Množtčna inovacijska dejavnost
Vprašajmo se,
odgovorimo,
ukrepajmo!
Ni ga pod soncetn, ki bi lahko trdil, da de-la tako dobro, da bi ne mogel bolje. Morda pošteno dela, kot more in zna, toda s tem še ni rečeno, da istega dela ni mogoče opraviti bolje in hitreje. Delovni tovariš z bolj pr<j-nicljivim duhom lahko pokaže, kako se učin-koviteje lotimo dela, predlaga skrbnejšo pri-pravo, zamenja vrstni red delovnih postopkov ali jih združi, razvije nalašč za to delo pri-merno orodje in s podobnimi ukrepi zaneslji-veje, natančneje in hitreje privede do izdel-ka. Svoj izboljšani način dela posreduje vsem tovarišem z istimi delovnimi nalogami. Kva-liteta dela se povzpne za stopnjo in vztraja na njej, dokler se ne pojavi kdo iz množice de-lavcev, ki predlaga še boljši delovni posto-pek__
Ali je tako v naših delovnih organizacijah? Ali imamo odprte oči, ušesa in srca za inova-cijske predloge, ki prihajajo iz vrst delavcev? Ali se zavedamo vrednosti novegaznanja, ki ga lahko privede v delo ta tako imenova/na mno-žična inventivna dejavnost? Ali smo zgladili pot temu znanju, da resnično lahko vstopa v delo?
V teku priprav na novo srednjeročno plan-sko obdobje, ki naj nas med drugim privede iz kvantitete v kvaliteto, moramo, pošteno cd-govoriti na zgornja vprašanja. Vsak »ne« med odgovori zahteva takojšnje ukrepanje, ki naj korenito spremeni dosedanje odnose do mno-žične inovacijske dejavnosti. Evidentiranje predlogov, njihova poglobljena in nepristran-ska obravnava, vključevanje uporabnih pred-logov v delo, sprejem samoupravnega dogo-vora o nagrajevanju predlagateljev in ekspe-ditivno izvajanje tega dogovora sodijo med • osnovne pogoje za sprostitev te dejavnosti.
Stimulativni samoupravni dogovor je po-treben kot protiutež ostankom nekdanjih mezdnih odnosov v mišljenju še marsikatere-ga delavca, ki se ne zaveda, da delamo dan-danes za sebe. Potrebujejo pa ga tudi druž-beno csveščeni delavci, ki čutijo množično inovacijsko dejavnost kot moralno dolžnost. Prerado se dogodi, da jih z neupoštevanjem in žaljivim preziranjem njihovih predlogov za zbcljšanje dela pahnemo na raven pasivnih mezdnih delavcev.
Končno, nikar ne mislimo, da samo število patentov potrjuje živahnost množične inven-tivne dejavnosti. Važnejši so v njej drobni ko-ristni predlogi in tehnične zboljšave, če s svo-jo množičnostjo dokazujejo zdravo osvešče-nost delavcev in pravi odnos delovne organi-zacije do te dejavnosti, če uporabne med nji-mi nemudoma vključimo v delo. Predlogi, ki jih je mogoče opredeiiti kot izume in patenti kot njihova pravna zaščita, predstavljajo le posamezne vrhove množične inventivne de-javnosti, njena resnična vrednost pa je prav v množičnosti.             -,     ...      ^