odrasli dobi. Najbolj uspešen spis je delo učenca Luke Bajdeta. Rudolf Maister se je rodil leta 1874. Ko je bil star tri leta, mu je umrl oče. Odšel je k stricu, pri katerem se je navdušil nad vojaškim poklicem. Zaradi mame je odšel na Dunaj, kjer se je šolal za vojaka. Postal je odličen vojak in športnik. Bil je zaveden Slovenec in je podpiral liberalne ideje. Bil je ognjevit govorec in zato imel velik vpliv na vojake in mladino. Leta 1918 je postal poveljnik prve slovenske vojske. Zasedel je Maribor in okolico. Na žalost pa ni uspel zavzeti Koroške, kjer so živeli Slovenci. Med vojaškim službovanjem se je poročil in dobil dva sinova. Bil je zelo dobrosrčen in miren človek. Ni maral, da ga fotografirajo, ko pa so ga, je bil vedno v ospredju. Bil je vesten človek in je vedel, kaj je pravično. Avstro-ogrskemu cesarstvu je odvzel veliko ozemlja s pomočjo štiri tisoč vojakov. Zelo pomemben je tudi v književnosti. Bil je pravi umetnik, saj je napisal nekaj literarnih del. Bil je prijatelj književnikov in umetnikov. Njegovo življenje je bilo zelo zanimivo in razburljivo predvsem v času, ko je še služboval v vojski. Njegova moč in odločnost sta vzrok dejanj, ki jih je naredil. Po njegovi zaslugi je Slovenija večja, bolj razvita in svobodna država. Maister je imel košate brke in rjave oči. Ker je bil zelo športen in zato zdrav. Čeprav je zbolel za pljučnico, je hitro ozdravel. Kljub nevarnosti, da ga ubijejo, je vestno vodil slovensko vojsko. Je zelo pomemben lik v slovenski zgodovini. Poleg tega pa je zelo pomemben tudi v svetovni razsežnosti. Osebno podpiram njegove misli in ideje, predvsem pa njegove želje. » Pripravila: Mojca Lazar Doberlet List Drage bralke, cenjeni bralci! Velikokrat ne vemo, kaj si želimo. Nezavedno hrepenimo po nečem, česar ne uspemo prepoznati. To je razlog, da se nam dogodki ponavljajo in da srečujemo osebe, ki nam niso simpatične. Če se nam dogaja nekaj neželenega, je neodgovorno kriviti usodo. Slednja je le izgovor, s katerim opravičujemo svoje spodrsljaje. S tem neproduktivnim početjem si škodimo. Jasno, najlaže je igrati vlogo žrtve in si dopovedovati, da živimo v neprijaznem svetu. Na ta način ustvarjamo sovražen svet. Kdor želi resnično zaživeti ustvarjalno in svobodno, mora iskreno pogledati v svoje srce in prevzeti odgovornost za svoje misli, besede in dejanja. Srečno! Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826) me j $ mmm Zelena svila bukve mlade zastira mi pogled v nebo, vseeno vem, da sonce sije, saj mi je toplo. Ne vidim ga, pa vendar vem, na nebu je vsak dan, oblak ga včasih skrije, a je še vedno tam. Videti je treba s srcem, ne le gledati z očmi, misliti, česar ne vidiš, tega zagotovo ni. Francka Šmid mmm Vem, da na koncu poti čakaš me ti. Nihče ne vidi je, le jaz jo poznam. Ta pot v meni zveni. Z njo ubrani moji koraki so vsi. Vem, da na koncu poti čakaš me ti. Karmen Kočar momiijm Želela sem si, da bil bi daleč, daleč proč. Izogibala sem se te. Sedaj si edini, kogar si želim ob sebi. Bila sem prepričana, da se ne bom nikoli več zaljubila. Zc lep čas pa moje srce pripada izključno tebi. Hotela sem te pozabiti, saj si mi prinesel le bolečino in razočaranje. Zdaj me le še misel nate ohranja pri sebi. Prezirala sem te in preklinjala tvoje ime, pa vendar si, kot nekoč, ponovno želim k tebi. Vesna Malgaj »Človek sreča svojo usodo pogosto po potih, ki se jim je želel izogniti.« (Jean de La Fontaine) mm Vem, da ne bom zdržala, žal usodi se bom vdala; nimam več nobene moči, da zate se borila bi. Vem, da boš kmalu odšel, s tem srce mi boš vzel; upam, da to kmalu pozabi te, saj čas zaceli rane vse. Vem, da dolgo bom jokala, morda kmalu že spoznala, da solze moje so zaman, in ko srečala te bom, se obrnila stran. A vem, da ogromno časa bom rabila, da te dokončno bom pozabila; če bi zdaj te še videla, bi priznala ti, da te vedno bom ljubila. Sara Bavdek Kino Delavski dom Zagorje Petek 9.7. ob 20.00 ROBIN HOOD, akcijska drama Sobota 10.7. ob 20.00 REZERVNI NAČRT, rom. kom. Nedelja 11.7. ob 20.00 ROBIN HOOD Kino Izlake Nedelja 11.7. ob 20.15 REZERVNI NAČRT, rom.kom. Kino Delavski dom Hrastnik Četrtek 8.7. ob 19.00 IRON MAN, akcija Petek 9.7. ob 20.00 VSI SO V REDU, kom.drama. Kino Dol pri Hrastniku Petek 9.7. ob 18.00 VSI SO V REDU, kom.drama. Petek 16.7. ob 18.00 SHREK ZA VEDNO, anim.pustol. Kino Delavski dom Trbovlje Četrtek 8.7. ob 20.00 SEKS V MESTU 2 Petek 9.7. ob 18.00 POKVARJENI POROČNIK ob 20.15 KUHINJA ZA DUŠO Sobota 10.7. ob 18.00 KUHINJA ZA DUŠO ob 20.00 SEKS V MESTU 2 Nedelja 11.7. ob 18.00 SEKS V MESTU 2 ob 20.30 POKVARJENI POROČNIK Ponedeljek 12.7. ob 18.00 SEKS V MESTU 2 NA POTI, drama NA POTI PREDMESTNI KROKODILI MLEKO BRIDKOSTI, triler PREDMESTNI KROKODILI, mladinski PREDMESTNI KROKODILI MLEKO BRIDKOSTI PREDMESTNI KROKODILI NA POTI MLEKO BRIDKOSTI KATALIN VARGA, drama KATALIN VARGA KRVAVA GROFICA, zgod.drama/ triler Sobota 10.7. ob 18.00 IRON MAN Torek 13.7. ob 20.00 ob 20.00 VSI SO V REDU Sreda 14.7. ob 20.00 Nedelja 11.7. ob 18.00 IRON MAN Četrtek 15.7. ob 18.00 ob 20.00 VSI SO V REDU Petek 16.7. ob 18.00 Sreda 14.7. ob 20.00 SHREK ZA VEDNO, ob 20.00 anim.pustol. Četrtek 15.7. ob 19.00 SHREK ZA VEDNO Sobota 17.7. ob 18.00 Petek 16.7. ob 20.00 SPOPAD TITANOV, ob 20.00 domiš.akc. Nedelja 18.7. ob 18.00 Sobota 17.7. ob 18.00 SHREK ZA VEDNO ob 20.00 ob 20.00 SPOPAD TITANOV Ponedeljek 19.7. ob 20.00 Nedelja 18.7. ob 18.00 SHREK ZA VEDNO Torek 20.7. ob 20.00 ob 20.00 SPOPAD TITANOV Sreda 21.7. ob 20.00 Sreda 21.7. ob 20.00 REZERVNI NAČRT, Četrtek 22.7. ob 20.00 rom. kom. Četrtek 22.7. ob 19.00 REZERVNI NAČRT Frice kulinanci Knjige lahko kupite tudi na vseh okencih POŠTE SLOVENIJE .. . kutlFnamne mp&svMm Več kot le kuharske knjige: Postrvi, iz reke na mizo, Planeti v loncu, Šparglji, 0 Martinu, moštu, goski in vinu in Po Božiču diši Informacije in direktna naročila: info@grafika-gracer.si ali preko telefona: 03 5452 666 Izmed vseh prispelih kupončkov bomo izžrebali srečnega dobitnika/co knjižnje nagrade. Vabljeni k sodelovanju! ime in priimek: točen naslov: podpis: Izžrebanci lahko nagrade dvignete na upravi Grafike Gracer v Celju. Tokratni dobitnik nagradne igre KNJIGE je: Marija Kočar Abramova 14, 1000 Ljubljana http://www.dd-trbovlje.si/ http://www.kulturnidom-zagorje.si/ 1 ZASAVCEM V KINO! Vsako številko časopisa Zasavc imate možnost dobiti 2+2 brezplačni kinovstopnici za ogled kinopredstave po Vaši želji v Zagorju ali Trbovljah, st. 61 Seveda pa morate odgovoriti na tokratno nagradno vprašanje: Mapišite inje io priirpeK ene od igralk b filroa S£KS V M£STO 2 Pravilne odgovore z Vašimi podatki (ime, priimek, naslov) ter pripisom kateri kino boste obiskali (Zagorje ali Trbovlje) pošljite na: Grafika Gracer d.o.o. - ZASAVC, Lava 7b, 3000 Celje ali na e-mail: komerciala@grafika-gracer.si Izmed vseh prispelih odgovorov bomo izžrebali dva srečna dobitnika dveh kinovstopnic, ki jih lahko dvignete z izvodom Zasavca in vašim osebnim dokumentom na blagajnah kinodvoran v Trbovljah oziroma v Zagorju. Tokratni srečni izžrebanec je: Miro Tekavc (Zagorje) Sponzorja: Zavod za kulturo - Delavski dom Trbovlje in Kulturni center - Delavski dom Zagorje. Mali oglasi AGM NEMEC d.o.o. zaposli šoferja kiper kamiona. Za informacije pokličite na GSM 041 625 913. AGM NEMEC d.o.o. zaposli reševalca iz vode. Za informacije pokličite na GSM: 041 322 889 Severina Trošt Šprogar LI1C0VKZ PZLAVKI&Z Začetni in nadaljevalni tečaji risanja in slikanja, delavnice za izdelavo mozaika, tiffanya, kaligrafije, slikanja na svilo... Za informacije pokličite 031 307 577. mali oglasi p n Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, I4I0 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! Prodam Prodam v celoti obnovljeno 2,5 sobno stanovanje na Dolu pri Hrastniku, 56 m2. Info: 041/917-014 Tadej Prodam enosobno stanovanje (32m2) v Laškem. V celoti obnovljeno leta 2007. Cena z opremo 49.900 €. Informacije na 041 745 612. Oddam Stanovanje v Kisovcu 78 m2 oddam - 300eur/ mesec + stroški. Informacije 041 463 139. Storitve Nudimo vam profesionalno snemanje dogodkov, prireditev, koncertov, reklamnih spotov, otvoritev, valet, obhajil, birm, porok, presnemavanje VHS kaset na DVD, montaža videa in zvoka. Za več informacij pokličite 040 511 237 - Rožle Živali Na voljo imamo rodovniške mladičke nemške doge. V novi dom bodo odšli redno razglisteni, tetovirani, cepljeni, veterinarsko pregledani in primerno socializirani. Več informacij na naši spletni strani www.nemskedoge.net ali na tel.: 041 393 432. NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS Moj naslov (ni za objavo): Kofetkanje s preteklostjo GAMBERK,10. januan 1248, zaiajučeif \A/ers°, zli duh naše zgodbe, je VV prejel zasluženo plačilo. Tako je naša dolga zgodba zaključena. Zvestim bralcem, ki so mesece dolgo spremljali dogodivščine naših, sedaj že lahko rečemo znancev, pa želimo navesti še nekaj zgodovinskih podatkov. Ti naj našim bralcem osvetlijo, kako in kje so junaki naše zgodbe verjetno končali. Verjetno, ker pisnih ali materialnih virov ni. Glavna oseba naše zgodbe, Konrad II. Gali, je umrl v pozni starosti, leta 1265. Viri navajajo, da je bil eden najbolj odličnih vitezov tedanjega Andeškega območja na naših tleh. Vemo, da je imel, poleg hčere Wilbirge (tudi VVilburge) sina Konrada III. Tako se je nadaljeval rod Gallov še stoletja. Potomce zasledimo v najemniških vojskah in kot kastelane (oskrbnike) na različnih gradovih. Nekje zasledimo podatek, da so prosili samostan v Stični za postavitev družinske grobnice. Skozi stoletja so se pomeščanili, danes jih zasledimo le skozi priimke Gal, Gala, Gale. Leta 1238, deset let pred našo zgodbo, so trije bratje, pomembni kamniški vitezi, sicer Andeški ministeriali: Weriand (poznamo ga iz zgodbe kot mogočnega župnika mengeške prafare), Gerloh in Walter s soglasjem oglejskega patriarha Bertolda (brat našega gospoda Henrika IV.Andeškega) osnovali ženski samostan Dominikank v Velesovem na Gorenjskem. Četrti brat Bero (Beron), oče našega Wersa (skrajšano od Weriand), je bil takrat že pokojni. Po običaju tedanje dobe so si v samostanski cerkvi zagotovili kripto za posmrtne ostanke. Tako upravičeno domnevamo, da so v to kripto položili k večnemu počitku tudi Wersa in njegovo nesrečno soprogo Wilbirgo. Tako sta, spet združena, počivala do leta 1782, ko je cesar Jožef II. tudi ta samostan razpustil. Čas, ki neusmiljeno briše spomin, je tudi v Velesovem napravil svoje. Danes se, skozi stoletja prezidav, izropanja Turkov, kljub temeljitim raziskavam, o kripti in ostalemu ne ve ničesar več. Pustimo jim počivati. Zanimiv pa je ohranjen zapis enega od ustanoviteljev, ki zadeva samostan v Velesovem: Dne 3. novembra 1247 Gerloh iz Kamnika, ministerial vojvodinje Agnes, hčere vojvode Meranskega (nečakinja našega Henrika IV: Andeškega) in vdove po vojvodu Frideriku II. Avstrijskem daje za poravnavo svojega dolga velesovskemu samostanu 16 hub in pol vasi Voglje in eno v Cerkljah; v znamenje svojega lastništva si samostan od vsake hube pridržuje po en mernik žita, njihove dohodke pa prepušča Gerlohu do smrti. Vojvodinja Agnes potrjuje ta dogovor in izroča posest za samostan svojemu stricu, oglejskemu patriarhu Bertoldu. Ker pa je zgodovina Gamberka polna presenečenj, vam bomo ponudili v pogled in branje nekaj od njih, tokrat zgodovinsko in z listinami podprtih. Pri tem pa želi pisec teh vrstic bralcem povedati naslednje: o Gallih z Gamberka kakšna posebna študija ne obstaja. Še posebej ne, ker so kljub vsemu bili le lokalni ministeriali tedaj viteške stopnje. Tako je pisec svoje vedenje napaberkoval iz posamičnih del naših zgodovinarjev (dr. Dušan Kos, mag. France Baraga, dr. Matjaž Bizjak, dr. Jože Šumrada itd). Seveda pa mu radovednost ni dala miru in je te podatke želel potrditi s pridobivanjem kopij originalnih listin in pečatov. Tako je veliko brskal po tujih arhivih, kjer so mu, proti plačilu seveda, prijazno ustregli. Naj prikažemo eno od uspešnih najdb. Ko smo iz dunajskega državnega arhiva pridobili faksimile za nas tako pomembne listine prve omembe Gamberka, smo za prevod in komentar prosili uglednega raziskovalca, dr. Matjaža Bizjaka. Ko je komentiral listino, je zapisal: *na sicer neohranienemu pečatu Konrada ll:Galla*. Vendar piscu teh vrstic radovednost ni dala miru. Vedel je že, da je bil Konrad ugleden vitez, da je večkrat zastopal svojega gospoda, grofa Andeškega ob njegovih pravnih poslih. Tako je zaprosil še Deželni arhiv v Celovcu, če imajo v svojemu fondu kakšno listino s pečatom Konrada II. In so jo imeli. Na njej pečati skupaj s koroškim vojvodo Ulrikom II. Spanheimom. Zanimivost tega pečata je v tem, da je Gali v grbu ohranil svoj simbol - samorog, za razliko od drugih andeških ministerialov, ki so privzeli njihovega orla z odprtimi perutmi. Tega andeškega orla ima še danes mesto Kranj v svojemu grbu Ta svoj simbolni grb pravljičnega samoroga so Galli obdržali še daleč naprej, saj jih mnogo hrani Arhiv RS in jih bomo kasneje prikazali. Tokrat prikazujemo omenjeni pečat Konrada II.Gala z našega Gamberka kot sopečat listine ob pečatu vojvode Ulrika II. Spanheima. Pa še o šentgotardski listini, opisani v prejšnji številki Zasavca. Pisec je prav te dni dobil odgovor iz Državnega arhiva z Dunaja, v katerem (obširneje) pišejo: »Žal je leta 1927 požar v c. in k. dvornemu arhivu močno poškodoval in deloma uničil del arhiva, za katerega se zanimate.« Zapisal: Milan Klančnik §P!1!I Pl-US 111 Pod Ptujsko goro je kmetija, kjer gospa jer-ca prideluje, v družbi s številnimi koristnimi rastlinami za v lonec, tudi rastlino, ki je Slovence dolga leta tudi oblačila, krasila mize in ^Tričetrt metra zele-I nega stebla krasijo nežni modri cvetovi in ko odpadejo, se naredijo drobne zelene perle, v katerih se skriva seme, ki daje odlično zdravilno olje, krasi kruhove štručke in je na otip prijetno nežno. Iz stebel pa nastane blago, ki preživi človeka... Štiri Trboveljčanke, ki se že od lani družijo zaradi ljubezni do likovne umetnosti z mentorico Severino, so že dolgo pred tem vedele, kaj pomeni domače laneno platno, a kako priti do njega na star ročni način, to so šle pogledat k prijazni gospe Jerci pod Ptujsko goro, ki je pravi doktor lanene znanosti. Platna še ni, nadaljevanje sledi! MaH Populjen in posušen dajala sladke sanje. Lan Za vodo. Za Savo. Celje - skladišče D-Per 6/2010 COBISS 0 r- • i • • • • • :S ► i* im frr \cf lil m * 'J? a f ’ » * Gradimo čistilni napravi in kanalizacijska sistema Vsak od nas proizvede približno 150 litrov odplak na dan. Prebivalci občin Trbovlje in Hrastnik skupaj vsak dan izpustijo 4,4 milijona litrov onesnažene vode. Čiščenje odplak, ki obremenjujejo vodotoke, je del naše odgovornosti do okolja in naša naložba za prihodnost. Skoraj dve tretjini sredstev za gradnjo čistilnih naprav in kanalizacijskih sistemov v občinah Trbovlje in Hrastnik sofinancira Kohezijski sklad EU. Projekt delno financira HB9 P> topita unija Kohezijski sklad Projekt delno financira Republika Slovenija 11 Občina Trbovlje OBČINA HRASTNIK Ta projekt prispeva k zmanjševanju ekonomskih in socialnih razlik med državljani Evropske unije.