Posamezna številka 20 »totink lziiaj* — izvzemii ponedeljek — vwk dan zjutraj. — Ur«in«M>: ubca fV. F/aifilska Asiikega štev. 20. L nadstropja. ^ -j *e poSit niSivu. — Nefrankirana pisma »e ae »prejenis rokopitf se ne vr® Izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Oodlna. — Lastnik koivjpriva — L Edinosti. - Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaSa na mesec 1 ^ leta L 32.— in celo leta L 60.-. — Telefon uredništva in uprave V Trstu, v ar«do 17« nowmbra 1920 EDINOST Posamezna številka 20 stotink letnik XLV Posamezne številke v Trstu [in {okolici po 20 stotink. — Oglasi se rsčunajo v Sirokosti ene kolone (72 aunu — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 start.t osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot beseda, najmanj pa L 2* — Oglasit naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv FrančiSka Asiškega štev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva in uprav« 11-57 Iz zgodovine jadranskega vprašanja Dokument iz leta 1914. — Pismo Giersa Sazanovu I. Postanek londonskega dogovora je menda ena najtemnejših in najnepozna* ne jih strani naše sodobne zgodovine. Posebno nam Jugoslovenom se je zdelo v prvem času nerazumljivo, kako da je Rusija, ki bi morala biti prva zaščitnica inalim svojim slovanskim bratom, polo* žila svoj podpis in pripoznanje na ta usodni akt, ki je povzročitelj vsega zla, ki nas bije danes. Nekaj časa so hoteli pri nas izticati, da Rusija ni imela pra* ve g a pogleda na nacijonalni problem Jugoslovenov in da ni bila poučena o razmerah na zapadni polovici Balkana. Čuli so se celo glasovi, da smo bih mi sami največ krivi na tem, ker da nismo znali zainteresirati in informirati velike »zaščitnice« Slovanstva o vitalnih jugo* slovenskih vprašanjih. V tem vprašanju so izrednega interesa in velike pomembnosti razkritja bivše* ga ruskga carskega poslanika na Četi* nju, g. Giersa, ki jih je prinesla splitska »Nova Doba«. G.Giers je namreč obelodanil pismo, ki je je dne 14. oktobra 1914., torej, ko je bila evropska vojna še le v razvoju, in poprej, nego se je mislilo na london* ski pakt. naslovil na petrograjsko vlado. V tem pismu se z redko objektivnostjo, preciznim poznavanjem stvari, s čudo* vito dalekovidnostjo — črtajo razmere na zapadnem Balkanu in se podaja toč* na perspektiva današnjega italijansko* jugoslovenskega spora. Nekateri pre* gledni opisi g. Giersa naravnost frapi* rajo. Ako vemo, da je to pismo doslo na svoje določeno mesto ter da se je to poročilo poslanika na jugozapadu Bal* kana gotovo moralo vzeti v pretres in v obzir, čim so začele prve izmenjave misli med državami entente za sklepanje londonskega pakta: potem se pritrditev Rusije londonskemu paktu vidi še bolj nerazumljiva. Pismo g. Giersa dokazuje, kako laž* njiva ie bila tista skrb velikih za male; kako se jih je smatralo le za človeški materijal, ki se da z lepimi obljubami nauniti v klavnico za interese drugega. To boli tembolj, ker je prišlo od roke, od katere se je pričakovala pomoč, ne pa nož v hrbet. Najžalostneiše pa je. da ie še danes ljudi, ki vidijo rešitev Ru* sije in obnovo Slovanstva v restavraciji tistega režima, ki je Slovanstvo tako sramotno izdal. To zgodovinsko pismo g. Giersa se Clasi tako*le: . . . 14. oktobra 1914. Kolikor bolj se razvijajo vojni in po* litični dogodki glede skorajšnjeca raz* pada sedanje Avstro*ogrske, toliko do? ločneje se javljajo težnje slovanskih skupin, nameščenih v južno * zapadnih krajih te monarhije in paralelno z zah* tevami Italijanov po nerazdeljivem gos* podstvu na Jadranu. Možnost, da vsak Ča= morejo nastopiti odločilni dogodki zs Avstrijo, me sili, da izrazim svoje konkretneje slutnje o tem občem vpra* šanju, ki sem vam že pisal o njem 23. septembra. Na prvem mestu med omenjenimi skupinami stoje Srbi, Hrvatje in Slo* vidnei, z ozirom na tesno Vez njihove politične bodočnosti z bodočnostjo bal* kanskih Srbev. ki prenašajo vse vojne nadloge, da dosežejo cilj vsega srbstva v njegovi skupnosti, ki so se mu zaoblju* bili. Da se more pravilneje oceniti novo stanje stvari, ki nastaja za te narode, je nuino potrebno, da se vzamejo v ob* zir vsi tisti činitelji, ki morejo vplivati na njih bodoči politični ustroj, in ki, v času oduševljenja za edinstveno nacijo* nalno geslo, ostajajo tako v senci. Ali, naj avstrijski in ogrski Srbi, Hrvatie in Slovenci še tako sočustveno spremliaio soudeležbo balkanskih Srbov v oboroženi borbi proti monarhiji, ven* tiar se ne more računati z gotovostjo, da bi se porazdelitev med njimi avstro* ogrskih slovenskih ozemelj in posebno ustanovitev novega državnega reda iz* vršilo povsem gladko. V enem pa so v odbijanju zahteve Italijanov po obali jadranskega morja od Trsta do Drača, ter se bodo z vsemi razpoložljivimi sred* stvi borili proti vsem poizkusom Italije, da to oblast pritegne sebi. Težko ie le pomisliti, da dunaiska vlada ni bila točno obveščena o takem razpoloženju slovanskih podanikov in da ga ni skušala izkoristiti, da bi od* trgala od skupnega dela Slovence in Hrvate v Hrvatski, Istri in Dalmaciji. Bosna in Hercegovina ne prihajate v ta račun, kakor tud! ne pokrajine, ki rao« rajo biti izgubljene v vsakem slučaju. Ni možno, da ne bi videli takega po* izkusa v ostrih odredbah, ki so jih avstrijske oblasti ukrepale v zadnjih ča>ih proti Italijanom, nastanjenim v rečenih pokrajinah, posebno v gnezdu italijanskega iredentizma — v Trstu. Ne moremo za sedaj izključiti mož* nosti, da bi Slovenci in Hrvatje — po* sebno prvi, ki se že desetletja uporno borijo z Italijani v Trstu in Istri, pod* pirod Dunaja — neradi gledali te odredbe, in da ne bi videli v tem mož« liosti, da jih izrabijo v eni ali drugi for* mi ob svojem času, to je, ko pride na dnevni red vprašanje o usodi avstrijske države. _ Jadranska pogodba pred Jusoslovensblm min. svetom BELGRAD, 15, (Iz virov demokrat* ske stranke.) Danes dopoldne je presto* lonaslednik sprejel delegate Vesniča, Trumbiča in Stojanoviča v posebni av* dijenci, ki je dolgo trajala in je bila, ka* kor se zatrjuje jako resna. Popoldne ob 5. uri se je vršila seja ministrskega sveta, katere so se udeležili vsi ministri razen ministra Korošca in Kovačeviča. Minister Korošec se je v soboto odpeljal na volilno agitacijo, ako* ravno je vedel, da pride usodno vpraša* nje našega naroda takoj ^o povratku delegacije v minnistrskem svetu v odlo* čilen pretres in akoravno je bil še po* sebe j opozorjen na prednost državnih interesov pred strankarskimi. Seja mini* strskega sveta je trajala do pol devetih zvečer. . Minister Trumbić je podal obširen re* ferat o poteku pogajanj in je uteme* ljeval, zakaj je delegacija pristala na italijanske zahteve. Pripoveduje se, da so njegovi argumenti napravili velik vtis. Med Trumbičevim referatom je prišlo do incidenta. Ko je Trumbić poudarjal, da je naša notranja stuacija, zlasti pa delovanje separatističnih elementov ja* ko oslabila našo pozicijo, je dr. Kukovec pripomnil, da je politika naše delegacije še bolj perturbirala razpoloženje naro* da in dala protinarodni agitaciji dobro* došlega novega netiva. Trumbić je ostro poudarjal, da mu nikdo ne more očitati pomankanja pravega jugoslovenskega čuta. Njegovo dosedanje delovanje za narodno edinstvo, je dovolj jusno. Po Trumbićevcm referatu se je razvi* Ia živahna debata. Člani kabineta so si bili svesti silno težavnega položaja in so odkrito povedali svoje mnenje. Mi* nister Kukovec je poudarjal, da se de* legacija ni držala mandata. Pogajanja so se morala prekiniti, ko so Italijani vztrajali pri Snežniku in reški železnici. Konštatiral je nadalje, da sta gospoda Vesnič in Trumbić odklonila slovenske* ga delegata. Češ, da se ni ničesar bati. Sedaj je položaj tem bolj težak. Dele* gaciia je morala, ko so se stvari tako nepričakovano na slabo obrnile, vprašati vlado, predno je podpisala. Ker se to ni zgodilo, je najbolje, da se vpraša narod, odnosno r.iega predstavitelje. Pogodba naj se predloži v ratifikacijo parlamenta. O predlogu ministra Kukovca se je razvila živahna debata. Ministrski pred* sednik Vesnič je poudarjal, da je treba izvršiti ratifkacijo čim preje. Izvrši jo nai ministrski svet takoj. ,Na zahtevo ministra Kukovca je bilo sklepanje odloženo. Dr ju Korošcu je bil iz same seje posI;n nujen brzoj a vrni po* ziv, da se takoj vrne v Belgrad. Prihodnja seja ministrskega sveta bo jutri popoldne. Že v tej seji naj pade odločitev o ratifikaciji. Člani kabineta so razpravljali o kon* sekvencah. ki jih potegnejo imeti oni mi* nistri, kateri bi odklonili podpis rati* fikacijL V političnih krogih vlada veliko vzne* mirjenje. Splošno se sodi, da bo vlada navzlic eventualni krizi, ki bi mogla na* stati, pogodbo rat,<:icirala češ, da predo* mra splošni državni interes ^ vse druge ozire in vse proteste srca in narodne zavesti. Dr. Kottec kot ministrski predsednik »Jutro« prinaša naslednje poročilo: Čim so se čule prve vesti iz S. Marghe* rite, je vsa javnost razburjeno vpraše* vala v Belgradu, ali je istina, kar poro* čajo Italijani. Ker je gosp. Vesnića slu* čajno nadomeščal gosp. Korošec, so ta vprašanja letela predvsem na njega. Ko* rošec je izjavljat da ne ve nič, ker niso došle nobene informacije. Odlagal je sklicanje ministrskega sveta. Ko se je čulo, da hoče delegacija podpisati, dasi nima pooblastila, da koncedira Snežnik, je načelstvo JDS z nujno depešo zahte* valo od predsednika ministrskega sveta (ki ga je slučajno zastopal gosp. Koro* šec), da naj delegaciji ukaže, da mora poročati in da ne sme prej podpisati, dokler nima sklepa ministrskega sveta. Ta pa naj pred sklepanjem zasliši vsaj klubove načelnike in skliče narodno predstavništvo. Z ozirom na pasivno držanje predsedstva ministrskega sveta je brzojavka opozarjala na silno odgo* vornost, ki zadene državnika, ki ta tre* notek stoji na čelu države. Na to brzo* javko je JDS sprejela danes osledečo depešo: »BELGRAD, 15. novembra ob 17. uri: Ko je došao Vaš telegram, već je po ovdašnjih izveštajih podpisan i sporazum i savez. O ratifikaciji zaključivat će mi* nistrski savet kad se vrati delegacija. Da nameravate prebaciti odgovornost lično na moju osobu je stranačka drzkost tim više, čim ima Vaša stranka u vladi i u delegaciji svoje zastupnike. Br. 5367 zast. min. saveta dr. Korošec.« k Užaljenost dr. Korošca je zares otročja, kajti brzoj avilo se ni na njega kot strankarja, ampak kot zastopnika ministrskega predsednika. Kot tak je znal že dva dni prej, da je Vesnić kon* cediral Snežnik. Vkljub temu je odlašal s sejo in delegaciji ni poslal nobenega opomina, da ne sme prekoračiti po* oblastila. Tudi izgovor, da ni bilo in for* maci j, se izkažuje kot neresničen, kajti delegacija trdi, da je vsakih par ur po* šiljala poročila v Belgrad. Ali je dr. Ko* rošec čital ta poročila ali ne, nam ni znano, pač pa vemo, da je bil popolno* ma pasiven in je vrhu tega, čim je slišal, da je delegacija odpotovala iz S. Mar* gherite, odpotoval sam iz Belgrada, kp mor se do danes še ni vrnil. Vsakdo je znal, da bode že v ponedeljek odločujoča seja ministrskega sveta. Korošec pa je odšel baje na agitacijsko potovanje ne* kam na štajersko. Do tega trenotka ni* smo niti en hip opazovali žalostnega izida na zapaani meji z očmi plemen« skih ali strankarskih politikov. Prizna* vamo, da smo bili go^vl, da bomo na* stopali popolnoma složno. Sedaj pa, ko je na odločilni dan ubežal gosp. Koro* šec iz Belgrada, moramo to postopanje javno obsoditi. Vendar zopet ne s stran* karskega, ampak z obče narodnega sta* lišča, katero trpi radi nekorektnega po* našanja načelnika SLS. Zakonski načrt za aneksije predložen zbornici RIM, 16 (S.) Besedilo zakonskega načrta za ratifikacijo in izvršitev rapallske pogodbe se glasi: ČL 1. Odoibrena je tu priložena po* godba, sklenjena med kraljevino Italijo in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slo* vencev dne 12. novembra 1920. v Ra* pallu; kraljeva vlada je pooblaščena skr* beti za popolno in celo izvršitev ome* njene pogodbe. Čl. 2. Ozemlja, fcl so bila prisojena Italiji s pogodbo, o kateri govori prej* šnji člen, tvorijo završni del kraljevine Italije. ČL 3. Kraljeva vlada je pooblaščena objaviti v anektiranih ozemljih statut in druge zakone kraljevine in izdati po* trebne določbe, da se spravijo v soglasje z zakonodajo, ki je v ▼eljavi v teh po* krajinah, in posebej z njihovimi dežel* nimi in občinskimi avtonomijami. Zakonskemu načrtu je dodano poro* čilo, v katerem izraža vlada svoje zado* voljstvo nad doseženim uspehom in pri* poroča zbornici, naj spre i me zakonski načrt glede izvršitve rapallske pogodbe. GospodOTSkI otfafšflJi med Jugoslavijo In Italijo Smernice za trgovinsko pogodbo med Jugoslavijo in Italijo S. MARGHERITA, 13. (S.) Tekom pogajanj med obema delegacjiama so se bile v načelu določile tudi glavne po* teze za gospodarsko konferenco, ki bi se morala držati med Italijo in Jugosla* vijo. Da se ta namen doseže, skleniti bi se morala trgovinska pogodba, ki bi ra* čunala z italijanskimi industrijskimi pro* izvodi, ki bi se mogH ugodno uvažati v Jugoslavijo, in s poljskimi pridelki, ki k< on rrtAilll ntroTafi 17 Iiis»o«laviie v Ita* se povrnila komandant in admiral vsak na svoje mesto. REKA, 16. O predmetu pogovora, ki sta ga imela D'Annunzio in Millo na širokem morju, so prispele še sledeče vesti: D'Annunzio je sporočil admiralu Millu svoj namen izkrcati se v Šib eni* ku in zasesti Dalmacijo. Admiral Millo se že v samem začetku ni strinjal z D'Annunzijevimi načrti ter mu je do* kazoval, da bi bilo vsako nadaljnje za* sedanje velika politična napaka. Vsled razburjenosti, ki vlada med razočaranim prebivalstvom Jugoslavije je gotovo, da j u geslo venska ustavodajna skupščina ne bo ratificirala rapallske pogodbe. Se le tedaj nastopi pravi hip za izvršitev D'Annunzijevih načrtov. Dalje je Millo naglašal, da bi nameravane operacije znale zelo nepovoljno vplivati tudi na notranji položaj v Italiji. Millova izvajanja so imela uspeh in zatrjuje se, da mu je D'Annunzio ob* ljubil, da ne zasede za sedaj nobenega novega kraja. Bolgarska za vestno IzvrJItov mirovnih NNlev SOFIJA, 15. Trgovinski minister je podal zastopnikom bolgarskega časopis* j a naslednje izjave: Bolgarska vlada ne preneha dajati dokazov svoje želje za vestno izpolnitev vseh pogojev, katere ji nalaga neuilllyska pogodba. Tako predvideva danes proračun vojnega mi« nistrstva skrčitev bolgarskih stalnih kadrov, ki jo predpisuje mirovna po* godba; za sedaj bo moralo veliko šte* vilo častnikov zapustiti vojsko. Za iz* boljšanje takega položaja je sklenila vlada ustanoviti posebne tečaje, v kate* rih se bo poučevala zgodovina, pedago* gika in matematika, da se častniki, ki so zapustili vojaško službo, lahko pri* pravijo za druge javne službe in pred* vsem za poučevanje. Finančna politika skuša prepričati prebivalstvo o potrebi sorazmernega progresivnega dohodnin* skega davka, katerega namen je ta, da se odpravijo indirektni davki, ki so za* padli. Obvezno delo se vrši normalno: prebivalstvo dela redno pri popravljanju cest in pri zgradbi železnic, Šol in vod* njakov.__ popoln poraz V?n'ze'Q?ove politike na Grihem Venizelosova lista v nevarnosti ATENE, 15. Novi izidi volitev na de* želi potrjujejo zmago opozicije. V Atiki je uspeh Venizelosove liste v nevarnosti. Kakor pišeio listi Venizelosove stranke, bo v novi zbornici imela vlada še vedno šibko večino. Opoziciiska glasila pa za« tri u jej o, da si bodo konštantinovci pri* borili 250 sedežev od 368. Nekateri mi* nistri niso bili na novo izvoljeni. Velikanska zmaga opozicije pri volitvah ATENE, 16. Po Zadnjih izidih voK* tev dobijo venizelisti 118 poslancev pro* s ti pravijo, da poj de Venizelos v ino zemstvo. On svetuie liberalcem, naj sprejmejo odločitev ljudske sodbe. Jav* Ha se, da so prvaki opozicije sklenili, ____________ _ ti 350 poslancem opozicije. Venizelos in bPse^mogii' uvažati iz Jugoslavije v Ita* j njegovi ministri, razen dveh, niso bili lijo, in železniška pogodba, katera bi izvoljeni niti v Macedoniji niti v stari pospeševala zidanje železnice, ki bi po* | Grčiji. Razen v Epiru in po otokih ni sredovala blagovni promet med jadran*|bil izvoljen nikjer noben venizelist. Izi* skim in črnim morjem čez Jugoslavijo, di volitev so uničili vsa predvidevanja in h katere tehničnemu in financijelne*; in so izzvali začudenje v vladnih krogih mu vzdrževanju bi imeli prispevati obe kakor v krogih opozicije. Ti poslednji državi. Dalje bi se morali skleniti po* j niso pričakovali tako velikega uspeha, sebni dogovori, kateri bi, upoštevajoč posebno ne v Atiki in v Macedoniji. Li* potrebo trgov, zajamčili Jugoslaviji čim -----1---" izdatnejše financiielne in tehnične pri* spevke z italijanske strani za izkorišča* nje premoogvnih leg in drugih rudoko* pov kraljevine Jugoslavije, konečno mo#'cU bodo predlagali regentu, naj poveri ra priti do preureditve odnošajev, ki ob* ministrsko predsedništvo Rallisu. Ker stoiaio med vladami, katerih naslednica na je Rallis odklonil, se misli sedaj na je kralievina Jugoslavija, in javnimi in Gunarisa. zasebnimi italijanskimi podjetji, in do sistemizacije prometa, pri katerem je poglavitno udeležena tržaška luka. Belgrajski tisk o v Jugoslaviji investira* nem Italijanskem kapitalu BELGRAD, 13. (S.) Z ozirom na trgo* vinski sporazum z Italijo povdarjaio tu* kaišnji listi, da je italijanski kapital že izdatno udeležen pri jugoslovenskih podjetjih. Tozadevno našteva tisk jese* niške, dobravške in javorniške plavže, velike padce reke Krke in Almine (?\ tvornice karbida v Spljetu in Šibeniku, premogovnike gore Promina (?), tvorni* ce cementa v Spljetu. lesno industrijo v I Bosni in Hercegovini, pri katerih pod* lietjih so vseskozi soudeleženi Italijani, listi listi omenjajo tudi italijanski kapi* ? tal, Id je investiran v Črngori v barski luki, v železnicah in v plovbi na skader* skem jezeru, in zaključujejo, da indu* strijelno bogata Italija lahko sklepa ko* ristne kupčije z Jugoslavijo, katera nt* ma industrije, je pa bogata na poljskih pridelkih, na katerih je Italija revna. Sestnek mef miiizUra ta Hfflom REKA, 16. Včeraj ja izdalo reško po* veljništvo to*Ie poročilo o sestanku, ki ga je imel D'Annunzio z admiralom Millom: Danes sta odpotovala koman* dant D'Annunzio fn admiral Millo prvi z Reke drugi is Zadra, vsak na svoji torpedovki ter sta se srečala na visokem morju med Rabom In Pagom. Pogovor, na katerem se je razpravljalo o sedanjem političnem polofaju, je bil zelo prisrčen in ie trajal črez tri ure. Po sestanku sta Grozeča vladna kriza na Grškem radi izida volitev ATENE, 15. Vsled izida volitev, ki ne odgovarja pričakovanjem vlade, se je kabinet odločil, da poda svojo demisijo v roke regenta, kateri je imel pogovor z Rhalisom. Borza je zaprta. M v Angliji se misli m obvezno delo LONDON, 16. Angleška vlada zade* va ob velike težkoče pri poljedelski skupini v zbornici glede sprejema za* konskega načrta, ki daja vladi oblast, da prisili lastnike zemljišč, naj obdelu* jejo primerno svojo zemljo, in ki v za* meno jamči obdelovalcem sorazmerno prodajno ceno poljskih pridelkov. Sno* či je Llovd George vzdržaval načelo jamstva in potrebe kontrole s strani vlade. Rekel je, da so vojne izkušnje, ki so privedle vlado do sklepa, da pred* loži ta bili, ki ima namen povečati pro* dukcijo najnujnejših živil v času vojne. Gre za to — je rekel Lloyd George — da se poveča obdelana površina, in za* radi tega mora dati zbornica vladi vso moč, da prisili v slučaju potrebe lastnike k obdelovanju zemlje na način, da da le*ta primerno množino pridelkov. Z druge strani leži tudi v interesu skup* nosti, da se vzpodbuja večje število lju* di k obdelovanju zemlje. Ogrska Tlada ponudila ostavko BUDIMPEŠTA, 15. Ministrski pred* sednik Teleki je sporočil v narodni skui&čini, da je kabinet predložil ostav* ko. katere pa gubernator ni sprejel. Diplomatski odnoiaji med severnimi državami in Madžarsko BUDIMPEŠTA, 15. Neko poročilo korespondenčnega urada pravi, da so švedska, danska in norveška vlada iz* javile, da so pripravljene vzpostaviti diplomatske odnošaje z Madžarsko, tu* di že pred ratifikacijo mirovne pogodbe. Madžarska vlada je izrazila omenjenim vladam svoje dopadenje nad takim ukrepom in svojo hvaležnost za to, da so poslale omenjene vlade madžarske vojne ujetnike nazaj v domovino. (Mel zapustil rusko ozemlle Sebastopolj izpraznjen, toda ni bil še zavzet LONDON, 16. Glasom neke zrako* javke iz Moskve z dne 15. t. m. so rdeče čete zasedle Sinferojpolj ter so vdrle na Krim po zavzetju Teodorova. Zrako* javka dostavlja, da se rdeče čete naha* jaio nedaleč od Sebastopolj a in Kerča. PARIZ, 16. Iz Carigrada javljajo z dne 15. t. m.: General Vrangel je od* potoval iz Sebastopola na vojni ladji »Kornilov«. Izpraznitev Sebastopolj a je končana. Križarka »\Valdeck*Rousseaued Ćehoslavijo in Italijo. PRAGA, 15. Družbe za množitev \ zajemnih zvez Cehoslavijo in Italijo jc imela svojo ustavno skupščino, katere so se udeležile odlične osebe, posebno iz političnih, umetniških in znanstvenih krogov. Prisotni so bili tudi baron Bordonaro, itali-jjgiski pooblaščenec in italijanska vojaška misija. Skupščina je izvolila za predsednika dr. Borec-fcyja. ravnatelja vseučilitke biblijoteke. 0 slovenski družini slovenski jezik!! Ne lah* — n^if Prejeli amo: Vee svet je oes v nekakem mrrlirmem razb ur pasje. Vsi ski naaodš — da a« govorimo o draffe delih — so nezadovoljni. Slovenci imii tudi ■vzroke ca nezadovoljstvo in razburjenje, Mnogi upi in nade so aa enkrat pokopane in vaetfa tega je kriva — ugenite, kdo? — * Edinost« U Nekateri naii ljudje kar mahajo na desno in levo brez ostra na stvari in osebe. Prodali ao nas — j« slitati tu in tam. Edinost« da je še lani vedela, da nas prodajo in nas jc le varala! Tako govore mnoge naše preproste ženice obeh spolovi Mi jim ne štejemo tega zabavljanja v smrtni greh, ker vemo. da človek v jezi in žalosti ni posebno izbirčen v izrazih. Želimo pa in prosimo, naj se naše dobro ljudstvo umiri in naj potrpi vsaj toliko Časa z aa-ba vijanjem, da izve prave vzroke, radi katerih je prišlo do rspeha, tako nepovoljnega, sa naš na* rod. Mi emo prepričani, da tu ni bilo od jugoslo-venske strani — izdajalcev. — Ker pride vsa zadeva še v dva parlamenta in se gotovo natanko pojasni vse, je boljše, da počakamo z rekrimina-cijami. S tem, da se napadajo osebe In stvari — na nič pomagano; pač pa ubijajo 8 tem same sebe, mesto da bi delali obratno! Vse, vse se je storilo — kar jo bilo možno pri danih razmerah, da ee reši čimveč našega naroda Jugoslaviji. Zakaj sc to ni posrečilo an kdo je temu kriv, izvemo gotovo, če ne prej, pa gotovo tedaj, ko bedo v Đelgradu govorili narodni zastopniki — Do tedaj ohranjajmo mimo kri, ali vsaj brzda$mo svoje razburjenje! Nekateri naSinci trde. da je bila ta kupčija in da smo bili sramotno prodani. Seveda jc bila kupčija! Ali ta kupčija sc je v resnici dovršila i« na začetku leta 1915. Pogodili so se lepo med seboj — ne da bi kaj vprašala prizadeto narode! Srbom pa ne gre v tem slučaju nikako očitanje, ker oni niso podpisali tozadevne kupo-prodaje. Pri konečni odločitvi bi bili morda uspeli in rešili še marsikaj, ko bi dona imeli zaslombo vseh svofflb državljanov! Mesto zaslombe pa »o imeli celo vrsto prekucu-Ških zarotnikov, ki so na vseh koncih in krajih gledali, kako bi so laglje dokobacali do kakega — korita!!! Sloga jači, nesloga tlači! In tako smo mi Slovenci žrtve dveh mogočnih velesil Francije in Anglije. in pa — kar je najžalostnejie, žrtve svojih — bratov! Tako stoje stvari! »Edinost« pa nima pri tem najmanjSe krivde, ker ona je vedno in vselej vršila svojo narodno časnikarsko dolžnost! Pomirite se torej in mislite, da z zabavljanjem ali celo z izseljevanjem ne koristite ne sebi in še manje skupni narodni stvari. Boli vas in boli nas *»eh, ali čas celi rane! Naši sosedje nam obetajo vse možne dobrote. Mi jim ne moremo verjeti, osobito po tem, ko so nam uničili skoraj vse naše kulturne ustanove. Morda pa vendar ne bo tako hudo, kakor mislimo in kakor je bilo v teh dveh prvih letih?! Sloge in le sloge treba in pa živahnega delovanja na vseh koncih in krajih: jadikovanje naj preneha! Gr — Etarski II. (Pripomba uredništva. Obdolžitve, ki jih omenja dopisnik, in so nam sporočili o njih tudi že drugi, bi nas puščale ledeno hladne, ker odgovorni činitelji tržaški imajo varen ščit: Čisto vest in — čisle roke! Zato jih blato iz kaluže sumničenja in klevete ne morejo doseči. Blato pada nazaj na tlet ega, ki ga meče. Zato tudi ne bi reagirali niti z besedico, ako ne bi vedeli, kake posledice bi moglo imeti to blazno otepanje za stvar naroda, za bodoče neizogibno potrebno delo! To besnenje more ubiti ljudi slabeje duševne konstitucije in pa veselje do dela pri tistih, ki so pripravljeni za delo! Neradi, ali ne moremo drugače, nego da ugotovimo: ko so drugi vršili in vrše težko delo, včasih do poznih nočnih ur — delo, ki ne zvoni o njem noben javen zvon — pa mnogokaterl, ki sedaj najglasneje sumniči, vrši svoje delo — v gostilni. Menda hočejo ti Katonl tudi nadalje reševati narodi Naj le! Pride že čas. ki pokaže, kdo je vršil koristnejše delo in kdo fe bil boljši iugoslovenski radikalec!) Kako eo italijansko-jagoslovensU sporazum —- proslavili! G!a9 o italijansko-jugoelovenskcm sporazumu je dal nekaterim modrim glavam v Pazinu povoda za najidealnejšo proslavo tega velikega dogodka. Demonstranti — pardon: manife-stanti so šli po mestu kričafe: Abasso i schiavi! Abasso 1'avv. Trinajstič, Kurelič itd., in med potjo so razbijali stekla na hišah nekaterih naših ljudi. Posebno pa Čujemo, c!a so šli kričači pred hišo dr.a Kurcliča, kjer so mu proslavili čast z nečuvenimi grožnjami!!... Vidite, kako lepo zadobiva razmaha ideja — sporazuma roed Italijani it* Jugo si oveni 1 Pravica zmagoje! Vič. g. Janko je vsekako med cajpriljubljenejšiml duhovniki na PorešČini, Na svojedobnem službovanju v Puli neposredno pred vojno jc povsodi nahajal samo zadovoljstvo in pohvalo. Tako je bilo tudi po njegovem premeščenju v rostni mu kraj -— Sv. Lovreč pazenatički. Ljudstvo ga je zelo vzljubilo in ljubilo. No, to ni bilo prav njegovim nasprotnikom; zato so dvignili proti njemu motiko in rovnico: očrnili so ga pred obla-itmi in obtožili radi pretvezne jugoslovenske propagande, ki da jo vodi v poreškem okraju. Posledica te denuncijacije je bila ta, da je bil gospod Janko dne 21. julija L 1. po nedolžnem aretiran in odveden v zapor v Poreč. Črez nekoliko časa so ga odvedli v Rovinj, a potem, uklenjenega v Trst, kjer jc bil zaprt v ulici Tigor, dokler ga niso zopet odvedli v zapore v Koper. Sedaj so ga pa izpustili na' svobodo! Ma u c ta — panc Piccolo-! »Un caso in a udi to di brigantaggio in Jugoslavia«. Pod tem naslovom je priobčil dne 12. t. m. večerni ^Piccolo* v svojem izdanju ob 18. uri. dolgo klobaso, datirano; Zagreb, 1. novembra zjutraj. Ta klobasa je ekstrakt vseh divjih povesti iz Wild-Westa, kar so jih napisali Verne, Salgari, Kari May in sto drugih, in kar jih je prosto po Karlu May-u »preplan-kal« naš dični someščan, Ugo M ioni. Ko sem klo- baso prt Hlat 4o konca, nem ee kar da n£ našel v njej tanana fMoo, aH Old Shatterhand, aH Benkantau t f. »Ugaotl Maček krvoločni glavar vneh Si eotra-Indijancev. Pag pa Mm nafta v omenjeni klobas* (I. stran, ? kolona, 60. vrstica od •podaj), da eo se v4 opisani divji tud odigrali »sotto fl cocamando del noto brigante Panc Po-I—a (pod poveljstvom znanega razbojnika Pane Poznan-a). Na, servus * Piccolo!« Ta tvoj »znanic brigant je z pa nepoznan!« čuvaj ao Zagrebčanov, dragi »Piccolo!« To eo celo hudomušni ljudje. V svojih toplih kavarnah si izmišljajo take, da jim vroča glava tvojega koreepondenta, v kateri stra-iijo različni Rinaldini, Musolini in De Lucca, ni kos. Kakor glad en pes ee lotu ješ vsake oglooanc kosti, ki fe priletela od jugoslovenske mize; no, takrat so ti zagrebški fejaki bacili le — koe lesu. Le tako naprej, ljubi »Piccolo!« Na ta način se eporazumemo sijajno. Čestitam ti na tvojih inteligentnih Čitateljih, ki jim lahko predstavljaš svoje xznane, pa nepoznane« — brigante. Uči se jugo-goslovenskega Jezika, brumna duša, in potem se ti ne pripeti več kaj takega! Spoznaš, da rabimo mi besedo »Pane« samo tedaj, ko pozdravljamo brate Čehe z njihovim =>Ma ueta, pane!« Le hitro na .•delo! Vsaj toliko moraš poznati naš jezik, kolikor ga pozna eden najintetigentnejših delov tvojega čitateljstva: — branjevke na trgu Ponterosso. Pisati hočeš o Jugoslovenih, njihov jezik ti je »pa nepoznan«. Ma ueta, pane sPiccololc Is Sv. Ivan«. V »Edinosti od prejšnjega torka ee je oglasil nekdo, ki je povedal, da se pri Sv. Ivanu sicer giblje, a ne deluje v taki meti, kakor je bOo prič.akovati po mnogih obljubah. To je bridka resnica. Posebno umestna so bila izvaja* nja^ nanašajoča m na mladino. Na občnem zboru je pokazala navdušenje, po katerem bi bil eodil vsakdo, ki ni videl in nI doživel dičnih pojavov, da m društvo »Sokol« povspne na nekdanjo višino, žal pa, do tega ni prišlo, ker navdušenim besedam in načrtom niso sledila premišljena dejanja. Ostalo je, kakor skoro vedno, pri samih besedah. Napravil se je tu pa tam kak poizkus, da bi se telovadba p pravila v pravi tir, a doaedaj je to uspelo le deloma. Pred nekolikim časom eo prenesli o-rodje tržaške župe v e-vetoivansko telovadnico; s tem ee je deračino naše orodje izpopolnilo za nedoločen čas. Izrabiti jc torej priliko in začeti resne delovati na to, da se poveča število telovadcev In telvadkinj in naraščaja. Treba začeti 0 pravo sokolsko vzgojo. Ob tej priliki mi je tudi pripomniti, da bi moral vladati v telovadnici večji red in bi morali vri strogo paziti nanj. Poleg telovadbo pa bi morali nuditi članom tudi razvedrila in zabave, ki je vsi tako zelo pogrešamo. V tem smislu se je v z&dnjem času nekaj započelo — snuje se namreč pevski zbor. — Priglasilo se je menda prav lepo Število pevcev in pevk, treba torej hitro začeti z vajami, posebno še, če pomislimo. da trka zima na duri ter da sc nimajo ljudje kje shajati. — Sploh se opaža, da se pri aaSih društvih vse preveč govori in rešuje v sejah, ko pa je treba sklepe izvajati, tedaj ni navadno nikogar, ki bi to prevzel. Tako se tudi tbiranje zbora preveč na dolgo vleče. Naj mi bo dovoljeno še vprašanje, kje tiči vzrok, da se ni začelo še z dramatičnimi predstavami? Lani, ko nismo imeli skoro ničesar na razpolago, fe bilo igranje otežkočeno ter ni bilo tako zelo potrebno kot letos, ko nimamo več gledališča, so se v tem času dajale raznovrstne dramatične predstave. Letos pa, ko fe izpopolnjena garderoba in imamo na izibero igre, se ni še sploh ničesar ukrenilo In pripravilo za igranje. Mcrodajnc osebe naj so zganejo že enkrat! Svetoivančan. »Glasbena Matica . Jutri (v četrtek) ob 19. in pol je odbor ova seja. UradM vtsti Odgoditev reforme dohodninskega davka. Agencija Štefani javlja, da je »Gazzetta Ufficiale« objavila odlok, s katerim se uveljavljanje reforme dohodninskega davka In pokrajinskih doklad, ki je bila zauazana z odlokom od 24. nov. 1919. št. 2162 in ki bi na podlagi istega odloka bila imela stopiti v veljavo e 1. januarjem 1921., — odlaga do 1. januarja 1922. Iz triaikega žlvlienia Aretacija. Včeraj so aretirali policijski agenti delavca AIo>za Resa, doma iz Mantove. Omenjeni Res iuia na vest! veliko tatvino, za katero se bo moral zagovarjati pred sodiščem. »Pošteni možakarji*- Trgovec Alojz Ca nova, lastnik skladišča salam na trgu Golaoni št. 10, je imel v službi nekaj -možakarjev«, katerim ni mnogo zaupal. Pred par dnevi je ugotovil, da mu je zmanjkalo iz ckladišča za 10.000 lir denarja. Tatvino je naznanil kvesturi. Policijski agenti so se takoj podali na lice mesta in začeli preiskovati tatvino. Vsi sledovi so kazali, da so morali tatovi biti zelo znani v skladišču. Canova je mimogrede povedal agentom, da ima v službi » možakarje«, ki jim nič kaj ne zaupa, kajti kolikor-kolikrat je prišel Canova v sladišče, vedno so i-meli ti »možakarji« polne usta »mortadele«. Varnostni organi so takoj začeli sumiti na te njegove uslužbence in so slednjič aretirali Ivana C., sta-nujočega v ulici Sapone št. 5 In Egidija Ubani, bi-vajočega v ulici del Gelsi It. 10. Odvedli so ju v zapor v ulico Coroneo, kjer bosta vsak dan dobila pol kilograma mortadele in dve tržaški bigi. Črevljar Janez in njegove pravice. Pred enim mesecem Je naznanil policiji tatvino črevljar Ivan Pecchiar, stanujoč v ulici Mtzzfni M. 22. Neznani tatovi so mu ponoči, ko je spal odnesli za 700 lir raznega usnja in orodja. Včeraj ae je posrečilo stražarjem aretirati Karola Kovača, ki je ukradel ubogemu črevijariu črevlje, smolo, usnje, kopita in dreto. Poneerečena tatvina. Včeraj ponoči so udrli neznani tatovi v urade humorirtičnega lista »Mara-meo*. Ze eo začeli vzdzgevati pod ter na ta način hoteli priti v notranjost urada. Pri delu so bili PODLISTEK TUJINEC Danilo Šimnnovlć. (10) — Tega samo ti ne razumeš, ali mi vsi razu- memo. — Pusti tr.c, da rečem, da se oddahnem, ker me že davno duši... Pa tudi tedaj, ko si se premagal, zopet nisi gotov: zopet ostajajo tc tajne in ti »zakotki srca-, ki jih vi slavite In se jim klanjate, mesto da bi jih brcnili z nogo. A v teh zakotkih se skrivata morda samo izdajstvo in strup, kar vi imenujete: sladke tajne ženskega fcitja, vedno čarobnega in zagonetnega — ah' — Pa kdo je govoril o vsem tem! Sedi vendar in ne bodi otrok! Niti na kraj misli mi niso bile take stvari. — Nisi! A vedno molčite. Koliko sem pretrpel samo v letnih večerih pred lice jem ... Tisti hodniki ... a po njih dekletca v krilcah z zlatimi ali črnimi lasmi, tako počesane... Iz neke dvorane pa njihova pesem, ob glasovirju in harfi — take pesmi — same želje! Pak cvetje in zelene vejice ob ok&ih. Nabralo se je tu cvetja, pa smeh In šala po hodnikih fn nagajanja... Razumeš? In o čem so tu govorile in čemu so ae smejale tako — ta vsa mlada in nedolžna dekletca?! A, da bi mogel prodreti vse te tajne njihovega bitja ter doznati zgodovino in razvoj njihove ljubezni — a vsaka ima v srcu nekaj, kar tK in Česar ne dozna nikdo — vsaj jaz ne! —Nu. tu vidii, kdo te muči! Ti sam se mučiš! Pristopi le k temu svetišču, pak ee raduj skupno injimi, in te tajne naj bodo tvoje. — Poizkušal sem tudi to, a to ni tisto, na kar mislim jaz. One imajo nekaj povsem drugega napram tujim ljudem, znotraj pa napram svojim te »zakotke« — mene pa ne ljubi nikdo, vi taj sem povsod i, kamor prihajam in nikjer no morem zasaditi korena. Pa tudi vsiljeval ae ne bom nikomur, niti ne motil tujega spanja in tuje ljubezni. — Saj je tudi takih, ki nimajo zakotkov in govore vse, pa pojdi k njim! — Pojdi ti k takimi — je zaklical Stanko tako glasno in srdito, da so se v bližnji sobi zbudili in začeli šepetati, kakor da začudeno prisluškujejo temu važnemu razgovora. Stanko je sedel kakor po težkem delu in si je, neprestano srdito zrod v doktorja, sušil oznojeno čelo. Gledala »ta ae tako nekoliko trenotkov in sled- njič sta oba prasnila ▼ smeh. Nekdo se je za pre-grajo tiho zasmejal, a za tem sta se nova prijatelja začela slačiti in skoro je nastal popoln mir tudi v hiši popa Vlade, kakor jc bil že davno v vsem Kreševu. ... te je bila vsa okolica v močni solnčni luči, ko sta so ločila. Stanko je res ostal ▼ Kreševu, da pojde v Ljubeč, pak v Sabljarje, ter je obljubil, da bo pisal, da bi imel o čem pisati, to da je dolžan svojemu tovarišu, ki je prišel ž njim v te lepe kraje. Vzduh je bil tako bister in tih, da se je v j utr. sijaju prikazovalo ▼ tej dolini vse jasno in blesteče; najdrobnejši glasovi so se čuli od blizu in daleč, a niso biM več tako močni kakor prešlega večera, ali ugodna eo bili in raznovrstni. Svcžost vzduha in toplota soinčnih žarkov ste prežemale telo, kakor da se jo od povsod! sila neba in zemlje spajala v silo duše in telesa, pak ae je Stanku zdelo, da mu {e vse postalo možno h lahko. Breg. ob katerem je stopal, kakor da ni več strm, ampak ravnina, mehka Uvađa, n v njem ste hkratu poradi nada in moč, vsled Cesar si fe mielfl pri sebi: »Sedal vem, zakaf ao ti ljudje vodno tako veseli in srečni; vem, sukaj ao zadovolji in ponosni v svojem eiromnMvu; zemlja je taka pri njih. (Dali c) moteni. Pobrali no svoja šila Ca kopita ter po- Včeraj popoldne 00 aretirali policijski agentje »letnega Karola Calusa, rodom iz Aftnise. Omenjeni Calusa je na sumu, da je izvršil leta 1918. umor nad nekim Antonom Ser-boijem. Podla fe stopnicah. Včeraj, okoli 1 ure popoldne. so pripeljali v mestno bolnico Marijo Bradas, 66 let staro, stanujočo v ulici Giulia št. 78. Ko je hotela včeraj zjutraj ili po vodo na bližnji vodnjak, je padla nesrečnica po stopnicah in zadobila težke poškodbe na levi nogi. V bolnici so jo sprejeli v X. oddelek. Nepošten sostanovalec. Pred par dnevi se je predstavi! Marjanu Chmderju, bivajočemu v ulici dei Bacchi št. 3 neki Marjan Del-Tin, 24 let star ter ga prosil, da bi mu dal kako sobo v najem. Chiuder mu je napravil to uslugo ter ga sprejel v svoje stanovanje. Omenjeni Marijan Del-Tio je poplačal usmiljenega najemodajalca s tem, da mu je odnesel precej perila, par oblek v vrednosti 1200 lir. Chiuderju ni kazalo drugega, kot naznaniti nepoštenega sostanovalca primerni obta-sti. Včeraj se je posrečilo aretirati policijskim a-gentom Del-Tina, ki so ga po zaslišanju na kve-sturi odvedli ravno tako v meblovano sobo, toda brez divane in slik, namreč v ječo. Predrzni Separ. Včeraj popoldne je neznan 2e-par okrade! v električnem tramvaju Antona Goloba, stanujoč ega v ulici Galileo G al tki. Ko se je omenjeni Golob peljal domov, je neki poleg njega stoječi gospod videl, da ima lepo in debelo zlato verižico. V tramvaju je bilo veliko ljudi in vsled tega velika gneča. V gneči je prišel Golob ob zlato verižico in zlato uro v skupni vrednosti I0C0 lir. Tatvino je okradeni Golob takoj naznanil policiji. Dopisi Iz Gorice. Opozarjamo Še enkrat na koncert »Pevskega in glasbenega društva« v Gorici, ki se bo vršil danes, dne 17. novembra, ob 8. uri zvečer v veliki dvorani ^Central«. Med občinstvom je veliko zanimanje za ta koncert. Naval udeležencev obeta biti ogromen. Tako je prav! Slovenska, srbska In ruska pesem bo ta večer donela na naša ušesa in nas navduševala k ljubezni do svoje rodne zemlje in do naših bratov-sopleme-njakov. S tem pokažemo tujcem, da znamo tudi mi — kakor oni — ljubiti svoj rod, svojo domovino, svojo pesem, in da naša kulturna izobrazba nič ne zaostaja za njihovo. Zato pa: Kdor le more, naj pose ti ta koncert! »Vipavsko-senoieška podružnica S. P. D.~ priredi v nedeljo, dne 21. t. m., veselico na Razdrtem v dvoranah g. Filipa Kavčiča, s sodelovanjem rtamburaškega in moškega pevskega zbora« z Lozic. — Natančni spored in druge podrobnosti se objavijo v eni prih. št. »Edinosti«. Iz Nabrežine. Na babčevi-mužljevi svatbi sc jc nabralo med svati 65 L za »Javno ljudsko knjižnico^ v Nabrežini. Iskrena zahvala vsem! Iz Naklega. Dne 8. novembra t. 1. je pogorelo Štefanu Benčiču iz Varej 16, vse imetje na mo-biljah, obleki, živežu in poslopju. Ker ima ponesrečenec sedmero glav živine in je brez vsakih sredstev, -prosi usmiljena STca za milodare, ki naj se pošiljajo upravi našega lista. Za tiskovni sklad „Edinosti" Na nedeljskem izletu v Col pri Repentabru v gostilni Antona Guština naberači! J. Stojkovič 34 L. (Darovali so: Purič Josip 5 L, Stric sedmih žalosti 3 L; po 2 L: Sosič Valentin, Furlaa Vik L, Guštin Josip, Rauber Franc, Bizjak Pcpo, Guštin Anton, še eden in I. St.; po 1 L; Sosič Ivan, Bri-šček Ivan, Skabar Josip, Bizjak Valentin, Guštin Franc, Guštin M., Milič Alojz, fikabar JosLp, Škabar Franjo in Škabar Anton). Cotič Rudolf, Kamen 60, 5 L. Lovre Kruh 5 L, Marija Šabec 5 L, Ivanka Kruh 2 L, Ivanka Sabec 5 L. Ante Mlakar 10 L, Veseli Tonček 10 L, Ivan, da ne bo Tončku enak 9 L, Ivanka doda še eno, da bosta enaka 1 L. Dosedaj izkazanih L 23.93844; v današnjem izkazu L 86'—. Skupno L 24'024 44. ! JUGOSLOVEN9! MALI OGLASI m račenefo pe ZZ etettak beseda. -piialofblna t 2*— Debele črke 40 etotnk Nafaanjla priito|M— L 4.— K Jer Uče shtibo plača polovične cene. TRGOVINA na deželi sprejme ufenca. Ponudbe na Štefan Baudaž, Podgrad — Istra. 562 DVE v samoti bivajoči mladi gospodični ^Vijolica* in »Spominčica*, želita korepondence z mladim izobraženim gospodom. Ponudbe se pošljejo na poštno ležeče Štanjel na Krasu it. 999. |563 POROcNA SOBA. moderna. vzmeti in žimnice -Sfc prodajo v ulici Gatteri 23, I. nadstr. Kovačič. 569 MODISTKA ima klobuke iz žameta od 50 L naprej. Ulica XX. Scttembre (prej Acquedotto) it. 85. I. 561 URARSKEGA POMOĆNIKA, dobro izvežbanetfa, sprejme proti dobri plači Franc Kebcr, urar e Idriji. 566 GOSTILNA z koncesijo zraven večje postaje V Mariborskem okraju. Prostorna hiia z 4 stran* kami, 2 lokala za gostilniško obrt, velika prostorna klet, tik postaje, 2 orala travnika za stavbene prostore. Cena K 400.000'—. 564 SLUftKINJA, vešč* kuhanja in vaeh hUnih del se išče za tri osebe. Plača fas hrana dobra. Sett« Fontane 23, zaloga vina. 55"J PRODAM apalno sobo in novo kuhinjsko pohištvo. Sprejemam tudi naročila in popravila. Mizar, ulica Udinc 28, vogal Torquato Tako. 540 NEKAJ vagonov cementnega zarernega strešnika ima na razpolago tovarna cementnih izdelkov Bogdan Oblak v Logatcu. 541 ZLATO in srebrne krone plačam več kot dnjjt kupci. Alberi Povh, urar, Mazzinl 46 (v bližini drven ega trgaj. 537 KUPUJEM srebrn denar po najviijih cenah. AiO}-rij Povh, Piazza Garibaldi St. 3. 44$ ZA KRONE, goldinarje, zlate plačam najvišje cein-. P«:rtot, ulica S. Francesco it. 15. 11. nadstr. 545 LEKARNA IN KEMIČNI LABORATORIJ V SEŽANI. Ribje olje prve vrste, kemično preizkušeno. — Sirup R. za šibke in malokrvne otroke. — Kroglice B. za malokrvne ženske. — Svedsk.. kapljice. — Mazilo za garje, (specijaliteta.) — Praftka mast. — Tinktura in obliž za kurja očes.t. — Fluid za živino. — Vsakovrstna zdravila in specijaliteta za ljudi in rivino vedno v zalogi. — PoStne pošiljatve. 434 KROJAČNICA Avgust Stuiar, nI. S. Francesco D'Assisi št. 34, III. nad. jo edina dobroznane krojačnica v Trstu. * 395 MODISTKA (prej ui. Alessandro V >Ita 2), naznanja, da se jc preselila v uk Cologna St. 13, l. nad., ter sc priporoča ccnj. damam v mestu in okolici. 507 UČITELJ v pokoju poučuje otroke. Pride tudi na dom. Cene zmerne. Naslov pove uprava. 550 Jf Rlunione Atfrlatrca tff Sfcurta u Trstu (Lastna palač:! Ustanovljena leta IS3S. Zav^rov. prot! Škodi, povzročen! po otniu. streil la eksplozijah. Zavarovanja steklenih plošč proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja poSiljatev na morju hi po suhem. 2i- vijeniska zavarovanja v najrazličnejših kombinacijah — Zastopstva v vseh deželnih glavnih mestih iti važnejših kradli. ŽUPANSTVO - BOVEC ra vpis uje Zbirajte pridno za „TISKOVNI SKLAD EDINOSTI", DAROVI Za dijaka I. G.: Srebotnjak. Lokev 15 L; po 10 L: Medica, Mislej, Sever; po 5 L: Mlakar, Pod-lcgur, Ćcrnc; po L 2'50: Kcber in Kolman; po 2 L: Petelin, Zavrinik, Sonja, Zele, Milan. Stanko, Gržina A. in Griina F. Josip Fon. Ajdovščina 10 L, oficijal Karis 10 L, kancelist Mahnič 10 L. kan-celist Gruden 10 L, mama Grudnova 10 L. Duse-daj izkazanih L 42«/30; v današnjem izkazu 121 L. Skupno L 54130. Za pogorele« Narodnega doma: Ttsli, ki da tudi za Edinost 20 L, vrli gospodični Milka Slamič In Justina Volčič iz Črnič, sta nabrali v domači vasi 168 L; šolski otroci so dodali k temu še 10 L. Skupaj 178 L. Za pogorele e v JelSanah: Fran Birsa 13 L. Letna plača 7CK)0 Lir, prispevek b iniške blagajne 5000 Lir, skupaj I2.GJ0 Lir. Vizite v ambulanci 5 L na o:nu .0 L. Zh o iske izven trga dobi razven vizite 10 L Še otnirio 1 L 50 za vsaki tekoči k !'>met< r. Zdravnik mora imeti domačo lekarno. S dokumenti opremljene prošnje j vložiti do 31. decembra. Nastop službe 1. februarja 1921 Županstvo v Bovcu, Itf. novemdra 1920. <24,5) Župan : Leopold Jonko. Borzna poročila. Tečaji: V Trstu, 16. novembra 1920. Jadranska banka 465 Cosulich 480 IHlmatia 360 Geroliokh 1820 Libcra Trie s lira 685 Lloyd 1980 Luasiao 2200 Martin olic h 330 Ocean ia 440 Premuđa 500 Tripcoricli 504 Ampelea 605 Cement Dalmatla 400 Cement Spalato 405 Krka 498 Tn|a valuta aa tržaškem trgu V Trstu, 16. novembra 1920. Neprepečalenc krone 6'50— T— avstriisko-nemike krono 5'50— 6 — čeSko6lovcaske krone 30*50— 31'— dinarji 75*-- 76 — leji 40'- 40 50 marke 35*- 35*50 dolari« 28 50- 28 60 francocki franki 166'-166 50 Švicarski Iranki 435'-440 — angleški funti, papirnati 97'- 97'50 angleški funti, zlati 115'-116'— napol coni 91*- 92'— Švicarski tečaji. ŽENEVA, 15. Lira 2275, marka 7 62, av»tr. kr. 1177, angL fuat 22 08, iranc, fra&k 37*75, dolar 65312- A. De Masi i S. Sferza Mavricija Wackvitza nasledniki Trst, ui. Torre blanca 32. Telefon 29-83 Velika izbira niajoličnih in železnih peči znamke „Premier' evo'.om-skih ognjišč in štediinikov lastnega izdelka, plošč iz litega žeieza razne velikosti, ražnjev in cevi za peči. Cene zmerne. {24 JADRANSKA BANKA Ud. gliv.: K 3t».000.000. Rezerve 10,0