Brsfinlštco is appasoištuo :
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“	s
■uduj a v pondcljek, sredo to petek popoldne.
Rokopisi ae ne vračajo.
i uredništvom se more govoriti «tak dan od 11.—12. ure dopold.
Tatefon àt_ 113.
naročnina lista ;
Ceto leto .....	. 12	fr
Pol leta		6	K
Četrt leta		3	K
Mesečno		1	K
Posamezne številke	10 v.	
Zunaj Avstrije celo leto 17 K..
Inserati ali oznanila
se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Maribor, dne 8 januarja 1912,
Letnik IV.
Hvala lepa.
„Naš teden“ je za nami. 'Ni bil zaman. Naše besedo so padle na rodovitna tla, naši pozivi so bili govorjeni umevajočim srcem:	vrste naročnikov zaa
našo časopise so se že do sedaj krepko razširile. — „iStraža“, „Slovenski Gospodar“ in „Naš Dom“ so dobili celo število novih naročnikov.Čutimo se zato dolžne, da rečemo na tem mestu Videm, ki so pripomogli k temu vspehu, prisrčen: (Hvala lepa! Z Lasti onim, ki so pridobili novih naročnikov za našo „Stražo“, iskren: Bog plačal ! Ta zahvala naj bo ob ©nem pa tudi poziv. Vsi oni, ki do sedaj še niso storili svoje dolžnosti, naj vsaj sedaj popravijo zamujeno in nam pridobe novih naročnikov. Prođimo tudi vse zaupnike, katerim smo vposlaii nabiralne pole z,a Stražo“, da n aro iste kakor hitro mogoče, napolnjene z novimi naročniki, vrnejo. Mnogo, mnogo je še slovenskih hiš po širni domovini, v katerih bi morala biti naša „iStraža.“ Pripeljite nam vse te v naš krog in že v najprej vam kličemo:
Hvala lepa.
Prof. Robič o obstrukciji.
'Tudi deželni odbornik profesor Robič je poiskal priložnost, da javno pove svoje misli o taktiki naših deželnih poslancev. Napovedal je za dne 6. t. m. isihod v Št. liju v Slov. goricah. Njegova izvajanja je stranka z napetostjo pričakovala. Prof. Robič ja mož resnega mišljenja in dela, ki dobro in mnogokrat prevdiari prej vsak korak, predno ga naredi. Za to njegovo lastnost-vedo tudi nasprotniki in V,sled-tega so Robičeva izvajanja, na vse strani tem večjega pomena.
Dvorjana Slovenskega domai je bila nabito polna. Predsedoval je šentiljski župan gospod Thaler. Deželni odbornik Robič izvaja med drugim:
Vršila so se sicer zair(a/:M delamožnosti deželnega zbora med vlado in poslanci pogajanja, vendar dosedaj niso dovedla do nobenega rezultata. Niti v
ODLI8TEK.
Branek in Dolnjigrad.
S posebnim ozirom na „Cvenske travnike“ in „Oven-ski marof.“
{Dalje, j
„Hote zaj deca“, so rekli mati, „če bo nit cela, je FranČika obrana, če pa (je zgoretaj, pa je ne.“
Nit bla cela. Lehko je zjoj Sivo kak prie. Mati so eviren razrezali, da ga so kiip zde vali. Na kjsko kiipov sen pozabjo. Jajec so oboleli, liščanje pa razdelili na tote küpe. Pečeno jajce je mogla! sestrfa pojesti,. z driigin so jo pokadili. Dete bto zdravo. Bržčas ga je grizlo.	x .
Nekša Štrkinja (Šterc, šterkmja — berač, beračica) je prišla, se deteti dobrikala, pa jo varvala. Baba odide, dete pa se je začelo jokati, pa med prstmi vkiipeti. Znamenje, ka je obrana.
Hajtedeno! Bijo sen štiidknfc, pa mi to pač ne šlo v glavo. Pomotan jajec iv eviren, pa. ga za-kopjam v ogen. Tiidi zaj nit ni zgorela, Jajce ma pač toto
Hasek so že neke od liickih kpaiv jemale wk. Vojko si je privezala za tram, za voj ko pa je dojila lücko kravo, ali pja se je vrgla V krapavic.e, zlezla na viimen driige krave, pa jo pocecala,
Rajhov hlapec na Cveni je pre najšo takšo žabo na viimeni njihove krave.
„Čakaj, baba, bomo že vidli, kera si“, reče pa joj spüsti s krampo eno oko.
Drugi dan bla ova Kiiničjaikoftiida na eno oko slepa* Kakpada, nihče ni zno, gđa se je to zgodilo, gučijo pa še to zaj.
Kakih dvajsti let mlajši maš od mene mi je povedo, dere se mu to prešfcejo, da je osleplena coprn-ca bla goreh povedana, Jas sen driige» ime čiijo.
Vun — naravnost — za coprnce smo meli tiste neko žabe: Icrapavice, strničnice.
gospodarskem, niti v narodno-političnem oziru niso obljube take, da bi mogle Slovence zadovoljiti in slovenske poslance nagniti, da opustijo obstrukcijo.
TlujU način, po katerem hoče deželnozborska večina pokriti strašansko velik deficit v deželnem gospodarstvu, je tak, da ga slovenski poslanci' ne morejo pod nobenim pogojem sprejeti.
Deželni odbornik Robič je kazal tudi na proračune zadnjih let in ž njimi dokazal, kako se je finančno stanje dežele pod vladanjem nemško-nacional-ne večine od leta do leta poslabšalo.
O prejšnji liberalni večini, ki je morala narediti prostor sedanji nemška-nacionalni, se vsaj to lahke trdi, da se je veJno trudila za red v deželnem gospodarstvu in pravočasno našla pokritje za nove zahteve.
Govornik je podprl svoja izvrtanja s točnimi številkami. Z velikim odobravanjem se je sprejelo poročilo prof. Robiča in naiziadnje so se sklenile nastopne resolucije:
Volilci, zbrani na političnem shodu dne 6. jan. 1912 v Slovenskem domu v St. Jlju v Slov. gortoah sklenejo sledeče:
1. Izrekajo svojim slovenskim deželnim poslancem štajerskim popolno zaupanje ter se jim zahvaljujejo, ’da tako možato zastopajo koristi sjvojih vodičev
uatoadnje za demokratično stranklo tudi ne bilo nič čudnega, ampak to jim sedaj ne zadošča, v č. Zadnja ,,>farburgerca“ je prinesla članek, v katerem naravnost dokazuje, 'da naših 13 shodov dne 31. decembra 1911 sploh bilo ni, ampak da so se rodili le v glavah slovenskih časnikarjev. Zares izborno. Tjakaj se neha vsako protidokazovanje, nam ostaja le dolžnost, da poročajmo o novih shodih, katere naj blagovoli zopet nemška javnost utajiti.
Laški trg.
Včeraj dno 7. t. m. se je vršil tu občni »bor političnega društva za laški okrfaj in 'sicer po rani službi božji v veliki dvorani pivnice. Dvorana je bila natlačeno polna samih vplivnih in odličnih mož laškega okraja. Shodu je predsedoval načelnik političnega društva.
Obširno poročilo je imel državni in deželni poslanec gospod P i š e k, ki je poročal o deželnem zboru in jasno razložil politični položaj.
Govoril je tudi državni in dežetni poslanec dr. Benkovič.
Vsi zbrani volilci so z napetostjo sledili izvajanjem gospodov poslancev. Izrekli so poslancem S. K. Z. soglasno svoje popolno, zalupanje in jih pozivali ne odnehati prej od obstrukcije, dokler se ne u-strežo upravičenim zahtevam 'slovenskega Spodnjega Stajerja,
2. Priloročajo svojim deželnim poslancem, naj tudi nadalje v deželnem zboru z obstrukcijo zabra-nijo (krivice, ki se gode n(am po nemško-nacionalni večini v deželnem zboru. Posebno pa priporočajo še svojim poslancem, naj skušajo zabraniti zvišanje deželnih' doklad z.a 25 %.
Dostavek uredništva.; Ako se sprejme zvišanje učiteljskih plač, bo letos imela dežela rednega primankljaja 7 milijonov. Izrednih dolgov pa ima dežela okroglo 49 milijonov. Vsega primanjkljaja je torej 47 milijonov! To vzorno gospodarstvo si up^jo slovenski liberalci braniti nasproti nai&im poslancem!
»vi i/j un ninne.
Shodi.
Naši shodi morajo biti Nemcem že zelo neprijetni. Prej nekdaj so nemški listi pisali, da na naše shode prihajajo samo kravji hlapci in dekle, kar bi
Izborno se je obnesel pri nas nedeljski shod
S.	K. Z. Ob preobilni udeležbi — bila je polna čitalnica brain, drušitva in Še dvaikrat več jih je bilo zunaJj odprtih .Vrat zvestih poslušalcev — nam je pojasni] gospod deželni poslanec 'Jakob Vrečko stanje deželnega zbora in vzrok obstrukcije ter dokazal s številkami nezaslišne krivice, ki nam jih zadaja o-hola nemška večina v Gradcu. Ne le, da je Spodnji Staj er v primeri s Srednjim in Zigornjim Stajerjem daleč zapostavljen, hoče nam 'davkoplačevalcem ta ošabna nemška večina k itak že pomembinim 50% še dodati neznosno breme 25i%, torej skupno 75i%, na rame. Za iplačevainje naj je slovenski denar dober, slovenski kmet, ki ga vplačuje, pa ppvsodi pri deželnem gospodarstvu daleč zapostavljen?!
Zoper te nečuvene krivice je nastalo, kakor se samo ob sebi razume, veliko ogorčenje in sklenila se jo naslednja resolucija:
Mali smo od straha odbežali, Če smo na kero naleteli, odrašeni pa so joj poglednoli (na prste, Če jih jo mela pet — kakpada jih je mela — pa isto jo nesmileno razmrcvarili. Bogo stvjar božjo! Čudno, da tiidi Göres piše od žab s coprnicami v dotiki.
IT« povedati se mi je zdelo potrebno, ka zjvemo, zakaj so coprnce Še to od hudiča terjale.
Zaj neso več tak kiinštni ludje, ka bi znali kaj včiniti, pa tiidi ne tak nori, ka bi lo vervali. Začnimo z,aj tan, ge smo pri risi ostali.
Vrag je reko:
„VDe to dobiš, Če se odpoveš temi, kaj jas terjan!“	_
„Še	odpoveš	Bogi	c»5i ?“
„Se	odpoveš	Bogi	sini?“
JSe	odpoveš	Bogi	sv. diihü?“
„Še	odpoveš	Mariji, materi	božjoj?“
„.Zapišeš meni svojo diišo?“
Ce se je vsemi temi odpovedo, je dobjo, kaj si je želejo, pismo z jegovoj diišoj pa. Pi je hudič sabo odneso. Ce pa se ne vsemi odpovedo, se je mu je pa hudo godilo.
Neki možak je pri Mariji reko:
„Toto pač ne P
Pa ga (je vrag vrgo v nekšo trne, ka je tri dni hodjo domu.
Kerih diišo je mejo vrag zapisano, so se žmet-no spokorili. Bog zno, kaki dugo so mogli toešpik moliti, dojkjič ne upalo pismo, v kerem bla diiša vragi zapisana, na bostelo.
Ciidno )pa je to, ka so se risi resen po .travniki poznali. 'Okrogli so bli, kak da bi jih najlepše s cirklnom potegno. Po risi je bla trava jako zelena, lepša pa veča. kak ondi, 'tako ka so se riei že od daleč poznali. Vidli smo je, gda smo siišili. Ce smo prišli do kerega, so neki stari možak rekli:
„Grdo coprnce, že pa ris!“
Blaži pota ne blo videti risa, tiidi po drügih travnikih risa nihče ne nalet jo, na toten pa sen jih vidjo jate san najmenje pet ali šest. Ali je vrag že s
kum v totih risih gučo ali ne, tega pa van ne ven povedati. Pač pa še se zaj vidjo trije 'risi, tan kak jo žreberna, eden veki, dv,a pa mala, pa prek ceste, na Filipa Novakja travniki dva. Do prvega 'lotih je od vekega risa v žreberni, trajk po keren rase, ravno takšna trava, kak po risih. Na to ine je spotjo neki moš, dosti mlajši kak sen jas. 4. septembra 1911 sen šo osebno gledat, ,pa sen se 'prepričo, ka še se risi vidijo zaj.
Šres cvenske travnike bla pot v Medžimurje. No redkeni do se lasje skos den ježili, dere je šo sam po poti, kaj pa še-le po noči.
Pa kaj nebi, Če se je teko gučalo, teko pravilo, če blo teko guča, teko pravlic od totega travnika.
Povedo sen že, ka je polovico totega travnika kiipjo Hildebrand. To so vzeli pametni kmetje od njega v najem, pa si osnovali žreberno. Všeih trijesti plügov so zagradili z preci debelimi steblami, postavili so štale, prostor pa so prilično razdelili, ka se žrebeta zaj tu zaj tan pasejo. Doklič ne pride red na felat, odločeni za pašo, zrase prav lepa. paša. Žrebeta drčejo prosto po travniki. Privezane neso po noči, ne po dnevi. Ker se žrebeti poliibi, ta gre, ge se čo pasti, t:jn se pase. Nešterne pa bižijo v skoke, k!aj se kadi za, njimi. To so 'žrebeta, bistre kak jeleni, noge majo zdrave kak srne, život je glade/k kak Ščuka. Večer grejo lepo mirno v štolo spat. Kero si je žrebe zvolilo od začetka, pri tisten spi do jeseni. Žrebete so jako krotke. Oe 'prideš na pašnik, se ti jih hitro več približa, pa te z gobcen v hrbet 'driik-hajo. Cejo meti: cuker, kruh pa Še kaj takšega.
Leta 1910 bla v Preči premja za kunje celega cesarstva. Dve žrebeti iz žreberne ste bli Zebram za Beč. Piiconjova s Oven a pa Rajhova sHažgaže v Lot-merki. Lepe peneze so prnesli mürski poslanci Iz Be-ča, pa še prvo premjo za kunjerejo: neko zlato kupico. Kupa je bila en čas na ogled pri Tuški Rajh' na Moti, kd je načelnik žreberne, te pa so jo 'mogli poslati v Gradec v muzej, ge bo za skbs svedok naše kunjereje.	.(Dalje prih.).
Stran 2.
zboro-
Volilci, zbrani dne 7. januarja 1812 na vanjo S. K. Z. pri Sv. Križu tik Slatine, odločno obsojajo postopanje večine, nemških poslancev v Gradcu nasproti slovenskemu ljudstvu in odobrujejo obstrukcijo slovenskih poslancev, katerim izrekajo Svoje popolno zaupanje in jih pozivajo, nag gredo neustrašeno in odločno v boj proti krivici in nasilju. Z vso odločnostjo !pa tudi odklanjajo, da bi se zvišale deželne doklade in to kar za celili 25% naenkrat!
S prisrčno zahvalo za zvesto delovanje in z izrazom popolnega zaupanja vseh poslušalcev gospodu deželnemu poslancu Jakobu Vrečku, kakor rudi poslancem S. K. Z. je blagi starček, tridesetletni župan gospod Martin Debelak zaključil nad vse krasno
vspeli shod.
Št. Jurij v Slov. gor.
Naša ‘kmetijska podružnica je imela včeraj dne
7. t. m. svoj občni zbor.
Otvori] in vodil je zborovanje načelniki podružnice. državni in deželni poslanec gospod Iv. R o Š -k a r, ki je podal tudi poročilo o delovanju podružnice v letu 1911. Posneli smo iz tega poročila;, da je podružnica res vzorno delovala. Razdelila je med
svoje člane razne gospodarske potrebščine, prirejala
« - „
gospodarska predajanja in sestanke.
Pa Roškarjevem govoru je dobil beseido poslovodja Franc Ž e b o t iz Maribora, ki je govoril o skupni prodaji živine potom Osrednje zajdruge in o pomanjkanju delavcev na kmetih. Navedel je še
___.	_ tudi
tem vielikSm nedostatkom
sredstva, kfako bi se dalo odpomoČi.
Po tem govoru sita podala tajnik gospod Hinko F anodi in blagajniki gospod F. Ferline svoja poročila.
Vspeh vsega zborovanja je bil, da je pristopilo mnogo novih članov ter so vsi kmetje naročili ^raznih gospodarskih potrebščin. Omenjamo tudi, da so zborovalci izrazili ogorčenje nad tem, da se je v, koledarju to. kr. kmetijske 'družbe navedla vttenemška barva, doČim se je pa našo slovtensko trobojnico zamolčalo.
Jarenlna.
Na praznik sv. Treh kraljev smo imeli, kakor vsako leto, občni zbor našega bralnega društva. Po večernicah se je zbralo mnogo občinstva, zlasti mladine, v Čitalničnih prostorih. Najprej smo čdišali poročila o delovanju v pretečenem letu. Hilo je prav mnogo dela in se je društvo po svoji stari navadi pjtjav živahno vdejstvovalo. Zlasti se je mnogo Čitala, Knjižničar je izposodil nad 1000 knjig in jih bo v prihodnjem letu Še več, ker so zbrani sklenili, da bode od sedaj naprej pridno čitali tudi gospodarske
knjige.
Pri volltvi novega odbora) so bili izvoljeni : čč. gg. T. Cižek, dekan, Martin Virzel^jky kaplan, Franc Sekol, Franc Roškar, Alojzij Drozg, Mihael Flakus,
ET. Breg, L. Supasiič.
Po končanem občnem zboru je govoril ureagik Kemperle o draginjskem vprašanju in je toplo priporočal Čitanje zlasti gospodarskih knjig. Enournemu govoru so zbrani pazno sledili iji so ob koncu živahno ploskali.
Gospod Franc Sekol je krepko naslikal razliko med poštenim slovenskim kmetom, ki mnogo čita, in med nezavednim nemškutarjem, ki sedi samo po gostilnah. Za svoja izvajanja je žel toplo pohvalo.
'Zborovanje je zopet doprineslo dokaz, da koraka ponosna 'Jarenina krepko na čelu naših obmejnih občin.
Spodnja Poljskava.
Podružnica „Slovenske Straže“ za Slovensko Bistrico iin obe Poljskavi je priredila v nedeljo dne 7. t. m. svoj občni zbor v gostilniških prostorih gospoda) Lampo. Dasi je mladina popolnoma na tihem razglasila to zborovanje, je bila vendar udeležba nepričakovano velika. Mladeniči ip dekleta domače in slovenjebistriške župnije so v navdušenih besedah vzbujali navzoče \i narodni zavednosti ter jim kazali pot, po kateri je hoditi poštenemu in zavednemu Slovencu zlasti v ."današnjih, bojev polnih časih. Nastopilo je 11 govornikov s kratkimi, poučnimi govorčki. Z veseljem smo jih poslušali in hvaležni jim smo, da so prinesli navdušenje za sv. vero in mili naš slovenski jezik v našo od nemškutarjev tako ogroženo
vas.
Št. Ilj v Slov. goricah.
O lepem shodu, ki se je vršil na kraljevo dne
6.	t. m. v Slovenskem domu, poročamo deloma že na prvem mestu. Omeniti šie mpramo potek zborovanja.
Shod je otvoril domači župnik častiti gjospod Vračko;. Pozdravil je došlega deželnega odbornika gospoda Robiča in v obilnem številu zbrane m«ž(e.
Navdušeno pozdravljen povzame besedo gospod Robič; o njegovih izdajanjih poročamo že drugod. Omeniti pa mor agio, da so zborovalci z medklici odobravali postopanje naših poslancev v; deželnem zboru; kio je omenjal godpod Robič krivično postopanje nemškohnacionalne večine, so se čuli klici izmed vrst priprostih kmečkih mož:	,,'Obstruirajte naprej, če
nam ne dajo tega, kar nam gre!“ „Proč od Gradca! „Ne dovolite novih višjih doklad!“ „Naj Nemci sami plačujejo svoje dolgove“ itd. Gospod odbornik je omenil tudi, da bomo imeli mogoče nove volitve za uež. zbor. Volilci so navdušeno klicali: „Dobro, pg bomo zopet stare korenjake, sedanje poslance, volili! Volitev se ne bojimo!“
K stvari so še povzeli besedo predsednik shoda, župan gospod Thaler,, župnik Vračko in Zebot.
Oto koncu shoda se je sprejela resolucija, id je tudi omenjena na uvodnem mestu. Efekt shoda je bil:	ljudstvo stoji trdno ih zvesto na strani svojih
poslancev in popolnoma odobrava obstrukcijo v dež.
zboru.
Jurklošter.
Da So prebivalci naše žugjnije skoro brez izjeme v krščanskem 'taboru, j!e zo(pet pokazala včerajšnja nedelja. V prvi vrsti je bila mjaidinskai nedelja, pß tudi odrasli so pokazali z veliko udeležbo, da se zelo zanimajo za pravo krščansko izobrazbo tistih, ki so poklicani, da kimalu stopijo na njihovo meato.
Na povabilo tukajšnjih mladeničev je prišel dr. H o h n j e c. V cerkvi' je na podlagi nedeljskega e-vangelija o 121etnemu Jezusu tolmačil edino prava načela mladinske vzgoje.
Po cerkvenem opravilu je bil shod v -župnišču. Dr. Hohnjec je zbrani množici, ki je napolnila jako obsežne zgornje prostore jv župnišču, podal sliko našega izobraževalnega dela med ljudstvom, posebno mied mladino.
Mladeniči so govoru pritrjevali ne samo z be-sedaffni, temveč pred vsem z mnogoštevilnim pristopom v novoustanovljeno mladeniško zvezo.
V njen odbor so bili izvoljeni naslednji mladeniči : Franc Vrečko (Voluš), Anton 'Zorko (Marijina vas), Franc Senica (Rudenik), Jožef Ocvirk (Lahovgraben), Anton 'Zupanc (Lahovgraben), Ivan Kozmus (Henina), Manko Thcar (Marijina vas), Mat. Krajnc (Lahovgralben), Franc Pušnik <(Sv. Trojica), Alojzij Ocvirk (Lahovgraben).
Mladeniči, sedaj pa na 'delo!
Poučni tečaj.
Opozarjamo ponovno na poučni tečaj, ki se vrši v srdelo dne '10. t. m. pri :Sv, Križu tik Slatine. Na dnevnem redu je več zanimivih prtedavanj vodi' teljev našega krščansko-socialnega gibanja na Spod. Štajerskem dr. K o r o š o a in dr. Hohnjec a. Začetek predavanj ob 8. uri zjutraj. Vršijo se v sobi bralnega društva. Pridite v obilnem Številu! Cas, ki ga žrtvujete, bo bogato poplačan. Pridobili si boste novega znartjà’ in vaše duševno obzorje se bo mogočno razširilo. ,' 85
Politični pregled.
Dr. Ebenhoch obolel.
Bivši minister in j vodja krščajisko-sociplne stranke dr. Ebenlhoch je. bil dne 5. t. m. previden. Zdravje pa se mu je pozneje nekoliko izboljšalo.
la krščansko-socialnega tabora.
Zborovanje Zaupnikov nemških krščanskih so-cialcev se je vršilo, v soboto dne 6. t. m. na Dunaju ob obilni udeležbi. Sklicatelj, deželni maršal princ Lichtenstein, je vspodbujal naivzoče k složnosti. Nato se je predlagal nov strankin statut, ki je bil tudi sprejet. Župan dunajski, dr. Neumayer, je poročal o oddaji komunalnih del ter stavil tozadevne predloge, da se odpravi brezposelnost delavcev.
Turčija.
V zbornici je izjavil veliki vezir, da vitraja tudi novi kabinht pri spremembi § 35 uatave, češ, da ima v vseh ustavnih državah vladar pravico razpustiti zbornico. Voditelj mladoturkov Seyid je stavil predlog, naj zbornica sklene v poimenskem glasovir nju, da zbornica takoj preide v razpravo o spremembi § 35. Opqzjeija je stavila predlog, naj se preje vpraša senat, "ali1 obstoja konflikt. Razvila se je zelo živahna debata, kateri predlog ima prednost.
Vkljub ‘protestom opozicije so pričeli mladoturki glasovati o 'Seyidovcm predlog)u, ne da bi se čilo preje glasovalo, kateremu predlogu gre prednost. Opozicija je ?ned silnim hrupom zapuščala dvorajno, poslanca 'Ferid in Dalatat bi se bila kmalu stepla.
Slednjič je sprejela zbornica Seyidov predlog s 103 proti dvema glasovoma, predlog opozicije pa je propadel z 90 proti 100 glasovom.
Raznoterosti,
cesarja je v popolnoma
Cesar. Zdravstveno stanje nagega vsakem oziru trajno dobro. Vjaiciar je zdrajy. V nedeljo zjutraj qb 7. uri je prisostvoval sv. maši v grajski kapeli in je zatem sprejel poročila generalnih pribočnikov Paara In Bolfrasa. Obl 10. uri predpoldne je stprejel v avldijenci kneza 'Montenuovo in barona Skerlesa.
Politiki so govorili. O naših shodih pišejo liberalni dopisniki v „Slov. Narodu“: „Na polovici teh shodov so govorili „politiki“ Meško,< Terglav, Novale, Vrečko — Seveda, kaj pa je sploh' poslanec Slovenske kmečke zveze proti kakemu dr. Kukovcu ali celo Lesničarju in Špindlerju? Velika ničla! Vse slovensko ljudstvo posluša le tedaj, kadar ti velmožje odprejo svoja usta. In tako so dne 6, in 7. t. m. šli ti veliki politiki med ljudstvo iii govorili tamkaj o obstrukciji. Ljudstvo je kar vrèlò k njihovim shodom, le ne-
katere sitne, a sicer poštene žene, so odsvetovale svojim zakonskim možem, naj ne hodijo na dr. Kukovče-ve shode..
Liberalna stranka je dne 6. in 7, januarja n a željo Nemcev priredila Štiri shode proti obstrukciji, Vsled tega štajercijanski stranki sploh ni trebalo prirediti nobenega shoda.
Osebne vesti. Gozdarski svetnik Franc Donner v Celju je stopil v pokoj. — Dr. Peter Jokits v Brežicah je imenovan okrajnim zdravnikom. — Karol Rudel in Karol Reicher v Mariboru sta imenovana višjim davčnim oskrbnikom.
C. kr. okr. sodnija v Celju in zdravstveno stanje. Iz človekoljubja objavljamo, dia mora fpri tej sodniji v treh sobah, ali bolje rečeno: luikiijah, delati 18 pisarniških ter pomožnih udadnikov in slug.
Ce se pomisli, I da morajo ti reveži osem ur in več na dan skoraj eden na drugem idedeti ter pri toliko petrolejkah, katere proizvajajo dan na dan neznosen, zdravju kjvarljiv smradu, naporno delati ter Ida so te luknja ob enem še tudi čakalnice za istranke, si pač lahko vsakdo predstavlja higijenično stanje pri tej sodniji. Država zahteva Vendar povsod higijeno, sodnija kaznuje dejstvat, katera isto zavirajo, pri tej-le sodniji pa se ne vidi bruna v očesu. Ni dovolj, če ima sam krasno dvorano -za pisarno, ampak naj se pomisli, da so podrejeni uradniki tudi ljudje, kateri imajc pravico do zdravih razmer. Z gotovostjo se pa lahke trdi, da so jetniki pri tej sodniji v tem oziru na boljšem, kakor pisarniški urafdniki! /
Lepa zmaga S. K. Z. Od Sv. Petra na MecP vedo vem selu nam pišejo: Pri občinskih volitvah* ki so se vršile dne 4. t. m. ob ogromni udeležbi — nad 200 volilcev — je prodrla S. K. Z. z ,l9j kandidati, nasprotniki, pristaši Narodne stranke, so prodrli le s 3 kandidati. Žhpan sam je propadel. Podirla se je liberalna trdnjava, zato Veliko veselje med našimi volilci. Nasilstva nasprotnikov so bila naravnost nečuvena. Pa nič ni pomagalo, zmaga je naša. Za Ponikvo, Šmarjem, Sladko goro — Sv. Peter! Liberal-. no gospodarstvo n;a celi črti propada — 1 to je sad smotrenega dela naših organizacij !
Štajerski deželni zbor je sklican na 16. \. m. „Tagespost“-a z dne 6. t, m. piše: „Vodi tel j a klerikalnih Štajerskih Slovencev, deželni odbornik Robič in poslanec 'dr. Korošec sta imela včeraj pogovor z namestnikom grofom Clary-jem, ki se je končal z izjavo s Slovencev, da Slovenci Še sedaj nimajo povoda, da bi spremenili svojo taktiko. Kot vzrok se navaja: I Slovenski klub še tudi danes zavzema stališče obstrukcije, ker ni dobil za uresničenje gotovih zahtev, ki jih je stavil, prav nobenih garancij. Nadalje ni dobil Slovenski klub dosedaj še nobenih oficielnih naznanil o načinu pokritja primanjkljaja v tekočem butgetnem letu; do sedaj znanih predlogov za pokritje, namreč zvišanje doklad, pa Slovenski klub ne mere sprejeti.“ „Tagespost“-a piše dalje: „Dodatno k temu smo izvedeli od dobro informirane strani: Stališče klerikalnih Slovencev je že od pretečenega tedna sem poznano. V mnogih posvetovanjih so dobili slovenski voditelji prepričanje, da za sedaj še ni prišel trenotek, opustiti obstrukcijo. Slovencem se ni novih, volitev prav nič bati, temveč je verjetno, da z ozirom na gotove osebne zadeve dr. Kukovca, pribore tudi ta edini liberalni mandat. Kar se pa tiče končno zvišanja učiteljskih plač, radi česar se je nemško-nacionalna večina v deželnem zboru prizadevala, da odpravi obstrukcijo, nimajo pri tem klerikalni Slovenci nobenega interesa, ker je slovensko učiteljstvo skoro brez izjeme v liberalnem taboru,“ — Druga verzija, o kateri meni „Tagespost“, da je pravilnejša, se glasi: „Slovenci hočejo razpust deželnega zbora in upajo, da jim prinesejo nove volitve pridobitve. V očigled teh razmer se je zmanjšalo upanje za delamožnost Štajerskega deželnega zbora. Vkljub temu je sklican deželni zbor na 16. t. m. in bode — Če ne spremene Slovenci svojega stališča, par dni pozneje razpuščen. — „Grazer Volksblatt“ pa piše v sobotni številki: „Vprašanje je, kakšne posledice bode izvajala vlada iz izvajanj Slovencev. Bržkone- se bode sklical deželni zbor. Sicer se že govori o tem, da ima c, kr. namestnik v Žepu dovolilo za razpust deželnega zbora, pa tako hitro se ne bode streljalo. Na vsak način se bode storil poskus, dati prebivalstvu priložnost, da je vlada pri koncu in da ne bode preostajalo nič drugega, kakor da se bo apeliralo na volilce. Ce bodo pa nove volitve položaj izpreminile, je pa Še-le vprašanje. — In ravno razpusta se boji nemška svobodna večina, ker njeno dosedanje finančno gospodarstvo nikakor ni v stanu, da bi si pridobilo naklonjenost volilcev, posebno, ker ima vrhu tega še računati z uporom razočaranega učiteljstva. Slovenska ljudska stranka si pa veliko lažje dovoli luksus volilnega boja, ker ista lahko stopi pred volilce v narodni togi, in vrhu tega pa še lahko navede dejstvo, da je odvrnila nameravano težko gospodarsko oškodovanje svojih volilcev z nameravanim zvišanjem doklad. Z veliko spretnostjo so razumeli Slovenci, spraviti v ospredje vprašanje o pokritju deficita v deželnem gospodarstvu. Brez dvoma so potrebne deželne finance temeljitega saniranja. Večina v deželnem zboru se ogiblje te reforme. Ona le životari in nima niti toliko poguma, da bi kaj povedala o žalostnem položaju deželnih financ in osobito o novih bremenih deželne bolnišnice. Nadaljuje se stari sistem, le da bi ljudstvo ne zvedelo, na kak način je nemško-nacionalna večina iz gole nezmožnosti uničila deželne finance. In to Ahilejevo peto so Slovenci srečno iztaknili, zatorej nimajo njihove zahteve nobenih mej. Brez gospodarske bede naše dežele,, katero je pa pripisati le nemšk.o-hacionalni večini, bi bila
slovenska obstrukcija kmalu- .strta». In to moramo ravno sedajojavno povedati, ko pred hudo uro bije plat zvona.“
Od mažarske meje. Mažari hočejo vse nemažar-ske narode na svoji zemlji pomažariti, tako tudi ogrske Slovence, ki jih je 100,000, in' Medjimurce, ki jih je tudi okoli 100.000, Sole so jim pomažarili že tako, da je v njih maž ar s ki jezik učni jezik, zato je tam veliko analfabetovi in sploh narod kulturno zaostaja.Vsa krajevna nemažarska imena so pomažarili; n, pr. starodavni rojstni kraj sv, Jeronima:, Strigovo, so spremenili v Stridovar; Macince v Miksavar (izgov. Mik-šovar), Čakovce v Chaktornya (beri Cakjtornja) itd. Mažari bi nam lahko rekli, da se mi ne smemo v njihovo notranjo politiko 'vtikati, pa se mona/mo. Kajti nam nemažarom so znana krajevna imena, n. pr, slovanska, tako, kakor jih imenuje ljudstvo, In Če mi kp-mu pišemo, ne dobi dotičnik našega pisma, ker v ma-žaronskih uradih, n. pr. na pošti, nočejo poznati slovanskih imen,. Lani dne 26, oktobra 1911 je župnijski urad Sv,. Bolfenk pri Središču poslal uradno pismo z naslovom: VeleČastiti nadbiskupski župnijski urad Strigova. Dne 8. novembra 1911 pa je župnijski Urad SIrigova terjal uradno listino, naj jo pošlje bolfenški urad.. Bolfenški župni urad je odgovoril, da je dotično listino poslal,. In ker župni urad Strigova ni dobil u-radnega pisma, se je župni urad bolfenški pritožil na c, kr. poštno ravnateljstvo v Mariboru. Župni urad Strigova je dne 13, novembra 1911 zopet terjal dotično listino. Nato je Župni urad Sv., Bolfenk pri Središču poslal v Strigovo duplikat z naslovom : Vič, nadb. žup.. urad Strigova, via Čakovec, Medjimurje. Silno. — Poštno ravnateljstvo v Mariboru je dne 22. nov. 1911 terjalo, da žup, urad bolfenški popiše uradno pismo, ki ga je poslal v Strigovo. Dne 22. novembra 1911 pa piše poštni urad bolfenški župnemu uradu bol-fenškemu: Na podlagi vpraševalnice z dne 14, nov. 1911 podpisani urad naznanja, da gospod župnik iz Štrigpve odgovarja Sledeče: „K meni nije došlo, ali stada više ne trebam,jez sem dobio duplikat.“ Župni urad bolfenški pa vendar terja izgubljeno pismo in ga še do danes ni dobil. Kaj je vzrok Itej muki v uradih ? Mažarski Šovinizem, ti pomažaruje slovanska imena. Naša zahteva mora biti, da nobena vlada pe sme kra.-jevnih imen spreminjati samovoljno, ampak tista imena, ki jih dotično domače ljudstvo rabi, morajo imeti veljavo v vseh uradih’.
Radovedni Jahn. Prednik viMarburgerce" se dela včasih silno važnega. V sobotni Številki svojega lista je zagrešil članek, v katerem srborito pozivlje nemške poslance, naj bodo napram Slovencem neod-jenljivi. In to svoje politično nehonetno stališče vte-meljuje s tem, da pravi, da slovensko ljudstvo ni za obstrukcijo in korajžno trdi, ida ni bilo nikjakih shodov, na katerih bi se bili voliloi izrekli za obstrukcijo. Je zelo žalostno, dar ima urednik lista, ki hoče biti vodilen, tako malo stikov z javnostjo in je tako malo informiran, da ne ve, da je S. K. Z. na Silvestrovo imela 13 shodov. Okrog njegovega nosu so se tajkorekoč vršila zborovamja, h on Še teden dni pozneje ne ve nič o njih. Iz kolegijalne prijaznosti bi magari našteli še enkrat gospodu Jahnu imena krar jev, kjer so bili shodi, loda druge čitatelje bi s tem dolgočasili in poleg tega imajo pri „(Marburgerci“ ljudi, ki znajo prav dobro slovenski. Do teh ljuoi se naj obrne prijatelj Jahn, Če ‘sam ne zna slovenski, saj si vendar mora pustiti od njih prestavljati tudi razne Članke v slovenskih liberalnih listih, ki govore v nemško-nac.ionalnem smislu proti' obstrukciji. In ti ljudje mu bodo lahko povedali, da so bili v naših listih shodi m Silvestrovo jasno in vidno naznanjeni in prinesli smo tudi obširna poročila o poteku teh zborovanj. Svetovali bi Jahnu, naj se v prihodnje vedno bolj pravočasno pouči, da se bo obvaroval tankih nesmrtnih blamaž, kot zadnjo rfoboto s svojo zapoznelo radovednostjo. Je res smešno ža poč’t, Če 'bere Človek v pričetku članka Jahnovo samohvalo, ,da on pozna spodnještajerske razmere in ve za razpoloženje ljudstva, na koncu pa sliši ravno tistega Jahna, kako s svojim nerodnim vprašanjem pred vso jasnostjo razkrije, da ne ve ničesar niti o zunanjih dogodljajih, kaj še, da bi pbznal mišljenje ljudstva. Jeram, jerum, cjuae ignorantia rerum.
koliko delo o slovanstvu. V nekaj dneh izide v Pragi v Laiohterjevi založbi monumentalno delo — „Slovanstvo,( — na 'katerem so sodelovali najboljši poznavatelji prošloga in sedanjega slovanskega kulturnega življenja. ZgooJbvinski razvoj slovanstva je napisal vseučiliški profesor dr. Jaroslav Bidlo. D državnih uredbah razpravlja vseučiliški profesor dr. Klarel Kladio, statistiko slovanstva podaja prof. dr. Antonin Bohač, o slovanskem šolstvu piše Antonin Jdraik, o literaturi profesor J. Muchal, o Umetnosti profesor dr. Taborsky, o glasbi pa. profesor Zdenko Nejedly. V knjigi bodo tudi izčrpljive razprave o slovanskem časopisju, turistiki itd. Razpravo o slovanski žurnalistike je napisal eden najboljših pozjnava-teljey slovanskih političnih in kulturnih razmer, u-rednik ,,,Narodne Politike“ Jan Hejret. „Slovanstvo“ be delo, kiakoršnega sedaj .še ni bilo v slovanskem sivetu, temelj za spoznavanje slovanskih narodov in slovanske kulture.
Za „Slov. Stražo“ je nabral gospod J. Bende 2650 najlepše urejenih obrabljenih znamk. Hvala mu prisrčna,! — VeleČastiti gospod Ozvatič, kaplan v Slov. Bistrici, je istotako podaril nad* polet ret ji tisoč lepo urejenih, obrabljenih znamk. Hvala lepa!
Zima. New-York, dne 6. januarja: V Ameriki •vj.&dafjčtos; npnava]dno huda. zima. Zmrznile so že 4
osebje. Vsa zavetišča so prenapolnjena. V Redwlngu v (Minesoti je vpled mraza jjonil železniški tir, osebni vlak je skočil iz tira, nad 20 oseb je bilo težko poškodovanih.
0.
Maribor. Dne 5. t. m, je v tukajšnji bolnišnici po dolgi in mučni bolezni umrla Č. Šolska sestra Meh-tilda Cepin. Pokojna je bila rojena leta 1871 na Tlakah, fara Pilštanj, kot hči ugledne in znane Cepino-ve rodbine. N, v m. p, !
Studenci pri Mariboru. Na sv. Treh kraljev dan zvečer je nastal v Studencih pri Mariboru med ianti tepež, pri Katerem so 221etnega Franceta Perk-l.ča neki fantje z nožmi tako razrezali po glavi, da je Perklič nezavesten obležal, dokler ga, ni rešilni voz odpeljal v bolnišnico.
St. Ilj v Slov. gor, V našem Slovenskem Domu je polno življenja. Vedno zborujemo, prireditev se vrsti za prireditvijo. Naša dekleta so nam včeraj v nedeljo, dne 7, januarja predstavljala igro: „Na Marijinem Srcu“, ki se je ugodno obnesla. Dvorana je bila polna. Prišli so celo naši možje iz Svečine, Ja-re-nine, Sv, Kungote in St, Jakoba.
Ptuj. Tukaj se govori, da se še Linhartu nikdar ni tako dobro godilo, kakor v sedanji udobi, ko dela dr, Kukovec s svojimi ljudmi zanj politične shode. Celjski Narodni svet se bo baje sedaj tako preosno-val, da dobi v njem tudi „Stajerčev“ urednik sedež in glas,
Ptuj. Prejeli smo in priobčujemo, ker nočemo delati nikomur krivice: Podpisani trgovec C. v Ptu-
predsedstvo, oziroma vodstvoaposojilnice v Ptuju nik-dar ni obljubilo posojila za stavbo; kar mi je en član
1911, ko je prišla denarna kriza in sem; začel stajviti se mi je odreklo vsepovsod od vsh večjih zavodov na Slovenskem in ravno tako od tujih zavodov) in le srečnemu slučaju se imam zahvaliti, da mi je eden zmeren tuji zavod dovolil posojilo. 'Sicer pa prosim, da bi se pustilo celo zadevo v miru, ker jaz moram in hočem svoja poslopja prej dovršiti, ppedno mi je mogočo moja podjetja v redu obratovati in mi vsako javno razmotrivanje v tem zna le škodovati, posebno s tem ozirom, ker sem navezan vsidenarne krize na Slovenskem, večino gmotnih sredstev črpati le od* tujih zavodov. V Ptuju, dne n. januarja 1912. Z odličnim spoštovanjem: C. - w
Celje. 1 Umrl je trgpvec gosjpod Karol Manič, star 54 let. Pogreb se je'vršil v soboto popoldne ob obilni udeležbi občinstva.
Celje. Ljudsko gibanje. M pretečenem letu je bilo v fceljski župniji rojenih 365, umrlo jih je 475, poročenih pa je bilo 108 parov.
Majšperg. Zmrznil je na Silvestrovo noč tukajšnji poštni pot Rajši. Stari, slabotni, pa dobri mož ja dobil nekaj več piti, pa se ga je> «navlekel, po noči pa ob cesiti' pobil, dokler ni upehal in zmrznil. Žal nam je za njega. Zidaj pa jih’ na mesto njega hodi pc šest vsak dan na Ptujsko goro po pošto.
Sv. Bolfenk pri Središču, Ljudstvo je govorilo. Dne 4. t. m. so bile volitve, v občini Vitan-Lačovies, Zmaga je naša. Voli se 12 odbornikov. S. K. Z. si je priborila 10 zanesljivih mož, enajsti je napol naš, samo dvanajsti je nasprotnik. G. Tomažič in g. Šoštarič sta propadla. Havelok ničesar „henire“, tudi Štunfe ne.	®
Slovenj gradeč. Pokažimo, da znamo hiti hvaležni! Gospod Avgust Günther, svečaj v Slovenj-gradcu, je zvest pristaš krščanske stranke, zato ga najtopleje priporošamo. Več pove tozadevni današnji inserat.
na novo izselile ter iskale drugod zaslužka. Tako so si na mnogi zopet opomogli ter bodo zopet z veseljem naprej obdelovali svojo: grudo. Sodeč po lanskem trtnem leso, n|as navdaja vjefetelo upanje, da bo prihodnja Vinska letina lansko še znatno prekašala — vsaj glede množine — in zato si ne moremo kaj, dfc bi naših in drugih vinogradnikov že sedlaj tab pričetku novega leta ne opozorili, naj za jesen, to je za dobro trgatev, skrbe že sedaj. Kidor je že prašil, to je kdor je zvršil že predzimsko kpp, je dobro raynaj; še bolj pa, ! kdor je ob enem tudi gnojil, zlasti z u-metnim gnojem, ki se počasi rlazkraja (iTlom. žlindra, kajnit). Kdor pai umetnega gnoja Še ni trosil in je vinograd potreben gnoja, lahko to stori Še v teku zime. naj sneg zapade ali ne. Ker trte po nekod tudi po zimi obrezujejo, opozarjamo ob enem, dai naj se na posameznih trtah ne pušča preveč rodnega lesa, Če tudi je morebiti prav močna, ker se trta s prevelikim nakladanjem ošibi, po letu bolj trpi sušo, bolezni jo bolj napadajo, čiščenje taldh trt in vinogradov je otežkoČeno in končno se grozdje na preobloženih trtah slaheje razvije in slabeje dozori ter take trte 'dosledno dajo vino slabejše vrste.
Hmelj. Iz Žalca poročajo: Cene hmelja so pričetkom tega leta stalne, ŽateŠki prima-bmelj je imel ceno med 440 do 445 K 50 kil. Za manj vredni hmelj se je plačevalo 415 do 420 K, srednji hmelj 420 do 430 kron. — V Žajtcu je padlo dosti dežja, kaj je jako dobro za hmeljsko rastlino, in tudi mraza Še ni bilo nobenega.
Naraščanje, oziroma padanje Števila živine na Kranjskom Kako se je na Kranjskem izpreminjalo (Število živine v zadnjih 30 letih, kažejo naslednji u-radni podatki, po katerih tae je naštelo:)
1	i. 1880	1. 1890	1. 1900	Ì. 1910
koaj	21.975	23.771	24 821	27.136
goveda	225.143	227.613	253.839	226.948
1 ovac	67.431	53 462	83:629	24 189
‘ koz	15.636	8.418	6)384	4682
1 preSičev	73.130	94.985	107.936	177.289
Vojska«
Nespremenjen po lo ž a j.
Na bojnem polju ni nobene spremembe. Italijani se sicer dobrta utaborujejo, a v notranje dele sipa ne upajo prodirati, ker naletijo povsod na najkrepkejši odpor.
Vojska že traja Četrt leta, a Italijani še niso dosegli nobenih odločilnih vspehov.
Iz Carigrada se poroča, da nimajo vesti o mirovnih pogajanjih nobene podlage.
Ali ste že obnovili naročnino?
Širite „Stražo“ !
i
------------------r—-----'d-------
Narodno gospodarstvo*
Vrednost lanskega vinskega pridelka» na Kranjskem. Glasom statističnih, iz posameznih vinorodnih krajev kranjski kmetijski družbi došlih poročil se je na, vsem Kranjskem pridelalo v jeseni 1911, skupaj 225.991 hi, ali okroglo 226.000 hi vina, in to 129.070 hi belega, 84.417 hi rubečega (čvičk) in 12.Ej04 hi črnega vina. Povprečni pridelek na ha znaša 22.2 hi, ali 2220 1. V primeri z letom .1910 je lanski pridelek za 1J37.287 hi večji, kajti leto 1910 se je pridelalo le 58.704 hi. Pa ge samo glede množine, marveč tudi glede dobrote lanski vinski pridelek tudi tv drugih kronovinah znatno presega svojegja prednika. Zato so pa naši vinogradniki letos na svoje blago jako ponosni in ga vedo tudi primerno ceniti. Z ozirom na dosedanje cene 40—60 in tudi 70 h za* liter smemo z gotovostjo vzeti povprečno ceno 50 h za liter. Potemtakem je lanski vinski pridelek na Kranjskem 226.000 hi po 50 K, skupaj vreden 11,300.000 K. Recimo. da se ga %, to je okroglo 56.0Qj0 hi, ne proda, ga pojde vendar Še za 8,500,000 K v promet. Sreča je to za Kranjsko, da se je lanskaj vinska letina tako sponesla in da so dosegle tako lepe cene, kajti v nasprotnem slučaju bi se gotovo bile že cele rodbine
Francoski ogledah Lux, ki je bil zaprt v nem« ški trdnjavi Gla^z, je pobegnil in srečno dtospei v Pariz. „Esti Ujsag“ izve o begu stotnika Luxa ođ njegovih prijateljev v Budimpešti sledeče: V ‘Budimpešti ži\d par prijateljev stotnikovih, ki so že pred par meseci sklenili osvoboditi Luxa iz zapora. Sredi meseca decembra so na pošti oddali tu par zavojev, na naslov, stotnika Luxa,, ob enem so pa prosili ppvelj-nika trdnjave Glatz, nag te božične darove izroči stotniku Luxu. Tta se je tudi zgodilo. Poveljnik trdnjave ni niti zapazil, da so bili' zavoji zvezani z nenavadno močno vrvjo in dal so za v,itak zavoj rabili kakih pet metrov vryi. S pomočjo teh vrvi in fine pile, ki so mu jo tudi poslali, 'je stotnik Lux pobegnil. Pobegnil je dne 27. decembra. Dne 29. decembra je došel v Budimpešto, kjer so ga čakflli njegovi (rojaki. Povedal je, da je takoj po svojem begsu stopil v vlak ter Se peljal do MittelwfeJde». Od tam se je peljal brez voznega listka dalje. Pri tem ga je zasačil avstrijski sprevodnik, kateremu je povedal, da nima denatrja. Nato ga je ta izročil avstrijskim orožnikom. Tfem je povedal, kdo je in od kod! prihaja. Kot političnega begunca ga niso mogli izročiti nemški oblasti. Postajni načelnik je brzojavil v Budimpešto in je zahteval od njegovih ondtotnih prijateljev dienarja za vlak, kar je tudi dobil. Tlako je mogel Lux brez ovir potovati do BudimpejŠte, kjer je ostal 24 ur. Skozi Avstrijo in Svico je odpotov'a! v, Francijo. — „Lökalanzeiger“ poroča iz Pariza: V ministrskem svetu je vojni minister poročal o zadevi liu-xa. Vladi gre za to, da se javnost sploh več n© peča s to zadevo, ker protinemška agitacija, s katero je začel v zadnjih dneh ‘del časopisja, pač ne more ugodno vplivati na važno posvetovanje senata o maroški pogodbi. |Z ozirom na to se trudijo nekatere o-sebe preprečiti, da bi se ne začelo nabirati za dar, ki ga hočejo dati Luxu. Stotnik Lux je zapustil Pariz, ne da hi povedal svoj naslov.
Velik požar. Dne 4. t. m, je nastal v salonu palače grofa Ludovika Batthyanyi-a v Esterhaszy-|evi ulici v Budimpešti požar iz neprevidnosti pri zaviranju električnega toka. V kratkem času je bilo uničenih 12 dragocenih slik in mnogo dragega pohištva. Uničena je bila ena slika, van Dykra, Potter-ja, An-drassy-ja itd. Vrednost teh dragocenih umetniških slik je cenjena nad en milijon kron. Sicer so bile te umetnine zavarovane, a njih umetniško-historična vrednost je nenadomestljiva.	TT , ,	,
Robert pl. Holzknecht. Roberta pl. Holzknech-ta so prepeljali s klinike v stanovanje njegovih starl-šev. Njegovo zdravstveno stanje je nevarno, pa ne brezupno.	-	; ‘
,	7'-::U-	■	-. •:,S*	»(.>.	:	v
V
olneno
za ženske in sakno za možke obleke zadnje mode razpošilja najceneje :
Jugoslovanska razpošiljali* a
R. Stermecki v Celju št. 301.
Vzorci na zahtevo poštnine prosto.
UsPNIAVail	velik, lep, firma Maier- |
r« £3 S VII ^0 II IJ f Falda, amer. sistem: tenlus * Orgel, 2 mannaia, vsak po 5 oktav, pedal 2 oktava in J 3 glasi, primeren za kakšno kapelo ali salon, s 5 regi- * stri, karakteristične spremene od najfinejšega pp do veli- S častnega fff, še skoraj nov, popolnoma ohranjen, brez j vsakega pogreška, se proda. Vprašanja se naj naslovijo ♦ na upravništvo tega lista.	192 *
Za Svečnico!
Vsem velečastitim gospodom in cerkvenim predstojništvom zopet toplo priporočam mojo bogato zalogo pristnih VOŠČenih in milfy sveč, voščenih zavitkov, raznih plamenic najboljše vrste in po najnižji ceni. Omenjam, da že celih 16 let delam v tej hiši kot svečar.	10
Za obila naročila se priporoča
J. Dufek nasi. Fran Duchek,
svečar in medičar v
Mariboru, Viktringhofgasse.
Svoji k svojim!	Za našo odre!
Dilelantje pozor!
Veliko zalogo lasulj lastnega izdelka iz pristnih las od K 6.— višje, za posojilo po K —.70 višje; raznih lepoti), mastiksa, klep, brade in drugih potrebščin za predstave; nadalje kite za dame iz pravih (domačib) lai cd K 5.— višje, kakor sploh vse izdelke iz las izgotavija v naj kr» j-'	šem času ter se priporoča
Josip Holy,
brivec in diplomiram lasulj ar.
v Brežicah ol> Savi
odlikovan z zlato kclsjno na Dunaju in v Pragi.
Cene zmerne ! Postrežba solidna in točna !
u«	je V Vitanje pri Celje eno-
PrOUdJ nadstropna hišk i a roglja z vrtom ia hlevom in je pripravna za vsako obrt ter prav krasna za stanovanje. Več pove o krbnišvo vitanjske graj ščine v Vitanje.	5
Slovenci pozor!
Poročne prstane
vsake velikosti in po najnižji ceni; ne votle ampak polne (masivne.) Za blago jamčim in graviram zastonj. Posebno priporočam nove slovenske plošče za gramofon, v katerih i-mam sedaj posebno veliko izbiro.
Delavnica za popravila.
Urar, očalar in zlatar
Katoličani! Slovenci!
H kateremu krojaču se naj obrnemo ? K
los Macuh
v Mariboru, Stolna ul ,
nasproti Ljudski posojilnici.
Priporoča se preč. duhovščini in sl. občinstvu za obilen obisk. Zagotavljam točno in pošteno postrežbo. Cene primerne. Zaloga črnega- in modnega blaga iz solidnih tovarn.
ms
Udano podpisani si usoja opozoriti velečastito duhovščino na svojo veliko zalogo izvrstnih
RS!» Bureš M«®* voščenih sveč
Tegetthoffova cesta št. 39.
Smrekove storže letošnje, semena polne, želod, vosek, vinski kamen, suhe češplje, suhe gobe, orehe, sploh vse deželne pridelke kupi vedno
veletrgovina
Anton Kolenc
Celje, Graška cesta 22.
Istotam se dobijo tudi vsi dežel ni pridelki, kakor fižol, krompir, koruza itd,, sploh vsi deželni pridelki, kakor tudi vse špecerijsko blago vedno sveže po najnižjih cenah
na debelo	in drobno.
razni velikosti za cerkve ter prosi blagohotnega naročila.
Avg. Günther,
svečarna na paro. v Slov. Gradcu.
Letni račun. — Franko pošiljatev. 7 Kapnice se vzamejo bo najvišji ceni v račun.
AAAAV
Pijte sna Tolstimi a slatino.
IfcmaS se » Tolstem vrba.

Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
izvrstne m v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa, a umila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in peči na plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Ko^seas-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.	194
Na debelo!
Veletrgovina s papirjem.
Na drobno !

Goričar & Leskovšek U Zvezna trgovina
Celje : Graška ulica štev.
(Goričar g Leskousek)
Celje, Rotovška ulica štev. 2.
Tovarniška zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih in risalnih potrebščin. ** Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank, risalnih skladov ter vseh tiskovin za urade.
Podružnica Ljubljanske Kreditne
Banke v Celju.
Centrala: Ljubljana.	Podružnice: $p|jet, CelOVCC, Trst,
Sarajevo in Gorica :
Delniški kapital: 8 milijon kron.	* gmi
Rezervni zaklad gej K 800.000 obrestuje A
vloge na vložne , _ , knjižice po 10" ^JBL ÌO 0
od dne vloge do dne dviga.	Jra. I I
Reni, davek plačuje banka iz svojega. čistih
Založnikom izdajatelj: Konzorcij „Straža“.
Odgovorni urednik: Lav. Kemperle.
Tiskgtiakaroe sv. Cirila v Maribora.