GOSPODARSTVO
LETO XVII. ŠTEV. 443
CENA LIR 35
POST. PLAČ. V GOT.
PETEK, 5. aprila 1963
SPED. IN ABB. POSTALE GR. II
TRST, UL. GEPPA 9 . TEL 38-933
Rimski sporazum in korist Trsta
Ob koncu svoje izjave o novi italijansko - jugoslovanski trgovinski pogodbi agenciji «Italia» je minister za zunanjo trgovino L. Preti naglasil, da bo tudi Trst imel koristi od povečanja trgovinske izmenjave med Italijo in Jugoslavijo, ki ga omogočajo ugodnejši pogoji za njen razvoj, dogovorjeni na pogajanjih v Rimu. Mi bi lahko še dodali, da bodo teh koristi deležni tudi v Gorici, ki se je uspešno vključila v to izmenjavo, zlasti po sporazumu o trgovini med obmejnimi področji.
Ne prikrivamo, da poslovni krogi ob meji prav iz teh razlogov ki jih je omenil minister Preti — ker so pač ob vprašanju razvoja italijansko-jugoslovanske trgovine tudi sami prizadeti — toliko bolj pozorno sledijo vsem razgovorom predstavnikov pristojnih oblasti o ureditvi trgovine po splošnem trgovinskem sporazumu pa tudi po obeh sporazumih (tržaškem in goriškem) o obmejni trgovini, katerim se je lani pridružil še sporazum o posebnem mejnem sejmu «A1-pre-Adria*.
Po vsem tem je razumljivo, da so naši poslovni krogi in tudi ostali državljani —"" saj je od gospodarskega razvoja in Sodelovanja med obema sosednima državama v veliki meri odvisna življenjska raven vsega obmejnega prebivalstva — z zadovoljstvom sprejeli vest o Ugodnem zaključku rimskih pogajanj, že zadnjič smo na Podlagi prvega poročila o izidu pogajanj sklepali, da so bili v Rimu postavljeni ugodnejši pogoji za razvoj trgovine med obema državama. Najhujšo oviro temu razvoju predstavlja zadrževanje jugoslovanskega izvoza v Italijo z visokimi carinami in kontingen-tiranjem; kajti povsem jasno je, da je tudi izvoz iz Italije odvisen od možnosti jugoslovanskega izvoza, s katerim Jugoslavija pridobiva devize in lahko tako kupuje blago v I-taliji. Dodati je še treba, da se je toliko bolj čutila potreba, da se Jugoslaviji omogoči povečanje izvoza — in to je svoj čas naglasil tudi sam minister za zunanjo trgovino L. Preti v svojem odgovoru tistim desničarjem, ki bi radi prekinili ugoden razvoj gospodarskega sodelovanja z Jugoslavijo — da tako lahko čimprej poravna svoje obveznosti, ki izvirajo iz uvoza industrijske Opreme na kredit.
Na sedanjih pogajanjih je bil položaj jugoslovanskih pogajalcev vsekakor ugodnejši kakor lansko leto. Jugoslavija je namreč z dvigom svojega izvoza v zadnjem letu dokazala svojo proizvodno silo, a na drugi strani je razširila z novimi mednarodnimi dogovori zunanja tržišča ter si ustvarila pogoje za pristop k Splošnemu sporazumu o trgovini in carinah (GATT).
Spričo teh dejstev pa tudi zato, da bi svoji industriji za< gotovili jugoslovanski trg, so italijanski pogajalci sprejeli jugoslovansko zahtevo, da se jugoslovanskemu izvozu zagotovijo tiste ugodnosti, ki jih uživa uvoz članic Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), to je da se tudi za uvoz iz Jugoslavije uporabi tako imenovana tabela A-Im-port. Tako je bil sproščen uvoz jugoslovanskega blaga v Italijo in odpravljeno^ kontingen-tiranje, z izjemo štirih industrijskih proizvodov, katerih izvoz naj bi Jugoslavija omejevala po lastni uvidevnosti, kakor poroča rimski «11 Globo». (Pri urejevanju uvoza iz tujine je Italija do nedavnega razločevala tri sisteme: tabela A — najugodnejša — je veljala za uvoz iz držav s čvrsto valuto, tabela B za ostale zahodne države in tabela C za uvoz iz Jugoslavije in vzhodnih držav; zdaj so tabeli A in B združili in ohranili poleg tabele C samo tabeloA).
Kljub izenačenju Jugoslavije s članicami OECD glede njenega uvoza v Italijo ostane za svo. boden razvoj jugoslovanske zunanje trgovine z Italijo huda ovira, ki jo predstavlja skupna carina držav EGS na uvoz iz tretjih držav; marsikateremu jugoslovanskemu proizvodu je Uporaba te carine nenadoma zaprla pot v Italijo, če ustvarja enotna carina EGS velik problem za tako močno gospodarstvo, kakor je ameriško — in vlada Združenih držav si že dolgo prizadeva, kako bi predrla ta carinski zid — potem si lahko mislimo, kakšna ovira mora biti enotna carina EGS šele za mlado gospodarstvo Jugoslavije.
V tržaških poslovnih krogih smo čuli mnenje, da nameravajo ti sprožiti akcijo, da bi Ita-bja priznala načela notranje izmenjave med državami EGS, ki težijo za popolno odpravo medsebojnih carin, tudi za trgovino med obmejnimi področji v avtonomnem računu.
Ob zaključku našega razmo-trivanja o rezultatih rimskih pogajanj naj še omenimo, da le bila vrednost kontingentov, m so. predvideni za brezcarinski i£Uog blaga z jugoslovanskih ob-
mejnih področij na italijanska po listi C, dvignjena od 570 milijonov lir (za leto 1962) na 1.045 milijarde lir za leto 1963; s tem je bil obmejni trgovini zagotovljen v vsakem pogledu velik delež na italijansko-jugo-slovanski izmenjavi v trenutku, ko se je jugoslovanski uvoz v Italijo močno sprostil in je postala trgovina po splošnem trgovinskem sporazumu za operaterje bolj privlačna.
Na rimskih pogajanjih je bilo brez posebnih težav možno zagotoviti trajno življenje novemu sejmu «Alpe-Adria». Gre samo še za določitev podrobnih pravil, po katerih naj bi se kupčije zaključevale in izvršile. Spričo dobre volje, ki so jo pokazali pogajalci na obeh straneh v Rimu gotovo ne bo težko rešiti tudi teh podrobnih vprašanj.
GOSPODARSKO PISMO IZ JUGOSLAVIJE
Izpopolnjevanje gospodarskega načrta
Kancler Adenauer Michlu (Nemčiji): «Izberi po svoji volji, toda odločil bom jaz, kdo bo moj naslednika Prvi balonček (kandidat) krščanske demokiacije (CDU) je prof. Erhard, toda z njim se je Adenauer sprl že enajstkrat... Sicer pojema vpliv kanclerja Adenauerja m tudi njegove stranke na zahodno nemško politiko. To je zlasti pokazal izid deželnih volitev v Po-renju-Palatinskem (Pfalz). V deželnem svetu je doslej imela krščanska demokracija absolutno večino; na nedeljskih volitvah pa je zbrala samo še 44 odsto glasov (46 poslancev, doslej 52), socialni demokrati 40.7 odsto (43 poslancev, do zdaj 37), liberalna stranka 10.1 odsto (11 poslancev, prej 10). Krščanski demokrati so zgubili 4 odsto, socialni demokrati so pridobili 5.8 odsto, liberalci pa 0.4 odsto.
Sovjetski petrolej po angleških ceveh?
V angleških očeh niso cevi strateško blago - Mednarodna diplomacija na delu
Sklep zahodnonemške vlade, s katerim je bila prepovedana dobava širokih naftovodnih cevi Sovjetski zvezi, ni imel samo posledic za gospodarske in politične odnose med Zahodno Nemčijo in Sovjetsko zvezo, temveč je izzval širšo akcijo mednarodne diplomacije. Ade-nauerjeva vlada, ki se je odločila za ta korak samo na pritisk zahodnonemške krščanske demokracije, je to očitno storila na ljubo Ameriki, čeprav je formalno Atlantska zveza že novembra lanskega leta pozvala svoje članice, naj ustavijo dobavo debelih (premera 1 metra) naftovodnih cevi v Sovjetsko zvezo. Angleži so tudi po glasnikih pristojnih ministrstev dali razumeti, da oni nimajo naftovodnih cevi za strateški material in da bi se po vsem tem njihova vlada, še manj pa parlament, ne mogla odločiti za podoben sklep, kakor ga je sprejela zahodnonemška vlada. V tej zvezi je zanimivo, da so angleška podjetja že prej ponudila naftovodne cevi Sovjetski zvezi, vendar ni prišlo do kupčije, ker so bile angleške cevi predrage.
Ni dvoma, tako domneva zahodni tisk, da je tudi ameriški državni podtajnik Bali, ki se te dni mudi v Londonu, govoril s predstavniki angleške vlade o tem vprašanju, da bi te skušal
pridobiti za ameriško gledišče Po vsej verjetnosti ni mogel u-speti. Kako se bo razvila diplomatska akcija, ki so jo izzvale naftovodne cevi, oziroma vprašanje sovjetskega petroleja v zameno za cevi, je težko napovedati. Dejstvo je, da se po naj. novejših vesteh iz Londona štiri velike angleške tvrdke — med temi Stevvard and Lloyds, South Durham in Whessoe — pogajajo s Sovjetsko zvezo o dobavi takšnih naftovodnih cevi, ki jih Zahodna Nemčija noče dobaviti. Pravijo, da bo prišlo verjetno v kratkem do zaključka kupčije, ker hočejo pri tem zanjo Rusi postaviti ugodne pogoje, da bi pridobili Angleže za posel, ki ima seveda tudi političen značaj. Ni dvoma, da bi angleška podjetja rada zaključila to kupčijo, ker izkorišča angleška jeklarska industrija komaj 70 odsto svoje zmogljivosti; na drugi strani postaja brezposelnost tudi za vlado neprijeten problem.
Značilno je tudi, da so angleške ladjedelnice sporočile Moskvi svojo pripravljenost, da bi gradile ladje za Sovjetsko zvezo v zameno za sovjetski petrolej. Po poročilih iz Washing-tona se ameriška vlada prav nič m vznemirila zaradi te ponudbe, kakor tudi ne posebno zaradi dobave angleških letal «Vi-scount» Kitajski.
Preobrat v italijanski petrolejski politiki ?
Sporazum med italijansko petrolejsko ustanovo ENI (Ente Nazionale Idrocarburi) in veliko ameriško petrolejsko družbo Standard Oil Company of New Jersey o dobavi surovega petroleja Italiji je zbudil v mednarodnih gospodarskih in diplomatskih krogih pravo senzacijo. Prva domneva je bila, da gre za preobrat v italijanski petrolejski politiki, in sicer za odklon od Sovjetske zveze v smeri Zahoda. Drugi zopet sodijo, da se je že inž. E. Mattei, ki je prvi pokazal roge zahodnim petrolejskim magnatom in pričel uvažati petrolej iz Sovjetske zveze, naveličal trenja z zahodnimi trusti in da je sam pripravljal sporazum z njimi za dobavo petroleja Italiji.
Natančni podatki o količini petroleja, ki naj bi ga dobavljala ameriška petrolejska družba Italiji, niso bili objavljeni. Pariški «Le Monde» domneva, da gre za dobavo 80 milijonov sodov (okoli 12 mil. ton) petrole-
ja v petih letih. Sporazum je bil pravzaprav podpisan med ENI in podružnico omenjene a-meriške družbe, to je Esso International Incorporation, ki je doslej dobavljala Italiji prav malo petroleja. Agencija «Ita-lia» meni, da gre za dobavo 11 milijonov ton v petih letih. Niti o sovjetski dobavi petroleja Italiji ni zanesljivih podatkov. Leta 1961 naj bi Italija uvozila 5.5 milijona ton petroleja, na drugi strani domnevajo Američani, da je Italija v štirih naslednjih letih polovico svoje potrebe krila z uvozom iz Sovjetske zveze. V tej zvezi naj omenimo, da je Italija leta 1961 u-vozila 33.3 milijona ton petroleja iz tujine. Lani se je uvoz petroleja povečal za 20 odsto. Inž. Mattei je kot predsednik ENI leta 1960 sklenil s Sovjetsko zvezo dogovor za dobavo petroleja v razdobju petih let (1961 do 1965), in sicer po razmeroma ugodnih cenah. Po podatkih pariškega «Le Monde*
naj bi z uvozom iz Sovjetske zveze Italijani krili 14 odsto svojih potreb.
Sporazum med ENI in Esso je pozdravil Lincoln White, glasnik ameriškega zunanjega ministrstva, ker Amerika pač domneva, da se hoče Italija v pogledu nabave petroleja nasloniti bolj na Zapad.
Rimski «Paese Sera» pripominja, da je ENI pri pogajanjih z Esso vzela za osnovo sporazum, ki ga je pred tremi leti sklenila s Sovjetsko zvezo. To je vsekakor novost za ravnanje velikih mednarodnih družb, piše list, ki dostavlja, da je prejel to obvestilo od svojega dopisnika v Združenih ameriških državah, in sicer iz okolice same družbe Esso.
Sporazum o naftovodu Trst-Dunaj
Razgovori, ki se vrše že nad eno leto med avstrijsko državno petrolejsko ustanovo na en; strani in med največjimi petrolejskimi družbami, ki poslujejo v Avstriji (med temi tudi A-GIP) na drugi strani, se vrte okoli vprašanja gradnje in delovanja petrolovoda iz Trsta na Dunaj. V razgovorih je bil dosežen načelen sporazum s pridržkom odobritve s strani pristojnih organov. Gradnjo petrolovoda bo prevzela avstrijska družba s sodelovanjem družbe skupine ENI. Istočasno so dosegli sporazum o dolgoročnem sodelovanju, ki se nanaša na o-skrbovanje s petrolejskimi proizvodi za avstrijski trg, o predelovanju petrolejskih surovin, ki prihajajo od zunaj v avstrijske čistilnice Schwechat (pri Dunaju) in na nakup petrolejskih proizvodov iz te čistilnice s strani zunanjih družb. Uvoz tujega surovega petroleja bi se moral vršiti po tem naftovodu iz Trsta do Schwechata. V ta namen bodo ustanovili naffco-vodno družbo, katere članica bo tudi ena izmed družb skupine ENI. Udeležene družbe, ki delujejo v Avstriji, bodo lahko u-važale določeno količino surovega petroleja po tem vodu iu ga dale v čiščenje v omenjeni čistilnici. Istočasno pa bodo obvezane na nakup določene količine petrolejskih proizvodov v čistilnici Schvvechat. Petiolej-ska družba, ki bo prevzela gradnjo in delovanje voda, bo verjetno ostala last avstrijske državne petrolejske ustanove v višini 51 odsto. Začetna letna zmogljivost naftovoda bo med milijonom in milijonom in pol ton, z možnostjo dviga na 6 milijonov. Investicijski stroški bodo presegli milijardo šilingov.
Največja podražitev v Italiji
Po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki jih je objavil Osrednji statistični urad v Rimu, je bila podražitev v Italiji v primerjavi z drugimi zahodnimi državami lansko leto največja. Cene na debelo so se decembra lani v primerjavi v novembrom dvignile za 1.8 odsto, v Franciji za 1 odsto. V decembru 1962 so bile cene na debelo v Italiji za 4.6 odsto višje kakor decembra 1961, v Švici za
4.2	odsto, v Kanadi za 2.4 odsto, v Franciji za 2 odsto, v Zah. Nemčiji za 1 odsto. Cene potrošnega blaga (na drobno) so se od decembra 1961 do decembra 1962 dvignile v Italiji za 6.5 odsto, na Švedskem za 4.7 odsto, v Franciji in na Norveškem za 4.6 odsto, v Švici za
3.3	odsto, v Zah. Nemčiji 2.9 odsto, na Angleškem 2.7 odsto, v Kanadi 1.6 odsto in v Belgiji 1.1 odsto. V mesecu januarju so cene na debelo v Italiji zopet napredovale, in sicer za 0.8 od sto nasproti decembru in za
5.3	odsto nasproti januarju 1982. Cene na drobno so se januarja dvignile za 1.1 odsto nasproti decembru in za 7.2 odsto nasproti januarju 1962.
V zadnjem tednu meseca marca so se cene na debelo v Milanu dvignile za 0.24 odsto.
Vladni komisar za znižanje cen
Kljub vladnim ukrepom in znižanju carin in povečanemu u-vozu najnujnejših življenjskih potrebščin, predvsem iz Jugoslavije, se cene dvigajo. To je v glavnem posledica špekulacije in monopolov. V zvezi s tem je prišlo pred dnevi na vladnem komisariatu do sestanka, ki so se ga udeležili vladni komisar dr. Mazza, podprefekt dr. Pasi-no, župan Franzil in predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi in drugi. Vladni generalni komisar je navedel nekaj podatkov o gibanju cen: cena olivnemu olju ,na debelo je padla za 10 do 20 lir pri litru, na drobno pa je celo poskočila za 4 lire pri litru; cena maslu na debelo je padla za 40 do 50 lir pri kg, na drobno pa le za 3 do 13 lir; cena govejega mesa na debelo je padla za 10 do 40 lir pri kg, na drobno pa je ostala neizpremenjena. Značilen je torej neznaten padec cen na debelo, a ustaljenost in celo povišanje cen na drobno. Dr. Mazza je pozval trgovce, naj prostovoljno pričnejo nižati cene. Izrekel je prepričanje, da bodo ti pokazali čut odgovornosti in sledili njegovemu napotku, ker ne bi rad sprejel strožjih ukrepov. Predvsem naj trgovci vestno označujejo cene na razstavljenem blagu.
Ljubljana, marca 1963
Letos morda bolj kot prejšnja leta že v začetku leta sledimo, kako gospodarstvo izpolnjuje letni gospodarski načrt.
Lansko leto, kot je znano, v tem pogledu ni bilo najboljše in letni gospodarski načrt ni bil izpolnjen v celoti, čeprav gre le za kak odstotek izpada. To pa je dovolj, saj odstotki pomenijo lahko milijarde, še bolj pa so taki odstotki nevarni, če se pokažejo v notranjem razvoju nesorazmerja med posameznimi gospodarskimi panogami, ali jasneje povedano, če se ena gospodarska panoga razvija po načrtu, druga pa daleč zaostaja. Tak razvoj namreč u-stvarja v gospodarstvu nesorazmerja in ruši enakomeren razvoj v prihodnje.
V prejšnjih poročilih smo o-menili, da se je lani gospodarstvo razvijalo v drugi polovici leta zelo ugodno, kot bi v prvi polovici leta prebrodilo neko krizo in težave. V drugi polovici leta je razvoj zlasti industrijske proizvodnje naglo naraščal tako, da so bili pogledi na nadaljevanje takega razvoja v letošnjem letu zelo optimistični. Tudi je bila industrija pravočasno in sproti dovolj založena z vsem, kar ji je potrebno za proizvodnjo, že leto, dve, tudi ni težav z energijo, ker je sedaj ves jugoslovanski elektroenergetski sistem že zelo povezan ih ne bo dolgo, ko bo možno urejati in obvladati ves ta sistem iz enega komandnega mesta. Znano je tudi, da Jugoslavija z leta v leto izvaža vedno več električne energije, dočim se v uporabi pre- notno za vse območje in v moga, zlasti slabših vrst (ligni- njem bo zajeta vsa pestrost teta), naglo preusmerja v ople- j ga okraja, ki mu, lahko reče-menitovanje takih vrst premo- i mo, ni enakega v vsej državi, ga in v njihovo predelavo v, Brez dvoma pa je, da novi o-pline. V tej zvezi smo že go- j kraj ne bo začel- orati ledine vorili o gradnji velikega ener- j in vstopa v enoten gospodar-getskega kombinata v Velenju \ ski načrt z nekaterimi trdni-in o gradnji plinovodov od tu j mi postavkami, ki so bile po-
mo naj v tej zvezi, da se je tak način sodelovanja pokazal kot pozitiven že v lanskem letu, ko so gospodarske zbornice zlasti aktivno posegle v celotno gospodarsko dogajanje in posebno pripomogle k zboljšanju zunanjetrgovinskega poslovanja. Letos je njihova akcija mnogo širša, ker so se angažirale tudi v pogledu proizvodnje, zlasti pa še v problemih integriranja v gospodarstvu.
Prezgodaj bi bilo dajati še kakršnekoli prognoze glede nadaljnjega razvoja gospodarstva in presojati to vprašanje s stališča izpolnjevanja gospodarskih načrtov v letošnjih prvih dveh mesecih. Bistveno je, da so podani vsi pogoji, da se sicer «napet» gospodarski načrt izpolni in celo preseže, kar so ugotovili že takoj v začetku predstavniki gospodarstva in gospodarskih organov. Enotni so v mnenju, da je gospodarski načrt realen, čeprav bo zahteval velikih naporov in predvsem iskanje in izkoriščanje notranjih rezerv v podjetjih.
PROBLEMI
PRIMORSKEGA OKRAJA
Kot je znano sta se z začetkom letošnjega leta združila prejšnji koprski in goriški o-kraj v primorski okraj. S tem se je ustvarilo ekonomsko območje, ki združuje dovolj različne gospodarske dejavnosti, da ne govorimo o različnosti tudi z drugih vidikov: gorovje, Kras, ravnina, morje.
Letos bo primorski okraj postavil svoj gospodarski načrt e-
nih več kmetijskih posestev ter živinorejskih središč tako za govejo kot za drugo živino. Ne smemo mimo velike kurje farme v Neverkah pri Pivki, ki zalaga s svojimi «izdelki» bolj tuj kot domači trg. Končno je tu še turizem, ki predstavlja za primorski okraj važno ia pomembno postavko in ekonomsko osnovo za nadaljnji raz-vo; tega okraja.
NOVA INDUSTRIJA
IN RAZVOJ PRISTANIŠČA
V KOPRU
Če poudarimo pri turizmu, da predstavlja gospodarsko o-
(Nadaljevanje na 2. strani)
ncise
111
v vsa večja središča Slovenije.
POSLEDICE HUDE ZIME
Kljub ugodnim pogojem v prvih dveh mesecih letošnjega leta razvoj ni bil v skladu s predvidevanjem, kar povzro-
stavljene v prejšnjih letih. Naj omenimo že močno industrijo, ki se je domala vsa razvila v povojnem času; stara industrija je bila obnovljena in povečana (Cementarna Anhovo). Med industrijskimi podjetji so taka, ki jih ilahko štejemo med zelo velika in ki so si priča določeno skrb, obenem pa i dobila odjemalce po vsem sve-
povečane napore, da bi nadomestili izpad. Vzroki so letos bolj	objektivni	kot	subjektiv-
ni in med njimi je glavni huda zima,	ki	je	zlasti ovirala	promet	in	pa	tista dela,
ki potekajo na prostem. V hudi zimi lahko iščemo vzroke tudi za nekoliko poslabšanje stanja v zunanjetrgovinskem poslovanju. Da bi se stanje v prihodnje popravilo, so se v zadnjem času posebno angažirale gospodarskg, zbornice po okrajih in v republikah, ki posamič obravnavajo problematiko gospodarskih panog, pa tudi	velikih	podjetij. Omeni-
tu, kakor Tovarna pohištva v Novi Gorici in Tovarna motornih vozil v Kopru, ki se postopoma utrjuje po začetnih težavah. Ekonomska moč te tovarne se je še povečala s spojitvijo z Industrijo motornih vozil iz Novega, mesta in s širjenjem njenih kooperantskih zvez doma in v tujini. Dalje so še tekstilne tovarne v Ajdovščini in Bači, ladjedelnica v Piranu in druge. Poleg teh so še druga velika podjetja na področju prometa in na drugih področjih. V kmetijstvu je bilo do sedaj ustvarjenih mnogo sodobnih nasadov in ustanovlje-
Na 33. avtomobilski razstavi v Ženevi
Ženeva, marca
Ženevski avtomobilski salon se je pričel v znamenju ostre konkurence glede cen, kakovosti in novosti. Predvsem pridejo tu v poštev le večje tovarne, saj je skoraj 90 odsto vse svetovne avtomobilske proizvodnje v rokah ducata velikih avtomobilskih skupin. Opaziti je vedno bolj nastop Američanov na evropski celini in prav pred kratkim je ameriška Chrysler kupila 63 odsto delnic francoske SIMCA, kar seveda ni bilo pogodu Francozom. To pa ne sme prestrašiti evropske tovarne, kajti z druge strani se pa širijo govorice, da tudi pri Chrysler Corporation imajo svoj delniški delež nekatere večje evropske avtomobilske industrije in verjetno tudi italijanska Fiat.
Vsekakor je letošnji ženevski avtomobilski salon privabil veliko število obiskovalcev — lju-
Po nekih vesteh so načeli na sestanku predstavnikov videmske zbornice za trgovino in industrijo ter slovenske gospodarske zbornice vprašanje delovne sile. Doslej je šlo samo za blagovno izmenjavo in prehajanje oseb kupovat blago na eni in drugi strani. Mimo sodelovanje je približalo prebivalstva z obeh strani in novinarji so s hvale vredno drznostjo pisali o izginjanju ali bolje odmiranju meja. Ni bila to samo puhlica, ker je življenje v tako miroljubnih odnosih res pripeljalo do odprave formalnih ovir za prehod državnih meja.
že leta so hodili v Beneško Slovenijo n.pr. kmečki delavci iz gornje Soške doline in opravljali težja kmečka dela (košnjo, spravilo drv), medtem ko so beneški Slovenci delali kot emigranti po zahodnih evropskih državah. Z Banjščice in iz drugih krajev srednjega Posočja ter okolice Nove Gorice so hodili obirat sadje, kosit travo v števerjan in druge kraje Brd Italije ali pa niže dol v Furlanijo in tudi na Tržaško. Kakor
Izmenjava delovne sile čez mejo
Za nase obrtnike na oni strani mnogo dela in zaslužka
hitro pa so se pojavili industrijski obrati v Slovenskem Primorju, pa so začeli izostajati delavci, ki so hodili čez mejo s propustnicami na delo v sosednje kraje v Italiji. Še nekateri hodijo, delajo tri dni, obnovijo opolnoči prepustnico in delajo naprej tako štirikrat po tri dni, to je dvanajst dni, kar je že lep delovni čas v enem mesecu. Nekje kombinirajo, zlasti ženske, da opravljajo po gostilnah in zasebnih družinah hišna dela, izmenjaje v dveh, dvakrat po dvanajst dni na mesec.
Zdaj pa je teh improviziranih delavcev in delavk iz jugoslovanskega dela obmejnega pasu čedalje manj, ker jih vsrkavajo novi industrijski obrati v Bovcu, Kobaridu, Tolminu, Mostu na Soči, Anhovem, Novi Gorici,
Mirnu, Komnu itn. Po drugi strani pa raste potreba po vseh vrst delavcev na italijanski strani pasu, saj je čedalje manj delovne sile doma, ker jih čim-več priteguje Švica in pa države Evropske gospodarske skupnosti. Tudi severna Italija v svojem zahodnem delu privlači čedalje več delovne sile z Beneškega, zlasti pa iz agrarne Furlanije. Kje dobiti delavce, saj je bilo doslej najceneje in najbolj udobno dobivati delavce z onstran meje, ki jim ni bilo treba plačevati socialnega zavarovanja in ni bila nevarnost, da bi stopili v mezdna gibanja kot delavci z italijanskim, državljanstvom.
Vprašanje delovne sile ima še razne druge značilnosti. V Gorico, Trst in druga mesta so hodili manjši obrtniki, krojači,
kakšen pleskar, v glavnem bolj neznani mojstri in pomočniki so načrtno šivali, pleskali, krpali, pokrivali strehe, zidali itn., skratka šušmarili, kakor pravijo temu v Sloveniji. Tu ob meji pa imamo še drugo stran medalje. V Sloveniji, kakor sploh v Jugoslaviji so postali obrtniki redki zaradi prehudega obdavčenja po občinskih oblasteh. Zdaj se ta prehud davčni pritisk na obrtnike obsoja na najvišjih mestih in jih precej hude slišijo občinski odmer-jevalci davkov. Kar je ostalo obrtnikov, ki so vzdržali občinski davčni vijak, se ne morejo tožiti, da jim gre slabo. Res pa je, da so redki, da vsi iščejo njihove usluge, da delajo po 12-14 ur na dan in da temu primerno zaslužijo neprimerno več kot delavci po industrijskih ob-1
ratih. Ne služijo pa dobro vse kategorije obrtnikov: Ne več krojači, ker je čedalje več konfekcije, ne več čevljarji, ker imajo v Jugoslaviji na desetine in desetine tovarn za obutev. Pač pa so redki kleparji, inštalaterji, mehaniki, skratka obrtniki, ki imajo opravka s kovinami, in še razne druge kategorije. Ti vzdržljivi obrtniki so si postavili hiše, nekateri tvegajo in so si nabavili avtomobile, pa naj si občinski davkarji mislijo karkoli že.
Po drugi strani je v obmejnem pasu na italijanski strani vse polno obrtnikov in med njimi stotine Slovencev, ki se ne morejo pohvaliti, da jim posel ravno najbolj cvete. Vse polno artiklov izdeluje zdaj italijanska industrija, ki so jih prej izdelovali obrtniki in jih na jugoslovanski strani še obrtniško izdelujejo obrtniki. Tu so razni servisi tovarn, ki odjedajo kruh obrtnikom. Skratka, obrtnikov je mnogo, a dela mani. Zavolib takega položaja je tudi potekal
(Nadaljevanje na 2. strani)
biteljev avtomobila — in prav gotovo ti niso ostali razočarani, kajti na razstavi je bilo raz stavljenih mnogo novih tipov pri vseh treh kategorijah: pri turističnih vozilih, športnih in pri izvenserijskih modelih. Skoraj vse tovarne so nekoliko prenovile tako karoserije kot tudi motorje.
Od italijanskih razstavljenih vozil v Ženevi je gotovo vzbuja la največjo pozornost nova «Fulvia» (1100 kub. cm) turin-ske tovarne «Lancia». Kot znano, je Lancia z novo «Fulvio» nadomestila v proizvodnji prejšnjo «Appio», ki je mnogo let žela lepe uspehe.
Med ostalimi italijanskimi vozili, namenjenimi širši javnosti, pa je gotovo najbolj posrečen novi model Fiat 1100 D karavan (familiare), ki ima sedaj zelo okusno zgrajeno linijo. Od športnih modelov Fiata je še o-meniti cabriolet Fiat 1500 in 1600 S, katerih karoserije je stiliziral Pinin Farina. Milanska Alfa Romeo je letos nastopila s športnim modelom cGiulia SS:>.
Od ostalih evropskih tovarn je nemška Opel popolnoma obnovila svoj «Rekord» estetsko ter izboljšala mehanske dele. «Rekord» je bil razstavljen v dveh motornih verzijah: 1500 in 1700 kub. cm. Nadalje je O-pel razstavila tudi novo Cara-van «1000» in manjše luksuzno opremljeno vozilo Opel Kadei;t «L». Mercedes je pa prikazala 230 SL spyder, katere cena bo v Italiji okoli 4.5 milijona.
Francoska Simca je razstavila model 1300/1500; torej na i-sti karoseriji nudi tovarna dva različna motorja po jakosti. Od športnih vozil predstavlja novost Simea-Abarth 2000, ki zmore doseči povprečno hitrost nad 250 km na uro.
V Ženevi smo tudi izvedeli, da bosta v kratkem v prodaji na italijanskem trgu avtomobila sovjetske proizvodnje, in sicer modela «Volga» in «Mo-skvič-Scaldia», katera montira za zapadnoevropsko tržišče belgijska tovarna Saximpex.
M. BAN

Pišimo zgodbe!
Na koncu nam je marec res pokazal roge. Na Nanosu je danes, v nedeljo 31. marca sneg. Navrh tako dolge in ostre zime še to. Kdo se bo čudil, če ga zbode revma zdaj v nogi, zdaj v roki, če mu šine od bedra do stopala išjas kakor strela po strelovodu ali če z aspirini in antigripini komaj odganja gripo iz dneva v dan.
To je tudi čas, ko pri tistih, ki niso ubogi na duhu, poleg telesa odpove tudi duša in prav na pragu spomladi in vstajenja radi vzdihujejo: «Ali se sploh splača živeti... čemu pravzaprav živimo?« In vendar sem včeraj videl v avtobusu dekle, kako je z glavo sililo v fanta in si še šal snelo, da bi svoje lice lahko bolj pritisnilo k njegovemu. Kje neki da bi se ona zavedala, da je samo igračka nezadržnega gona, ki je ne bo pustil iz klešč, dokler ne bo rodila novega življenja. Danes sem videl na Napoleonovi poti podoben prizor, a dekle je še v svoji spomladanski razposajenosti pod pazduho s fantom pelo popevko za transistorjem, ki ga je nosila visoko v roki kot nekakšno baklo življenja, življenje mora torej imeti neki smisel, če je že tu, če se zanj tako bijemo in se mu nočemo odpovedati.
Da se je moja misel v teh možganskih blodnjah po Napoleonovi poli srečala z Magajno, ki so ga dva dni poprej pokopali na Žalah, gotovo ni moralo biti slučajno. Moj prijatelj, ki ga je dobro poznal, mu je na koncu poslovilne besede, ki jih boste brali v našem listu, zapisal: «K rajnemu Bo-gomiru so se zatekali vsi, potrebni tolažbe, pomirjevalne besede, vesele družbe in smeha«. Tolažbo, veselo družbo in smeh dajati ljudem, da lahko premagajo življenje! To je velika naloga močnih osebnosti in zakaj tudi ne pisateljev, pesnikov in piscev sploh? Kakor bi bil včeraj videl življenja polnega Magajno v unionski kavarni med mladimi literati, ko smo se večer za večerom nekje okoli leta 1931 vračali s ponočnega časnikarskega dela in je njegova krepka beseda odmevala ob kavarniških stenah iz kota v kot. Niso to bili morda samo puntarski sestanki mladih proti starim okoli «Doma in sveta«, pač pa predvsem izlivi prekipevajočega življenja, ki se je razlivalo tudi k sosednim mizam. V resnici čutim potrebo, da bi mu še danes segel v roko v znak hvaležnosti za tiste večere vesele družbe in smeha, ki sem jih bil deležen tudi jaz kot kavarniški gost pri sosedni mizi. Še takrat, ko sem življenje vendar nosil s krepkejšimi rameni, sta ml topla beseda in smeh dobro dela. Kako bi šele danes! V tistih letih sem tudi videl, kako so porodnice v ljubljanski porodnišnici, kamor je Magajna prihajal kot mlad zdravnik s hvaležnim nasmehom sprejemale njegove šale na račun svojih malčkov, ki so mr dali pod žarki premočne svetlobe, kakor da bi se že plašili življenja.
Lahko bi vam še natančno zapisal, koliko let je «smuknilo» poslej mimo nas — kakor je zapisal Budal te dni v «Naših razgledih«, da je 60-letnica «smuknila« mimo Bartola. Čemu bi šteli leta, ki tako naglo smuknejo mimo nas in se žar lastili? Rajši pišimo zgodbe, kakor je pisal Denis Diderot, ki mi je slučajno prav v nedeljo prišel v roke s švicarskim listom, že v osemnajstem stoletju pisal svojemu prijatelju:
«Prijatelj moj, pišiva zgodbe; ko pišeš zgodbe, si vesel in ne misliš na zlo. čas mineva, zgodba se konča, ne da bi človek to opazil«.
Ko je Magajna pisal zgodbe naših ljudi, ki so bile zgodbe trpljenja zaradi socialnih razmer, zaradi fašističnega nasilja ali krvavega boja za svobodo, gotovo ni mogel biti vesel. Prepolna je bila čaša trpljenja, delal pa je v zavesti in gotovo tudi z namenom, da bi drugim lajšal trpljenje, da bi svojim rojakom kazal sonce tudi za še tako črnimi oblaki.
—Ib—
Stran 2
GOSPODARSTVO
Petek, 5. aprila 1965
KRŠČANSKA DEMOKRACIJA ZA OHRANITEV LEVEGA CENTRA. Na volilnem shodu v Milanu je glavni tajnik krščanske demokracije Moro naglasil potrebo, da bi se sedanji poskus z vlado levega centra nadaljeval. Skupnega programa za takšno vlado ni bilo mogoče določiti vnaprej, ker gre za poizkus. Omogočiti je treba socialistom, da se bolj približajo demokratičnim strankam. Po zadnjih govorih glavnega tajnika stranke in predsednika vlade Fanfanija sodijo, da je Fanfani bolj vnet pristaš vlade levega centra kakor Moro. Ta je tudi v Milanu dejal, da je krščanska demokracija sicer za uvedbo samoupravnih dežel, toda to vprašanje nikakor ni nujno in počakati je treba, ali se bodo dežele obnesle.
AVSTRIJA ZAHTEVA AVTONOMIJO ZA J. TIROL. Avstrijski kancler Gorbach je v parlamentu v svojem nastopnem govoru omenil tudi južnotirolsko vprašanje. Izrazil je upanje, da se bo kmalu ugodno rešilo. Italija naj bi Južni Tirolski priznala upravno in zakonodajno avtonomijo. Tako bi manjšina postala most za trajno sodelovanje med Avstrijo in Italijo. Po njegovem mnenju bo delo posebne komisije za rešitev južno-tirolskega vprašanja v Rimu koristno.
DUNAJSKE DEMONSTRACIJE ZA JUŽNI TIROL. Dne 31. marca so na Dunaju proslavili 600-letnico, odkar je bila dežela Tirol priključena k avstrijski monarhiji. Po dunajskih ulicah so Južni Tirolci, in sicer tudi v uniformah strelcev (Schuet-zen) defilirali in nosili napise, kakor «Naša domovina je Avstrija«; njim so se pridružile tudi razne druge organizacije. Poročevalec nekega italijanskega lista ugotavlja, da so južni Tirolci lahko z rednimi potnimi listi prišli na Dunaj; po vsem tem vlada na Južnem Tirolskem svoboda. Kaj bi napravili na primer avstrijski orožniki, piše Bruno Tedeschi v listu «Gazzet-tino» (Benetke), ko bi predstavniki koroških Slovencev odšli demonstrirat v Beograd. Kardinal Koenig je ob tej priložnosti maševal v cerkvi sv. Štefana. V svojem nagovoru pa se ni dotaknil južno tirolskega vprašanja. Znana iredentistična organizacija Berg-Tisel-Bund v Innsbrucku je ob tej priložnosti sprejela resolucijo, v kateri ugotavlja, da so bila pogajanja glede južnih Tirolcev zaradi volitev in zadnje vladne krize v Avstriji ter zaradi volitev v Italiji odložena. Treba jih bo obnoviti. Zunanji minister dr. Krei-sky, ki je ostal tudi v novi vla-
MEDNARODNA TRGOVINA
Ugodnejši kontingenti za obmejno trgovino
Priobčujemo v celoti kontingente, ki so bili določeni na zadnjih trgovinskih pogajanjih v Rimu za tržaški in goriški obmejni sporazum. Pripominjamo, da je bil na rimskih pogajanjih dosežen napredek ne samo glede boljše prilagoditve blagovnih list različnim tržnim potrebam, temveč tudi. da so bili kontingenti na listi C, ki postavljajo okvir brezcarinskemu uvozu iz Jugoslavije na Tržaško ozemlje, povišani od lanskih 570 milijonov lir na 1,045 milijarde lir.
Po novem sporazumu veljajo za jugoslovanski uvoz na Tržaško naslednji kontingenti: klavna goveja živina 4200 glav; zmrznjeno goveje meso 150 mi-hj.; svinjsko meso, sveže in zmrznjeno 550 mil.; sveže mleko in smetana 220 mil.; mlečni izdelki 40 mil.; maslo 40 mi-lij-; melasa 50 mil.; namizno vmo 250 mil.; peneče se vste-kleničeno vino 1 mil.; navadno vstekleničeno vino 15 mil.; industrijsko vino 100 mil.; blago «čez carinarnico« brez omejitve količin 1.9 milijarde lir.
Za izvoz italijanskega blaga na področja Buj, Sežane, Kopra m Nove Gorice veljajo naslednji kontingenti: riž 50 mil.; a-grumi in drugo namizno sadje (er testenine in drugi prehrambeni proizvodi 200 mil.; semena, žive rastline 15 mil.; mast ter živalsko in rastlinsko olje 20 mil.; esence 15 mil.; kemični proizvodi 80 mil,; farmacevtski proizvodi 50, barve in laki 15, žveplo 20, papir (izključen ca-
Sejem motorjev in motornih vozil v Ljubljani
Drugi sejem motorjev in motornih vozil bo letos na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani od 10. do 19. maja. Prvi sejem, ki je bil organiziran leta 1960, je uspel v vsakem pogledu, zato je Združenje proizvajalcev motorjev in motornih vozil zaupalo prireditev tudi drugega sejma Gospodarskemu razstavišču. To je registriralo tudi mednarodno združenje «Bureau per-manent International des con-structeurs d’automobiles a Pariš«. Na sejmu bo prikazan napredek jugoslovanske avtomobilske in motorne industrije in seveda tudi tuje industrije, saj je napovedalo svojo udeležbo tudi več velikih industrijskih podjetij iz tujine, ki smo jih navedli že zadnjič. Sejem bo prikazal tudi vsestransko dejavnost, ki spremlja avtomobilsko industrijo, kot servisno službo, industrijo pomožnih in rezervnih delov itd. (Sejem ne bo zajemal elektromotorjev in gradbenih strojev, kakor smo zadnjič poročali pomotoma). Na sejmu bodo domači in tuji proizvajalci razstavili zadnje modele osebnih in tovornih avtomobilov, avtobusov, motorjev, skuterjev, mopedov in raznih specialnih vozil (rešilnih in gasilskih avtomobilov, smetnjakov, hladilni, kov itd.), kakor tudi raznovrst-
.	.	- -	_____ — .ne motorje, sestavne, rezervne
sopism) 150 ; predivo, tkanine | in nadomestne dele za avtomo-

di, bo lahko branil koristi južnih Tirolcev. .......
VOJAŠKI UPOR V ARGENTINI ZADUŠEN. Visoki oficirji argentinske mornarice so pripravili upor proti vladi predsednika Guida. Upor je vodil general Benjainino Menendez, ki je že znan po svojih uporih. Leta 1952 je organiziral upor proti Peronu, ki se pa ni posrečil, in sam je končal v ječi. Organiziral je tudi več uporov proti Frondiziju in pozneje proti Gui-du. Ozadje upora ni povsem znano, vendar poročajo, da so uporniki proti kakršnemu koli popuščanju pred pristaši Perona in tudi proti temu, da bi ti lahko kandidirali pri volitvah. Vlada je že samo deloma omejila politične pravice Peronovih pristašev. Uporniki so zasedli radijsko postajo in letališče, toda vladne čete so jih pregnale. Računajo, da je bilo okoli 20 mrtvih.
MOSKVA IN WASHINGTON ZOPET SPRTA ZARADI KUBE. Sovjetska vlada je v posebni noti protestirala proti oboroženim napadom kubanskih izseljencev na sovjetske trgovinske ladje v kubanskih pristaniščih Obtožila je ameriško vlado, da podpira to rovarenje izseljenih Kubancev. Ameriška vlada je v posebni noti odgovorila, da bo ukrenila vse potrebno, da bi se takšni napadi ne pripravljali na ameriških tleh. Na tiskovni konferenci je predsednik Kennedy izjavil, da je po računih ameriške vlade meseca marca zapustilo Kubo okoli 4000 sovjetskih vojakov. Ameriška vlada upa, da bodo še ostali sovjetski vojaki odšli s Kube; tam jih je še nekaj tisočev, je dejal Ken-nedy. V času viška kubanske krize je bilo po ameriških računih na Kubi okoli 21.000 vojakov. Doslej je zapustilo Kubo okoli 9000 ruskih vojakov, tam naj bi jih bilo ostalo še okoli 12.000.
VODJA LABURISTOV V AMERIKI. Novi vodja angleške delavske stranke H. Wilson je obiskal Ameriko, kjer se je sestal tudi s predsednikom Ken-nedyjem. Govorila sta o gospodarskem sodelovanju, o narodni obrambi in drugih mednarodnih političnih vprašanjih. Po svojem povratku v London je Harold Wilson izjavil, da Ken-nedy ni govoril z njim kot z bodočim ministrskim predsednikom. V Londonu vsekakor računajo z možnostjo, da bo pri prihodnjih parlamentarnih volitvah zmagala laburistična stranka in da utegne Wilson res postati ministrski predsednik .
SOVJETSKA VESOLJSKA LADJA PROTI LUNI. V torek so iz Sovjetske zveze izstrelili proti Luni četrto vesoljsko raketo «Luna IV.». To se je zgodilo po triletnih pripravah, odkar je bila izstreljena tretja raketa z istim namenom, da bi prinesla na Zemljo ali sporočila podatke o površini Lune. Velik napredek je v tem, da nosi ta raketa, ki naj bi se približala
in konfekcija" 800; konoplja (predivo, vrvi in vreče ter juta) 50; pločevina 20; pisarniški stroji 200; razni stroji in nado. mestni deli 300; vozila in nadomestni deli 200; precizijski in optični aparati 80; glasbila in plošče 30; električni in telefonski material 150; radiotelevizijski material 50; oprema za ribolov 20; gume za vozila 300; gumijasti izdelki 10; razno drobno modno, blago 100; ure 5; gospodinjski aparati 200; ke-ramični in stekleni izdelki 15; pluta in izdelki 250; usluge in popravila 100; drugo blago 500 milijonov lir.
Lista C, ki vsebuje kontingente za brezcarinski uvoz iz Jugoslavije na Tržaško: (v milijonih lir j: govedo 190, sveže goveje meso 50, sveže morske ribe 100, sveže mleko 80, mahunasti plodovi in sveža zelenjava 50, zelje 10, sveže sadje 50, navadno vino 220, jajca 15, krma in slama 20, ribje konzerve 80, jesenski krompir 50, suho, slano in prekajeno meso 40, paradižnikov koncentrat 40, vino za kis 50 milijonov lir.
Izmenjava
po goriškem sporazumu
Za izvoz jugoslovanskega blaga na goriško področje v Italiji veljajo naslednji kontingenti (v milijonih lir): živo govedo za klanje, sveže ali zmrznjeno goveje in telečje meso 300, hlajeno ali zmrznjeno svinjsko meso v kosih 300, mleko in mlečni izdelki 60, maslo 20, izdelki, ki se uvažajo «čez carinarnico« brez omejitve količin 1.300 milijonov lir.
Za uvoz italijanskega blaga na področje Sežane, Nove Gorice in Tolmina veljajo naslednji kontingenti (v milijonih lir): agrumi, drugo sadje in zelenjava 200, pulpa in sadni sokovi, suho sadje 10, riž 30, razna semena, sadike in vinska trta 10, oljčno in semensko olje, siri, maščobe in testenine 60, razno kolonialno blago 20, žveplo 20. kemični izdelki, antikriptoganič-na in antiparazitna sredstva 15, farmacevtski izdelki 50, predivo in tkanine iz navadnih, umetnih in mešanih vlaken 200, predmeti za oblačenje in vsakdanjo u-porabo 100, tehnični file 50, zunanje in notranje avtogume 100, električni, elektrotehnični in radiotelevizijski material, električni stroji in motorji ter rezervni deli 120, material za vodovodne, higienske in sanitarne naprave 30, motocikli, motoskuterji, lahka vozila, bicikli in rezervni deli 15, rezervni deli za avtovozila in razne druge stroje in aparate 150, poljedelski stroji, poljedelsko orodje in vozovi ter rezervni deli 10, orodjarski stroji, strojne utenzilije in rezervni deli 30, pisarniški stroji in deli 70, šivalni stroji 5, plačila za popravila avtovozil in raznih drugih strojev in aparatov 10, razno blago 600 milijonov lir.
bilsko in motorno industrijo, razne armature, izdelke avto-elektrike, karoserije, opremo za oskrbovanje motornih vozil, pomožna sredstva in vso opremo, ki sodi v sodobno avtoservisno službo.
Pred zagrebškim pomladanskim velesejmom
Letošnji mednarodni pomladanski velesejem v Zagrebu bo trajal od 12. do 21. aprila. Posvečen bo predvsem potrošne-mu blagu. Prireditev bo toliko pomembnejša, ker bo vključevala nekaj posebnih razstav, kot na primer: III. mednarodni velesejem za živila in opremo živilske industrije, II. mednarodni sejem lesa in opreme za lesno industrijo, II. mednarodno razstavo zdravstva in tehnike in VIII. mednarodno razstavo meril.
Uvoz goveje živine povečan
Ministrstvo za zunanjo trgovino je Sklenilo povečati uvoz govedine. Iz dežel Evropske gospodarske skupnosti bodo uvozili 19.081 glav živine in 22.628 stotov svežega in zmrznjenega mesa. Iz Avstrije, Danske, Švice in Irske (slednja pride v poštev samo za zmrznjeno meso), ki so navedene v seznamu «A 1MPORT«, bo uvoženih 11.222 glav živine in 40.375 stotov svežega in zmrznjenega mesa. Pri govedu gre v glavnem za živali, ki nimajo več kot štiri zobe. Uvoz odrasle živine ne sme preseči 30 odst. gori omenjenih kontingentov. Ministrstvo za zunanjo trgovino je poleg naznačenih količin dovolilo tudi uvoz 100.000 stotov govejega mesa, iz Argentine, Urugvaja, Brazilije, Romunije in iz držav Evropske gospodarske skupnosti. To meso bo služilo izključno v industrijske namene.
lepe ladje toda ne za Trst
Tudi naš list je poročal o splavitvi velike čezoceanske ladje «Raffaello» (s tonažo 43.000 ton), dvojčka «Michelangela», ki so ga poprej spustili v. morje v Genovi. To so ladje geno-veške družbe «Italia» in bodo plule na progi Genova - New York, katero bodo prevozile v sedmih dneh, to je 24 ur poprej kakor sedanje ladje. Graditev tako velike ladje je seveda v ponos ladjedelnicam, ladijskim strokovnjakom in vsemu delavstvu. Splavitev je bila res svečana, toda pravega zadovoljstva med Tržačani ni zbudila, saj so bile ladje zgrajene za Genovo, ne torej za Trst. Poleg tega bodo odpravili progo Trst-New York, na kateri ploveta »Vulkanija« in «Satumija», prihodnje leto, ko postavijo «Raf-faella« in «Michelangela» na progo Genova - New York. «VuL kanija« in cSaturnija«, ki sta stari že skoraj 35 let, pojdeta tedaj v zasluženi pokoj. Tako so Genovežani, ki so po vojni le z veliko težavo vrnili Trstu ti dve ladji, zdaj zopet zmagali na morju.
NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE
(Odhodi iz Trsta)
Proga Jadransko morje - Vzhod: «Zagreb» 9.4.
Proga Jadransko morje - Bengalski zaliv: «Avala» 25.4.
Proga Jadransko morje - Daljni Vzhod: »Jesenice« 30.4., »Velebit« 15.5.
Proga Jadransko morje - Perzijski zaliv:	»Makedonija«
20.4.
Proga Jadransko morje - ZDA: »Slovenija« 21.4.
Proga Jadransko morje - Severna Evropa: »Franjo Supilo« 5.4., »Bratstvo« 9.4.
Proga Jadransko morje - Izrael: »Piavnik« 4.4., »Risnjak« 6.4. Prihcii ladij:
Trebinje« 3.4., »Slovenija« 9.4., »Rijeka« 15.4.
LADJE SPLOŠNE PLOVBE
Motorna ladja »Bled« je 27. marca priplula v Benetke, odkoder je odpotovala 30. marca proti Splitu, kamor je prispela 31. marca. Ladja »Bohinj« je odplula iz Buenos Airesa za Santos, Rio de Janeiro, Salvador, Barcelono in Reko, kjer bo pristala 5. maja. Ladja »Bovec« je bila v Genovi 29. marca, odkoder je šla preko St. Vincenta, Rio de Janeira, Santos, in Montevideo v Buenos Aires. »Zelengora« je priplula 27. marca v Port Harcourt, odkoder bo preko Takoradija prispela 6.. aprila v Abidjan. Ladja »Pohorje« je 28. marca zapustila pristan v Las Palmas in se usmerila proti Conakryju in od tu dalje v Takoradi, Temo, Lome, Apapa in Port Harcourt, kjer bo pristala 25. aprila.
PRVA PETROLEJSKA LADJA
ZA ZSSR. V nedeljo, 31. marca so v Genovi splavili petrolejsko ladjo »Leonardo da Vinci«. To je prva od šestih ladij, ki jih je Sovjetska zveza naročila v Italiji. Slovesnosti so se udeležili gospa Valentina Kuznecova, soproga sovjetskega predstavnika za trgovino v Italiji, ki je ladji botrovala, njen mož inženir Mihael Kuznecov, njegov pomočnik Čirkov in skupina sovjetskih tehnikov, predsednik ladjedelnice »Ansaldo« Giannini ter druge osebnosti iz pomorstva. Tonaža ladje znaša 48.000 ton. Opremljena bo z motorjem Fiat »909 S«, ki bo razvijal 19.000 konjskih sil; plula bo s hitrost-
jo 17,4 vozlov. Njena dolžina znaša 227, širina 31 in višina 15.50 metrov.
DRŽAVNE PODPORE
ZA POSPEŠEVANJE
LADJEDELSTVA
Minister za trgovinsko mornarico posl. Macrelli bo na eni izmed prihodnjih sej ministrskega sveta predložil zakonski osnutek, ki predvideva državni prispevek 24 milijard lir za pospeševanje ladjedelstva v Italiji. To vsoto bodo razdelili na štiri finančna leta, začenši s sedanjim.
Italijanska industrijska proizvodnja napreduje počasneje
Po podatkih Osrednjega statističnega urada v Rimu je indeks italijanske industrijske proizvodnje januarja 1963 znašal 233.4 (osnova 100 v letu 1953), kar predstavlja povečanje za 2.6 odsto v primerjavi z mesecem decembrom 1962 in 6.4 odsto v primerjavi z januarjem 1962. Januarja 1962 se je proizvodnja povečala za 2.6 odsto nasproti decembru istega leta in za 14 odsto v primerjavi z januarjem 1961. Napredek italijanske industrije v zadnjem letu je torej upadel. Proizvodnja električne energije je precej napredovala (indeks januar 1963 215.6, januarja 1962 190.5); indeks predelovalne industrije je znašal januarja 1963 236.5 in 222.2 januarja 1962; indeks rudarske industrije 185.9 januarja 1963 in 200.5 januarja 1962.
Še en glas o Veroni
Kmetijski strokovnjak, ki vsako leto obišče kmetijski sejem Veroni, nam je o svojih vtisih z letošnjega sejma poslal še naslednje poročilo:
Poleg velikih kmetijskih stro-.ev, ki jih uporabljajo na več-, ih sodobno urejenih kmetijskih posestvih, je bilo letos tudi mnogo srednjih in manjših strojev, ki jih je industrija vrgla na trg, da bi zadovoljila potrebam šibkejših kmetovalcev. Ti stroji so bolj ročni in pripravni, a poleg tega seveda cenejši: posebno italijanski so poceni, že sama razstava strojev in drugih pomožnih vozil, kakor na primer tovornjakov za odvoz gnoja neposredno iz hlevov, kaže, kako napreduje mehanizacija kmetijstva po svetu. Poleg velikih domačih tovarn kmetijskih strojev, ki so razstavljale svoje izdelke, naj omenimo samo nekaj tujih. Med temi so bila «Agria» in «Ha-ko» (obe nemški tovarni), nadalje angleška «Ferguson» in seveda tudi iz drugih držav, kakor zlasti iz Francije.
Na živinski razstavi je bilo tudi mnogo italijanske plemen-« ske živine raznih pasem, posebno holandske, švicarske in domače alpske pasme «bruno-al-pina». Italija očitno posveča veliko pozornost živinoreji. Tudi Jugoslavija je razstavila lepo živino, zdi se pa, da je ta živina (švicarske pasme) bolj za meso. Razstavljeni so bili tudi tipi moderno urejenih hlevov, da bi si živinorejec ustvaril sliko o resničnem napredku živinoreje. Poleg sodobnih napajalnikov smo opazili celo blazine za živino.
Z zadovoljstvom smo na povratku s sejma ugotovili, da so bile cene v gostilnah zmerne, poleg tega pa tudi meščani v vsakem pogledu postrežljivi.
— e.
L zborovanja tržaške delegacije Italijansko-jugeslovanske zbornice
Poročilo o izmenjavi z Jugoslavijo
Pretekli teden je bil občni zbor tržaške delegacije Itali-jansko-jugoslovanske zbornice v Milanu, ki ji predseduje dr. E. Vatta. Predsednik je na zborovanju podal poročilo o razvoju zunanje trgovine med Italijo in Jugoslavijo v zadnjih dveh letih, hkrati pa tudi o delovanju tržaške delegacije.
Danes je včlanjenih v delegacijo 66 podjetij, število njenih predstavnikov v Italijan-sko-jugoslovanski zbornici je o-stalo neizpremenjeno. Delegacija je v dobrih stikih s tržaško Trgovinsko zbornico, od katere prejema tudi finančno podporo. V Italiji plačujejo člani Ita-lijansko-jugoslovanske zbornice letno članarino 30.000 lir, v Trstu pa samo 10.000 lir.
Predstavniki delegacije so se sestali s predstavniki Jugoslovansko - italijanske trgovinske zbornice v Beogradu in z odborom za obmejne sporazume pri Gospodarski zbornici v Ljubljani, ko je šlo za razna vprašanja v zvezi z ureditvijo in izvrševanjem trgovinskih sporazumov. Tržaška delegacija je v zadnjem času pred pogajanji za obnovo splošne trgovinske pogodbe med sosednima državama tudi postavila pristojnim oblastem predloge za okrepitev izmenjave po splošnem sporazumu in po krajevnih sporazumih.

POVIŠANJE ZLATIH REZERV. Dne 28. februarja so, kakor poroča »Agenzia Economica Finanziaria«, znašale italijanske valutne rezerve 2.074,6 milijarde lir, mesec poprej, to je 31. januarja 2.070,7 milijarde in 28. februarja 1962 2.076,7 milijarde lir.
Luni po 84-urnem letu, s seboj kar 1422 kg težko avtomatsko postajo. Že v torek je bila raketa oddaljena od Zemlje 50.000 kilometrov.
MADŽARSKI DUHOVNIKI NA SVOBODI. Iz cerkvenih krogov v Budimpešti poročajo, da so bili vsi madžarski duhovniki, ki so bili aretirani po uporu proti vladi, deležni amnestije in izpuščeni. V ječi je ostal samo še duhovnik Istvan Tabody, ki je bil obsojen na 12 let zaradi vo-
hunstva in zarote proti vladi
Kardinal Mindszenty je še ved- ......... ii.iucimii visjin soi, ki
no na ameriškem poslaništvu. 1 morajo po potrebi opraviti do-
Dr. VLADIMIR MURKO
Visokošolski zavodi v Jugoslavij
i
n.
SKRAJŠANJE ŠTUDIJA
študij na fakultetah, umetniških akademijah in visokih šolah traja večinoma sedaj le še štiri leta (po dva semestra), izjemoma pet let (medicina), ker je preosnova visokega šolstva, uresničena s splošnim zakonom o fakultetah in univerzah (iz leta 1960), postavila zahtevo po skrajšanju študija. K temu naj bi pripomoglo predvsem le delno zmanjšanje učne snovi, ki naj bi izločilo vse nepotrebno gradivo in u-smeritev študija vsaj na drugi stopnji študija (praviloma od 5. semestra naprej). Namesto dotedanjih diplomantov, ki bi morali obvladati obsežno snov svoje fakultete, naj bi manjše ali večje število usmeritev v okviru iste fakultete dajalo hitreje diplomante, ki bi imeli osnovno znanje vse stroke, p'> leg tega pa temeljitejše znanje ožjega dela stroke, tako da bi diplomanti bili bolje usposobljeni v svoji ožji stroki.
Preosnova je tudi poudarila načelo, naj študij ne bi več bil nedeljen, marveč naj bi se delil na dve oziroma tri stopnje. Na prvi, večinoma dveletni stopnji študija naj bi diplomanti pridobili diplomo prve stopnje, ki bi jih že usposabljala za manj zahtevne zaposlitve, za katere bi zadoščala ta dveletna višja izobrazba. Zato naj bi bila prva stopnja študija bolj prilagojena potrebam prakse (inverzija študija); na drugi stopnji, na kateri bi lahko nadaljevali študij diplomanti prve stopnje ter diplo manti ustreznih višjih šol, ki
polnilne izpite iz manjkajočih I znanstveno kariero. Za dokto-predmetov, pa bi bolj prevla- rat je potrebna tudi uspešna o-
HattoIi toAVn+iovii	___ 1.____1_ -i ,	-	.
dovali teoretični predmeti, vendar bi se diplomanti v usmeritvah vzgajali tudi za praktično delo.
Velika večina fakultet je sprejela načelo deljenega dvostopenjskega študija vsaj v Ljubljani (z izjemo oddelka za splošno medicino medicinske fa-kutete ter nekaterih usmeritev na filozofski fakulteti in na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo), medtem ko so druge univerze v veliki večini pričele uvajati dvostopenjski študij časovno za ljubljanskimi fakultetami. Nedeljen je ostal za sedaj študij na večini zagrebških fakultet.
NASLOVI
VISOKOŠOLSKIH
ABSOLVENTOV
Na tretji stopnji študija (tako imenovani podiplomski študij), ki se organizira pretežno na fakultetah, visokih šolah in akademijah, lahko pa tudi na specializiranih inštitutih, pridobe diplomanti druge stopnje (včasih šele po večletni praksi v ustrezni stroki) s poglobljenim, navadno dveletnim študijem naziv magistra, s specializiranim (eno ali dveletnim) študijem pa naziv specialista za razna področja, kjer je taka najvišja strokovna izobrazba potrebna. Naj višja izobrazba je potrebna zlasti pri znanstvenoraziskovalnem delu v raznih inštitutih, podjetjih in zavodih ter na vodilnih mestih v javni upravi.
Fakultete, visoke šole in akademije podeljujejo tudi doktorat ustrezne znanosti, ki se zahteva zlasti za univerzitetno in
hramba doktorske disertacije.
ŠIROKO OMREŽJE
VIŠJIH ŠOL
Izredno močno so se v zadnjih letih razvile višje šole, ki v dveh (izjemoma treh) letih dajejo višjo strokovno izobrazbo. Te šole služijo večinoma namenom prakse, ki pošilja vanje svoje uslužbence, katerim želi omogočiti izpopolnitev praktičnega znanja s strokovno višjo izobrazbo. Na teh šolah je poleg rednih (nezaposlenih) sorazmerno znatno število izrednih slušateljev, ki opravljajo študij poleg svoje redne zaposlitve in jim njihova podjetja ali zavodi nudijo številne olajšave, da lahko poleg službe obvladajo učno snov.
Omrežje teh šol je izredno široko; večinoma so šole precej specializirane, četudi najdemo tudi šole za več strok, npr. višjo tehniško šolo v Mariboru s 5 oddelki (za strojništvo, elektrotehniko, tekstilno tehnologijo, kemijo in gradbeništvo). Na nekaterih višjih šolah je učni načrt tako usklajen z načrti u-streznih fakultet, da lahko diplomanti višje šole prestopijo brez kakih dopolnilnih izpitov na drugostopenjski študij u-strezne fakultete, medtem ko se z nekaterih višjih šol ne da prestopiti na nobeno fakulteto ali pa se zahtevajo pri prestopu na sorodno fakulteto razni dopolnilni izpiti iz predmetov, ki so se poučevali na višji šoli v manjšem obsegu ali pa sploh ne.
(Nadaljevanje sledi)
RAZVOJ TRGOVINE MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO V zvezi z razvojem italijan-sko-jugoslovanske izmenjave je govornik pripomnil, da je novi tečaj dinarja ugodno vplival na jugoslovanski izvoz, vendar se je jugoslovanski uvoz iz Italije leta 1961 tako dvignil, da se je povečal jugoslovanski primanjkljaj v trgovini z Italijo; tako je leta 1961 jugoslovanski izvoz pokril komaj 53 odstotkov uvoza iz Italije. V letu 1962 se je položaj za Jugoslavijo zboljšal; jugoslovanski pri-manjkljaj nasproti Italiji se je namreč skrčil od 62 milijonov dolarjev v letu 1961 na 8 milijonov dolarjev v lanskem letu. V splošni trgovinski bilanci je Jugoslavija lani z izvozom pokrila samo 78 odstotkov svojega uvoza, nasproti sami Italiji pa je jugoslovanski izvoz pokril 92 odstotkov uvoza iz Italije. Jugoslavija je dosegla te rezultate s skrčenjem uvoza in povečanjem izvoza v Italijo sko. raj za 40 odstotkov v primerjavi z letom 1961. Jugoslavija ne izvaža več samo kmetijskih pridelkov m surovin, temveč tudi industrijske izdelke. Uvoz v Italijo je v bistvu sproščen, omejitve veljajo samo za redke vrste blaga. V zadnjih dveh letih je obseg italijansko-jugoslo-vanske trgovine praktično ostal neizpremenjen; leta 1961 je znašal 201 milijon dolarjev. Jugoslovanska trgovina z evropskimi državami je lani upadla; leta 1961 je jugoslovanski izvoz v evropske države znašal 78 odstotkov, lani pa samo 68 odstotkov, medtem ko je uvoz nazadoval od 69 na 65 odstotkov. Trgovina na obmejnih področjih (v avtonomnem računu) je leta 1961 dosegla 5,4 odstotka vse italijansko-jugoslovanske izmenjave, a v letu 1962 4,5 odstotka.
Lani je avtonomni račun prvič postal pasiven za Italijo; leta 1961 je bil že za nad pol milijarde aktiven, naslednje leto pa je prišlo do precejšnjega primanjkljaja za Italijo. To je dokaz, kako je bil jugoslovanski izvoz v Italijo sproščen, in sicer bolj kakor italijanski izvoz v Jugoslavijo. Sistem vezanih poslov (affari abbinati) se je obnesel. Govornik je priporočal članom, naj posle izvršujejo ko se le da, v okviru av-tonomnega računa, ki bi sicer spričo sprostitve jugoslovanskega uvoza v Italijo po splošnem sporazumu in glede na politi-
ko narodne banke FLRJ pri podeljevanju deviz jugoslovanski industriji za poravnavo uvoza iz Italije, utegnil postati brezpredmeten. Jugoslovanske pristojne oblasti ne upoštevajo dejstva, da so tržaška podjetja pripomogla k povečanju jugoslovanskega izvoza — saj je Jugoslavija v avtonomnem računu lahko povečala izvoz skoraj za 130 odstotkov (za čez 1 milijardo lir) in je.lahko izvozila tudi za 360 milijonov lesa in za 246 milijonov drv. Zato naj bi tudi posle v zvezi z jugoslovanskim izvozom izročala tržaškim podjetjem.
SEJEM «iALPE-ADRIA»
TUDI LETOS
Poročilo predsednika omenja ob zaključku tudi koristno vlogo sejma »Alpe-Adria«, čeprav so pri izvajanju zaključenih poslov nastale težave. Jugoslovanska devizna politika ni namreč obravnavala pri dodeljevanju deviz za poravnavo poslov, zaključenih ob sejmu «Alpe-A-dria«, teh poslov v posebnem ločenem okviru, čeprav so bili ti vezani in zaključeni po načelu kompenzacije, temveč po splošnih načelih, ki veljajo za vso jugoslovansko zunanjo trgovino. Te ovire je bilo možno odstraniti s posredovanjem ravnateljstva za zunanjo trgovino pri generalnem vladnem komisariatu. Tudi letos bodo priredili ta sejem. Treba bo pravočasno seznaniti trgovce z blagovnimi listami. Morda se bo prav iz tega sejma izcimila po-
buda za nov sporazum, ki naj bi uredil izmenjavo med deželo Furlanija - Julijska krajina in nadomestil sedanje sporazume (tržaškega in goriškega) o trgovini med obmejnimi področji.
LIKVIDACIJA JUGOSLOVANSKEGA PREBITKA V AVTONOMNIH RAČUNIH
Na zborovanju so se dotaknili jugoslovanskega prebitka, ki je nastal lansko leto na tržaškem in goriškem avtonomnem računu, ter znaša v goriškem računu 1,5 .milijarde dinarjev, v tržaškem pa okoli 500 mili. j ono v lir. Ker velja za trgovino po obmejnih sporazumih pravilo, da je treba ohraniti ravnovesje, mora zdaj Jugoslavija izkoristiti ta svoj prebitek in zanj nabaviti ustrezno količino blaga v Italiji, v razgovoru je bila izražena želja, da bi Jugoslovani uvozili to blago iz Italije s posredovanjem tržaških in goriških podjetij; jugoslovanske nabave naj bi bile razdeljene med razna tukajšnja podjetja v manjših količinah.
NOVI ČLANI ODBORA V novi odbor, ki se še ni konstituiral, so bili izbrani naslednji člani: s. D’Agnolo, F. An-zellotti, D. Castro, P. Isardo, D. Košuta, M. Kralj, dr. R. Lat-kovič, L. Limbek, dr. C. Na-scimben, a. Petito, P. Petrucco, dr. V. Ramella, M. Vatovec in dr. E. Vatta.
Gospodarsko pismo iz Jugoslavije
__(Nadaljevanje s 1. strani) [nato, na drugi strani pa je sila
snovo za nadaljnji razvoj, mo-	la £
ramo to poudariti tudi za druge dejavnosti. Kajti ne glede na to, da predstavlja primorski okraj v ekonomskem pogledu že precej razvit okraj, moramo ugotoviti, da ima ta o-kraj tudi mnogo nerešenih problemov, ki jih mora rešiti, če se hoče razvijati tako naglo, kot se je do sedaj. Prvi je nadaljnja gradnja industrije in v tem pogledu sm0 či-tali o začetku gradnje velike tovarne terilena v Kopru, katere investicijska vrednost bo znašala 15 milijard. Za tovarno je bil izbran Koper, saj se Koper razvija v pristaniško mesto in je kot tako najbolj pripravno za gradnjo industrijskih objektov. v turističnem pogledu pa se stanje iz leta v leto boljša,
tetttaSSSŽiff® l™enjava delovne, sile
gre večji del naložb sedaj na
obalno področje. Brez dvoma bi bilo potrebno povezati obalo 'z zaledjem in tudi to urediti, ker nudi zaledje turistu mnogo takih zanimivosti, ki jih ni nikjer drugje na svetu. V to ne spadajo samo turistični objekti, temveč zlasti ceste.
Naj omenimo samo še velik problem koprskega pristanišča. To ima sedaj že nad 500 metrov operativne obale in naglo gradi potrebne pristaniške objekte. Promet narašča tako, da ga pristanišče le z dobro organizacijo in s težavo obvlada, saj odpade na kvadratni meter operativne obale in skladiščnih površin sedaj največ tovora v primerjavi z drugimi domačimi in celo tujimi pristanišči. Zato je potreba po nadaljnjem večanju pristanišča zelo velika.
ŽELEZNICA
NUJNO POTREBNA
Vedno večja pa je tudi potreba po gradnji železniške pro. ge. To vprašanje se zdaj odmakne, nato zopet približa u-resničenju. Zaradi težav s sredstvi sedaj stanje ni najbolj rož-
res tako samo dejstvo, da je bilo letos v januarju natovorjenih ali iztovorjenih na želez-niški postaji v Kozini v zvezi s koprskim pristaniščem do 100 vagonov v enem dnevu ali po tri vlake s po 33 vagonov. Na« daljnji računi dajo v tem pogledu pravi vpogled v naglo rast, obenem pa tudi morebitno zaostajanje koprskega pristanišča, če ne bo železnice. Zato je problem povezave koprskega pristanišča z železnico vedno bolj pereč, saj računajo, da bo pristanišče v nadaljnjih sedmih letih doseglo promet do 1.200.000 ton. To pa je število, ki da že danes misliti.
-S).
eez mejo
(Nadaljevanje s 1. strani)
pogovor, zaenkrat samo pogovor med uradnimi predstavniki italijanske in jugoslovanske strani, kako bi bilo dobro omogočiti tem obrtnikom v Italiji, da pomagajo ljudem na slovenski strani iz stiske. Priznati je treba, da so na slovenski strani zaslužki za obrtniške usluge dovolj visoki, da bi se obrtnikom iz Julijske krajine izplačalo delo na jugoslovanski strani. Za sedaj se ljudje iz slovenskega dela pasu obračajo na razne obrtnike, zlasti na urarje na naši strani, pa tudi na druge za manjše usluge. Po drugi strani pa prihajajo radi z italijanske strani v zdravniške ambulante bolniki z italijanske strani, ker so tam deležni skrbne zdravniške oskrbe proti mnoi go bolj nizkim zdravniškim honorarjem.
Prav je, da se vsakodnevni problemi čedalje bolj prepletajo, ker je to le dokaz, da miroljubno vzraščanje prebivalstev ob meji kar venomer organsko raste.
Si
BANDA Dl CREDITO Dl TRIESTE
S. P. A - D. D.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA LIR 600.000.000 - VPLAČANIH LIR 180.000.000
TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 telefon žt. 38-101, 38-045 brzojavni naslov* BANKRED
JfKOBILI	MADALOSSO
TRST-TRIESTE, ul.	XXX Ottobre vogal ul. Torrebianca, tel. 35-740
UaAine	Pohištva dnevne sobe oprema za urade - vozički - posteljice
permafles	Razstave: Ul. Valdirivo, 29 Ul. F. Filzi. 7
IMPENPOBI
UVOZ - IZVUZ - ZA ti I (J 1 V A
TRST, Ul. Cicerone 8 Tele! 38-136 - 37-725
Oddelek za kolonialno blago Dl. del Borco 20 Tel 50010 Telegr.: Impenport - Trieste
U VAZA:
VSAKOVRSTEN LES - CEMENT IN GRADBENI MATERIAL - MESO IN ŽIVINO
IZVAZA:
TEHNIČNI MATERIAL - BAZNE STROJE TEKSTIL . KOLONIALNO BLAGO
Specializirano podjetje za vsakovrstne kompenzacije Posreduje po tržaškem m goriškem sporazumu
SEDEŽ, TRST . ULICA FABIO FILZI ŠT. 8-i. - TELEFON ŠT. 37-808
SPOmRSKFGA ZDRUŽENJA
Zdravniška pomoč obrtnikom v pokoju
Iz zakona 27. februarja št. 260, ki je bil objavljen v Uradnem fcstu št. 79 dne 23. marca 1963, objavljamo nekaj podatkov, ki bodo gotovo zanimali obrtnike
Na podlagi zakona 29. decembra 1956 št. 1533, je bila raztegnjena bolniška pomoč, v smislu zakona 4. julija 1959 št. 463, upokojencem, kolikor o-menjeni nimajo že pravice do zdravniške in bolniške pomoči na drugačni osnovi bodisi, da so sami že obvezno zavarova-ni, bodisi da imajo pravico po drugih članih družine.
Poleg omenjenih upokojencev, imajo pravico do zdravniške in bolniške pomoči njih družinski člani, če živijo z njimi in če so v njih breme, kot predvideva čl. 5 zakona 29. decembra 1956 št. 1533.
Omenjena pomoč pritiče za neomejen čas v primerih posebnih starostnih bolezni, ki so označene v posebnem seznamu sestavljenem od Ministrstva za delo in socialno varstvo v smislu 61. 3 zakona 4. avgusta 1955 št. 692.
Za bolniško pomoč v korist o-menjenih oseb skrbijo pokrajinske bolniške blagajne obrt-
nikov. Omenjene bolniške blagajne, sporazumno s pokrajinskimi komisijami, poskrbijo za sestavo posebnih seznamov označenih oseb — ločeno za u-pokojence in za člane družine.
Obrtnik, ki ima pravico, kot upokojenec, do zdravniške pomoči, ki jo predvideva zakon 30. oktobra 1953 št. 841 za državne upokojence, oziroma zakon 4. avgusta 1955 št. 692 za upokojence splošnega obveznega zavarovanja za invalidnino in starost, lahko izbira med pomočjo, ki se mu nudi na tej podlagi in pomočjo, ki mu je dodeljena po zakonu.
V primeru odločitve v smislu zakona 4. avgusta 1955 št. 692, ima bolniška blagajna obrtnikov dolžnost, da vloži prispevke plačane bolniški blagajni obrtnikov v Sklad za pokojnino in zdravniško pomoč upokojencev.
Isto velja tudi za ostale člane družine.
Mera stroškov v tej zvezi je določena letno na podiagi podatkov, ki izhajajo iz že o men j enih seznamov in je sorazmerna številu upokojencev, ki imajo pravico do zdravniške pomoči.
Stroški se krijejo z letnim prispevkom države in z morebitnim dopolnilnim prispevkom obrtnikov, ki so vpisani v pokrajinski bolniški blagaj
NOVI FINANČNI INTENDANT
V Trstu imamo novega finančnega intendanta. To je 54-letni 6r. Giovanni Barbera. Prihaja iz Alessandrije. Opravljal je službo intendanta tudi v Son-driu, podintendant pa je bil v Genovi. Povsod se je odlikoval kot dober upravni funkcionar.
VSEDRŽAVNA 24-URNA STAVKA ZDRAVNIKOV. V četrtek, 4. t.m. so zdravniki po vsej Italiji začeli 24-urno stavkovno gibanje, s katerim so hoteli obrniti pozornost vseh na nezadovoljivo organizacijo usta-nov za zdravstvo in na številne težave, ki jih imajo pri opravljanju svojega dela zaradi vsepričujoče birokracije. Znano je, da so morali doslej marsikdaj Premostiti silne ovire spričo Pretiranih pravnih omejitev. Odslej pa bodo baje pacijentom budili takojšnjo brezhibno po-hioč ne oziraje se na strogi seznam predpisanih in nedovolje-bih zdravil. Istotako bodo pri Zdravljenju jemali v poštev le tezultate kliničnih ocen ne me-Heč se za katere koli druge či-bitelje. Predsednik zveze zdravniških zbornic poslanec Chiaro-lanza, je na tiskovni konferenci v Rimu izrekel prepričanje, da bo stavka uspela.
CVETLIČNA RAZSTAVA V TRSTU. V torek so organizatorji tržaške cvetlične razstave priredili v Milanu tiskovno konferenco. Razstava bo od 20. aprila do 5. maja v našem mestu. Po bavedbi najvažnejših činiteljev, ki so pripomogli k temu, da zavzema cvetličarska proizvodnja Y Italiji prvo mesto na področju poljedelstva, so omenili, da Pride v Trst čez 280 razstavljavcev iz 36 držav. Na Tržaškem znaša svetličarska proizvodnja do petdeset milijonov letno. To proizvodnjo je treba Povečati in njeno kakovost izboljšati. Zaradi tega in pa del-bo zaradi težnje za okrepitvijo birizma na našem področju si Prireditelji razstave prizadevajo, ^ bi njeno organizacijo izbolj-
300 NOVIH BREZPOSELNIH, v Diisseldorfu v Nemčiji je Prišlo do stečaja v tovarni srajc, za.-adi primanjkljaja okoli 900 milijonov lir. «Textil De-luse», tržaška podružnica ome-
njene tovarne mora prav tako zapreti obrat; tako bo ostalo brez dela 300 specializiranih delavcev in delavk.
NA ZADNJI SEJI NABRE-ŽINSKEGA OBČINSKEGA ODBORA so razpravljali o sklepu tržaške prefekture, da ukine prispevek za otroško počitniško kolonijo v Rigolatu v Karniji, češ da je bilo število prijavljenih otrok zadnja leta premajhno. Sklenili so, da se bodo obrnili na vse ustanove, ki prirejajo tovrstne počitniške kolonije in jih pozvali naj sprejmejo tudi otroke iz devinsko-nabrežin-ske občine. Govorili so tudi o stavbi, v kateri je nekdaj bila nabrežinska strokovna šola. Na podlagi žrebanja po razpisu za dodelitev prostorov, bodo v prvem nadstropju nameščene sekcija KPI, PSI, Slovenska demokratska zveza ter Delavska zbornica CGIL.
«!ZIMSKA POMOČ» ODPRAVLJENA. Senat je te dni sprejel zakon, s katerim se ukinja »državni sklad za zimsko pomoč«, v katerega so se stekali vsi. poviški -na vozovnice ter druga sredstva. Sedaj mora biti zakon odobren še od poslanske zbornice. Namesto dosedanjega sklada bo dalo notranje ministrstvo 5 milijard občinskim podpornim ustanovam, nekaj pa bo dalo ministrstvo zdravstva. Senat ni odobril od vlade predlaganega 10-odstot-nega poviška na kolkovanje listin za prevoz oseb; pač pa je uvedel stalni dodatek 3500 lir na vstopnice v igralnice, za 100 odsto pa so zvišane tudi pristojbine za razna tekmovanja in natečaje proti nagradi.
ni. Ta slednji prispevek dolo či občni zbor bolniške blagajne.
Ob razdelitvi sklada za nacionalno solidarnost, v smislu čl 23 - črka b/ zakona 29. decembra 1956 št. 1533 med posamezne pokrajine, bo državna federacija bolniških blagajn u-poštevala gospodarski položaj posameznih krajev in stroške za pomoč upokojencem.
Razvoj veleindustrije v Nabrežini
TiiUlzvin
ZA TURISTIČNO SEZONO ONSTRAN MEJE V neposredni bližini naše meje, v koprskem okraju, se z veliko intenzivnostjo pripravljajo na letošnjo turistično sezono, v kateri pričakujejo znatno večji promet, kot je bil lani. K temu naj bi pripomogla povečana zmogljivost hotelov. Z dograditvijo novega turističnega središča v žusterni bo samo Koper, z vštetjem že obstoječih hotelskih in zasebnih ležišč, mogel hkrati sprejeti o-koli 700 turistov, z Ankaranom vred pa okoli 1400. Poleg Žu-sterne, kjer grade 4 nove motele in veliko restavracijo, poleg ceste pa moderno kopališče z olimpijskim plavalnim bazenom, dobi tudi Ljudski park Rižana nekaj weekend hišic. Hotelsko podjetje Adria v An-karanu je popolnoma preuredilo stari konvent in dogradilo nove motele. V Jernej skem zalivu nastaja restavracija z novim kopališčem. V piranski občini bo v novih letoviških hišicah in novih hotelskih objektih gostom na voljo okoli 600 ležišč, z lani dokončanimi kampingi pa skupno okoli 1800. V Postojni grade nov sodoben hotel, prav tako v Bovcu. Drugod povečujejo stare gostinske obrate in zasebna ležišča. Na staja več novih restavracij in kavam. V Kopru naglo napredujejo dela pri urejanju restavracij v Pretorski palači. V teku je dalje več občinskih del. Med Portorožem in Soško dolino bodo obratovali letalski taksiji. Večina zmogljivosti je že vnaprej oddanih, vštevši tudi nove, ki šele nastajajo.
R. G.
Glede industrijske dejavnosti v devinsko - nabrežinski občini moramo zabeležiti izreden proizvodni vzpon Timavske papirnice (Cartiere del Timavo), ki so se opremile z najmodernejšimi, iz inozemstva uvoženimi stroji, in ki sedaj krijejo polovico potrošnje itali j črnskih časopisov. Razen tega ta veleindustrij ski obrat zalaga s svojimi proizvodi tudi inozemska tržišča. Lansko leto si je papirnica nabavila nov, sodoben stroj za proizvodnjo patinira-nega papirja. Iz tega stroja priteče vsako minuto 600 metrov dolg in 3,60 m širok papirnat trak. Letno proizvaja ta stroj 50.000 ton patiniranega rotacijskega papirja za revije. Isti stroj lahko s posebnim postopkom proizvaja še finejši papir za «offset» tisk. Papirnica zaposluje okoli 100 nameščencev in 600 delavcev; od teh je tretjina domačinov.
Ta papirniški veleobrat ima v načrtu izgradnjo nove tovarne za lepenko. Zadnje čase je uprava papirnice kupila v neposredni bližini obširna zemljišča za gradnjo še drugih industrijskih objektov. Del tega zemljišča bodo uporabili za izgradnjo lastnega pristanišča, ki bi stalo prav blizu papirnice. Sedaj namreč dovažajo lesno surovino iz inozemstva čez tržiško luko, od tam pa s tovornjaki. Pristanišče v Tržiču je oddaljeno od papirnice 6 kilometrov.
UGODNA KONJUNKTURA
ZA KAMNARSTVO
Kamnarska industrija v Nabrežini, ki ima že staro tradicijo, se razvija v znamenju zelo ugodne konjunkture. Povpraševanje po obdelanem, a še bolj po neobdelanem kamnu je veliko. Kamnarska podjetja svoje proizvode prav dobro prodajajo v Italijo pa tudi v inozemstvo, zlasti v Zahodno Nemčijo ter v Združene države A-merike. Vsa nabrežinska kamnarska podjetja imajo veliko naročil; med njimi prednjači vodilno kamnoseško podjetje »Rimski kamnolom* («Cava Romana*).
To podjetje je v začetku lanskega leta kupilo v kraju Lasa (nemško Laas) pod prelazom Stelvio na italijansko-švicarski meji več kamnolomov z vso
Za Jugoslavijo
vsaj 300.000 stanovanj na leto
NASE SOŽALJE
V torek so na Opčinah pokopali 54-letno Jožico Senčar roj.
Petrič, soprogo dr. Boga Senčarja; pogrebu je poleg dveh drugih otrok prisostvovala tudi hčerka Mojca, ki je prispela iz Kanade. V Trstu sta umrla 73-letni Gianni Emberger in Karolina Piščanc; v Prečniku Ivan Pernarčič, v Gropadi 88-Ietna Frančiška Gojča roj. Segolin, v Lonjerju 42-Ietni Stanko Cok, v štandrežu 78-letni Alojz Nanut. | cev so zaradi tega prisiljeni sta-
Revolucionarne socialne spremembe, ki so zajele FLR Jugoslavijo v sedemnajstih letih njenega obstoja, so povzročile izredno veliko potrebo po gradnji novih stanovanj. V tem času so namreč milijoni Jugoslovanov zapustili vasi in se preselili v mesta in industrijska središča. So ponekod vasi, v katerih so ostali samo še stari ljudje in na tisoče hiš je ostalo celo neobljudenih. Tako je povsod, a prav posebno na jugu. Celo Sloveniji niso močno izpraznjene vasi neznane. Na Krasu je okoli 500 kmetij, na katerih so ostali le nad 50 let stari ljudje. Še slabše je v zalednem delu slovenske Istre. Večje kmetijske površine so ostale zaradi tega povsem ali po znatnem delu neobdelane. To je problem, ki povzroča mnogo preglavic.
Na drugi strani je še težavnejši problem pomanjkanje stanovanj po mestih in industrijskih središčih. Gradnja' stanovanjskih hiš sodi med naj večje dejavnosti sedanje Jugoslavije, a realizacija še zdaleč ne zadostuje. Po statističnih podatkih bi potrebovali do leta 1980 najmanj 3 milijone novih stanovanj ali okoli 300.000 na leto. Stotisoči delavcev in nameščen-
novati daleč od svojih delovnih mest. Na delo se vozijo tudi do 70 km daleč, isto pa velja za njihovo mladino, ki obiskuje višje in visoke šole.
Boj za stanovanja v mestih in industrijskih središčih traja neprekinjeno. Nova stanovanja grade pretežno industrijska in druga podjetja; v občinah se u-stvarjajo posebni gradbeni skladi, iz katerih črpajo podjetja kredite, ostali, manjši del, gre za stanovanja tistih, katerim jih ne grade podjetja, mnogi si pa grade stanovanja tudi sami. Zemljišča dobe brezplačno. Ker so stanovanja last podjetij in ustanov, nastajajo težkoče v primerih zamenjave zaposlitve. Novo stanovanje mora preskrbeti novi delodajalec.
Zasebne gradnje stanovanjskih hiš, skoraj izključno enodružinskih, so posebno velike na periferijah večjih mest. V zadnjih treh letih je zrastlo samo v Kopru okoli 120 takih hiš in rastejo še dalje v Semedeli in žusterni. Koper bi potreboval vsaj 200 do 250 stanovanj na leto, da bi spravil pod streho vse, ki jih potrebujejo. Ker stane gradnja stanovanja najmanj 3 do 5 milijonov dinarjev, je potrebnih za tako število okoli 800 milijonov dinarjev.
V nedeljo 17. marca je bil v Gorici reden občni zbor Kmečke banke, registrirane zadruge * omejeno zavezo, na katerem sta upravni svet in nadzorstvo Podala poročilo o poslovanju Panke v 54. poslovnem letu (leju 1962). Za boljše razumevanje ju lažjo presojo poslovanja ban-*e ja upravni svet v uvodu k Svojemu poročilu dodal pregled sPlošnega gospodarskega razvoda v Italiji in v deželi. Tako so člani zadruge seznanili z o-‘r-ol išči nami, v katerih je poslo-vaia banka.
Razvoj italijanskega gospodarstva j Italijansko gospodarstvo se je uihi še gibalo v ozračju tako i-uienovanega gospodarskega čudeža, čeprav v manjši meri kot l prejšnjem letu. Narodni dogodek se je zvišal skoraj za 6 ^sto in je dosegel 22.223 mili-:,ard lir, in sicer za 1.5 odsto v Poljedelstvu in 7.5 do 8 odsto Pa drugih področjih, še vedno bil občuten pojav zapuščenih c*hetij, kar povzroča resno zaskrbljenost, čeprav se hkrati kbietijstvo mehanizira. Za raz-,v?j industrijskega sektorja je ?!lo značilno podržavljenje elek-uučne industrije, ki je bilo o-psnjeno pozitivno; značilna je ?ila tudi ostra stavka kovinarjev, a poleg tega popolna zapo-Uehost kvalificirane delovne si-:e- Napredovala je tudi notra-trgovina glede števila po-'ovalnie pa tudi celotnega pozvanja: za zunanjo trgovino - značilno povečanje uvoza redvsem blaga široke potroš-uj , kar je neugodno vplivalo Pa plačilno bilanco. Izdani so 'Pii novi ukrepi za prilagoditev kredtnega gospodarskega siste-ba novim potrebam. Hranilne bge, predvsem bančni tekoči Putini so =o Avienili, toda sko-
Kmečka banka v letu 1962
Gospodarska konjunktura v lanskem letu Uspešno poslovanje banke
raj za 36 odsto so nazadovale investicije obveznic in delnic.
DOMAČE GOSPODARSTVO
V	L. 1962
Gospodarstvo v Posočju se je razvijalo vzporedno z državnim. Bilanca poljedelstva je bila nezadovoljiva zaradi suše južno od Gorice, ki je neugodno vplivala na živinorejo. Posledice zapuščanja kmetij se čutijo predvsem na Krasu in v Brdih, kjer skoraj ni družine, ki ne bi imela vsaj enega svojega člana zaposlenega v industriji, trgovini ali pomožnih službah.
Med industrijskimi panogami je nastopilo izboljšanje v bro-dogradnji, v tekstilnih podjetjih in nasplošno na vseh sektorjih, tako da je industrija lahko zaposlila vso razpoložljivo kvalificirano delovno silo. predvsem na področju Tržiča je bil investiran nov domač in tuj kapital in prav ta predel goriške pokrajine kaže največjo" dejavnost.
MALOOBMEJNI PROMET
IN ZUNANJA TRGOVINA
V	trgovini se še vedno čuti blagodejen vpliv maloobmejnega prometa, dotok jugoslovanskih državljanov se veča; gospodarske koristi tega prometa je deželno prebivalstvo občutilo na obeh straneh meje. Za današnji trg je značilno, da se vedno bolj širi nakupovanje na obroke. Zunanja trgovina se razvija predvsem s sosedno Jugoslavijo ter napreduje. Jugoslovanski izvoz se je povišal z
nakupom poljedelskih pridelkov in živine pa tudi z jugoslovanskimi dobavami surovin in polizdelkov in prvikrat z dobavo dokončnih industrijskih proizvodov; na drugi strani se je italijanski izvoz v Jugoslavijo znižal. Podoben potek je zabeležila trgovina v okviru avtonomnega kompenzacijskega računa za obmejno področje. Poročilo omenja tudi novi sejem «Alpe-Adria», «ki se bo, kakor se zdi, uveljavil z uspehom*. Kmečka banka je dosegla zadovoljive uspehe v zunanji trgovini, bodisi po splošnem kot po krajevnem sporazumu, pa tudi v okviru sejma «Alpe-Adria».
Položaj kreditnega sektorja je zadovoljiv; višajo se vloge, bančne in poštne, investicije so precejšnje; tvrdke se poslužujejo krožnega sklada za nove o-brate ali za obnovitev starih. Večjih stečajev ni bilo, povišali pa so se menični protesti kot posledica nakupov na obroke. Napredovanje posoškega gospodarstva je dovedlo do izboljšanja življenjske ravni.
BILANCA ZA LETO 1962
V poročilu o sami bilanci > menja upravni svet, da je ban ka na dan varčevanja brezplačno razdelila med dijake razne šolske potrebščine, med letom pa podpore raznim ustanovam, pa tudi prispevala k posebnemu pokrajinskemu skladu za priza dete od suše
Poročilo omenja, da so se vloge lani povišale za okoli 105 mi-
lijonov lir (za 33 odsto) in dosegle 422 milijonov 633.000 lir, in sicer predvsem vezane vloge. To je omogočilo banki povečanje investicij v mala in srednja podjetja v industriji, v trgovini ter v prid pomožnim tvrdkam in delavstvu za 44 milijonov (21 odsto). Razmerje med vlogami in investicijami — te so skupno dosegle 317 milijonov — znaša 60 odsto. Zadovoljiv je račun «Zgube in dobička*, saj izkazuje okoli 2 milijona 891.000 čistega dobička.
«Moramo tu še omeniti, pravi nadalje poročilo, nenehno višanje stroškov zaradi davčnega pritiska in socialnih dajatev ter poviškov plač zaradi naraščajoče draginje*. V zvezi z dohodki je treba naglasiti nenehno nižanje aktivne obrestne mere.
Cisti dobiček se razdeli takole: 5 odsto na delež (655.050 lir skupno), v rezervni sklad 2 milijona 73.000, upravnemu svetu (5 odsto) 141.930 in v dobrodelne namene 20.607 lir.
Po prečitanju poročila nadzorstva, ki ugotavlja z zadovoljstvom ugoden potek poslovnega leta in se zahvaljuje predsedniku, upravnemu svetu, ravnatelju ter vsemu osebju za uspešno delo, je ravnatelj dr. Vladimir Baša na željo članov razložil pomen ustanovitve dežele Furlanija-Julijska krajina in vpliv zadevnega zakona na kreditno poslovanje; dotaknil se jo tudi zakona o obdavčenju dividend.
V upravnem svetu so poleg predsednika A. Ternovica in podpredsednika rag. s. Lebana še člani A. Komjanc, A. Makuc, A. Stekar in namestnik M. Hmeljak. Nadzorstvu predseduje I. Prinčič, s katerim sodelujeta nadzornika St. Medvešček in C. Budihna.
pripadajočo tehnično opremo, kjer v velikih količinah lomijo izredno cenjeni beli marmor, ki po svoji kakovosti prav nič ne zaostaja za kararskim.
Za gospodarsko dejavnost v naši občini je tudi pomembno podjetje «CASALE», ki ima kamnolom ob morski obali v Sesljanu. Delo je v podjetju mehanizirano. Podjetje ima mline za mletje kamenja, premične buldožerje z lopatami za avtomatično nakladanje, traktorje na gosenice z žerjavi; razpolaga tudi z avtomatskimi s\edri, pri katerih delavci vrtenje v skalnate sklade le nadzirajo. Poleg tega ima tudi svoj lastni park za prevoze po suhem in po morju: tovornjake prekucnike oziroma ladje in vlačilce, Podjetje zaposluje približno 90 delavcev, med katerimi je okoli 25 Slovencev, in zalaga z apnencem, ki ga dovaža po morju, tri tovarne v industrijskem pristanišču Mar-ghera pri Benetkah, in sicer tovarno za karbid, tovarno steklarskih izdelkov in tovarno sladkorja. V Trstu zalaga železarno «Ilva», ki je že sedaj velik potrošnik nabrežinskega apnenca in obeta, čim se bo ta o-brat razširil, podvojiti potrošnjo tega materiala.
Razen tega dobavlja podjetje «Casale» velike kamnite bloke za valobrane in za ojačenje pristaniških naprav (portičev) po naročilu Pomorskega tehničnega urada. Podjetje si je zagotovilo nadaljnje izkoriščanje s tem, da je od devinskega graščaka pokupilo vse zemljišče prav do stavbe Tržaške hranilnice v Sesljanu.
Iz tega je razvidno, da podjetje ni važno samo v krajevnem merilu; važno je tudi za industrijske obrate izven našega kraja. Zato so bila brez u-speha vsa prizadevanja naše občine in Turistične ustanove iz Trsta, da bi obrat ukinili oziroma ga premestili. Kamnolom namreč s svojo vdrtino močno kvari zunanjost sesljanske obale, ki velja za izrecno turističen predel. Kot se vidi, koristi teh industrij daleč presegajo koristi turizma.
STANKO KOSMINA
kultura in znfletjje
«UIjanik» gradi za tujino
Ladjedelnica «Uljanik* v Pulju je lani s svojimi proizvodi dosegla vrednost 22,9 milijarde dinarjev. Celotni dohodki ladjedelnice so se povečali za 33 odst. v primerjavi z letom 1961. Lani je ladjedelnica «U-ljanik* izročila tujim naročnikom 3 ladje v vrednosti 9,172.000 dolarjev. Poljski je prodala 6 Diešlovih motorjev za 2,405.000 dolarjev. Letos bo ladjedelnica zgradila 13 ladij za izvoz, od tega samo za Sovjetsko zvezo deset. Vrednost ladij, ki jih bo ladjedelnica zgradila na podlagi dosedanjih pogodb, cenijo na 50 milijonov dolarjev. Tako si je «Uljanik» zagotovil delo že za 4 leta.
NOVA POLITIČNA ORGANIZACIJA V DOLINI AOSTA. V samoupravni deželi Dolini Aosta (Val d’Aosta), kjer prebivajo v pretežni večini Francozi, so ustanovili novo politično gibanje pod nazivom «Ligue Val-dotaine* (Valdostanska zveza). Njen namen je ščititi narodne m gospodarske koristi francoskega prebivalstva v okviru avtonomne dežele. K novemu gibanju je pristopilo tudi več pristašev in voditeljev obstoječe cUnion Valdotaine*, med njimi deželni poslanec Lucat.
Bogomira Magajne ni več
Komaj 59 let star je umrl dr. Bogomir Magajna iz Gornjih Vrem pri Divači. Zadnja leta je zelo trpel zaradi sladkorne bolezni. Velik je bil krog ljudi, ki ga je poznal, posebno na Primorskem. Bil je zdravnik za u-mobolne na Studencu pri Ljubljani, hkrati pa je bil plodovit pisatelj, ki je zmerom posegal v sodobno stvarnost; uveljavil se je tudi kot mladinski pisatelj, poln domišljije. Prvo njegovo delo je bilo »Gornje mesto* iz socialnega življenja zagrebških Slovencev, kar je dobro poznal, ker je tam študiral na medicinski fakulteti; nato so prišli «Graničarji» o usodi ljudi na stari jugoslovansko-ita-lijanski meji. V primorskih begunskih krogih je bil znan kot vnet borec proti fašizmu. Med vojno je poskusil okupacijske zapore in internacijo in nato tvegal hude preizkušnje v partizanski vojni. Tudi o partizanskem doživetju je izdal vrsto novel, ki so napravile velik vtis na bralce. V Brkinih je doživel hude ure med nemško ofenzivo, a po vojni je nadalje neumorno pisal, dokler mu ni bolezen počasi, dobesedno izpulila peresa iz rok. Dvanajst let je vodil primorsko založbo «Lipo» v Kopru kot predsednik in glavni urednik. Tesno je bil navezan na svoj Kras in na domačo vas pa še na brata Franceta, tudi pisatelja. K pokojnemu Bogomira so se zatekali vsi potrebni tolažbe in pomirjevalne besede, vesele dražbe in smeha, pa tudi gmotne pomoči. Nikogar ni razočaral. Imeli so ga vsi radi: stanovski tovariši zdravniki, slovenski pisatelji, preprosti ljudje. Njegova smrt je udarec za vse nas.
R.
B. Brecht prvič v Trstu
V Trstu so prejšnji teden prvikrat igrali eno izmed številnih del znanega nemškega pisatelja Bertolda Brechta, ki že davno slovi v zahodnem svetu. Stalno gledališče — Teatro sta-bile je v Avditoriju z uspehom prikazalo Brechtovo delo «člo-vek je človek*, ki ga je režiral Fulvio Tolusso.
Brecht se je rodil leta 1898 v Augusti v Nemčiji, študiral je naravne vede in medicino, a se je kmalu povsem posvetil gledališču. Neutrudno je iskal novih oblik v gledališki umetnosti; bil je v nenehnem stiku s samimi i-gralci, ki jim je pomagal z nasveti pri njihovem ustvarjanju likov. Leta 1933 je zgpu^til Nem-čijo, v kateri je zavladal nacizem in se nastanil na Danskem vse do leta 1939. Pozneje je mnogo potoval in se najraje ustavljal v Parizu, Moskvi in New Yorku.
Vse od začetka kaže njegovo delo močno težnjo za obnavljanjem ljudskih motivov, predvsem balad. Življenje je zanj e-na sama groteska, katere jedro je večni boj človeka s človekom. Temu naj bi napravila konec u-spostavitev socializma, katerega duh preveva v glavnem vse njegove stvaritve Potem se je pola-goma oddaljil od ekspresionističnih smeri, ki jim je bil sledil že od prvega začetka, in se posvetil epičnemu realizmu, ki se je mnogo bolje podajal njegovim revolucionarnim idealom.
Leta 1922 je napisal dramo v petih dejanjih «Trommeln in der Nacht* (Bobnenje v noči). ; V njej nastopa kot osrednja o- | sebnost topničar, ki se po štirih 1
PRIZNANO MEDNARODNO AVT0PREV0ZNIŠK0 PODJETJE
LA	GOMZI ANA
Gorica - Via D. d’Aosta N. 180 - Tel. 28-45, 54-00 - Gorica
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
letih ujetništva v Afriki vrne domov, kjer so ga že zdavnaj i-meli za mrtvega. Doma ga čaka strahovito razočaranje: zaročenke mu je zapeljal črnoborzijanec. V drami je simbolizirana duševna praznina nemškega ljudstva, ki se po dolgih mukah nič več ne upira sovražniku.
Iz leta 1926 je parabola «Človek je človek». Z njo avtor dokazuje, da človekova osebnost sama na sebi nima nikake veljave, pač pa ima vso veljavo potni list, ki ga nosi s seboj človek. Gre za močno satirično in posmehljivo pripoved o grotesknih dogodivščinah angleških vojakov v indijski garniziji. Ti po dolgem trudu prepričajo plahega in miroljubnega skladiščnika-raznašalca, da zamenja strojni-čarja, ki se ni bil javil na ra-portu. Gay — tako je ime skladiščniku, preoblečen v stroj ni-čarja zagreši nekaj sleparij, zaradi česar ga obsodijo na smrt, toda on umre pred ustrelitvijo; ko znova oživi, odide v vojno, kjer si pridobi slavo. Končno se vrne v garnizijo, kjer odda pravemu strojničarju potni list na smrt obsojenega skladiščnika.
Okoli leta 1930 se je nemimi in muhasti anarhist lotil «Poiz-kusov* («Versuche»), s katerimi se poglablja v raziskovanje raznovrstnih umetniških oblik (radio, komedija, spevoigra, film, epika), in to popolnoma neodvisno od meščanskih tradicij. V to vrsto del sodi tudi «Die Drei-groschenoper* (Opera za tri groše). To je svojevrstna in prosta predelava satire «Beggar’s Opera* angleškega komediografa Johna Gaya (1688—1732). V njej nastopajo potepuhi, berači in tatovi, ki se sicer dovolj jasno zavedajo svojih podlosti, nimajo pa potrebne moči in volje, da bi se uprli zločinskim nagnjenjem.
Zatem je Brecht mnogo potoval in hkrati ustvarjal. Med njegova najboljša dela sodita «Gro-za in siromaštvo tretjega Reicha* in «švejk», s katerima kot neizprosen antinacist neusmiljeno udriha po vojnih zločincih in vojni sploh.
Brecht se je z vsemi svojimi silami iskreno boril proti nasilju, pokvarjenosti in predvsem neznačajnosti tedanje dražbe in njenih ureditev. Umetnosti je skušal vrniti dostojanstvo s tem, da jo je postavil v realne razmere sodobnega kolektivnega življenja. Njegova umetniška o-sebnost šele sedaj zaseda zasluženo mesto v svetovni literaturi; njegova dela še posebno i-grajo v Ameriki in seveda v Nemčiji.
G.
Odmevi
Vilfanovega predavanja
Tedenska revija «Relazioni In-temazionali», ki jo izdaja Inštitut za proučevanje mednarodne politike (Istituto per gli studi di politica inlernaziona-le) v Milanu prinaša v številki od 9. marca dolg izvleček iz predavanja o osnutku nove jugoslovanske ustave, ki ga je nedavno imel v inštitutu dr. Joža Vilfan, podpredsednik Izvršnega sveta Slovenije. V uvodni pripombi pripominja u-redništvo, da od preteklega septembra po vsej Jugoslaviji obširno razpravljajo o osnutku za novo ustavo, ki pride ponovno na razpravo pred Zvezno ljudsko skupščino. Predavani s je imelo naslov: »Poslovni pojmi nove jugoslovanske ustaven
Nova pota v ruskem slovstvu
Mladi sovjetski pisatelj in pesnik razburja v zadnjem času duhove doma in na tujem. Pozornost je zbudil s svojimi življenjepisi, čeprav je še zeio mlad; enega izmed teh je priobčil francoski tednik «Expres». Jevtušenko je na zbora ruskih literatov preklical svoje «zmo-te»; še potem ga je ostro kritizirala c Komsomolska j a pravda*, češ da je v začetku v svojih delih obsojal Stalina in meščanstvo, pozneje pa je pokazal precej razumevanja za Stalinove grehe.
Spričo te polemike je v pravem času priredil Slovenski klub v Trstu predavanje «Nova pota v ruskem slovstvu*, ki ga je imel F. Benedetič. Temperamentno in v gladki besedi je o-risal dela Jevtušenka in Vozne-senskega ter prebral tudi več odlomkov iz njihovih del v izvirniku in lastnem prevodu Poslušalci so mu bili res hvaležni.
Černigojeve intarzije na italijanski ladji
V dvorani velike čezoceanske ladje »Galileo Galilei«, ki je nedavno zaplula na pot iz Trsta proti Genovi — tako poroča bilten »Slovenci v Italiji« — so tudi intarzije v les, ki jih je napravil tržaški umetnik Avgust Černigoj.
Slovensko gledališče v Trstu
40-letnica
umetniškega
delovanja
Modesta
Sancina
V	torek 9. aprila 1963 ob 21.00
premiera
V	sredo 10. aprila 1963 ob 20.30
repriza
v Avditoriju v Trstu Arthur Miller
SMRT
TRGOVSKEGA
POTNIKA
Scena: inž. Ernest Franz -Kostumi:	Alenka Bartl •
Glasba:	Bojan Adamič •
Režija: Slavko Jan
PRIČETEK GRADNJE INDUSTRIJE TEKSTILNIH VLAKEN V KOPRU
V našem listu smo že poročali, da se tovarna Iplas v Kopru pripravlja na gradnjo sodobnega obrata za proizvodnjo poliestemih tekstilnih vlaken. Medtem so izdelali že vse načrte za proizvodno ureditev in tudi za same objekte. Z deli bodo pričeli že letos, proizvodnja pa se bo začela šele čez tri leta. Obrat bo urejen po najsodobnejših načelih in bo ves avtomatiziran, čeprav bo po sedanjem načrtu izdelal takoj 6000 ton vlaken na leto, 'bo zaposloval komaj okoli 450 ljudi. Podjetje ima že zdaj poseben strokovni operativni štab, ki pripravlja organizacijo proizvodnje in strokovnjakov, ki bodo potrebni v večjem številu kot v dragih industrijah. Investicijska sredstva za letošnja dela so zagotovljena. Podjetje bo lahko prodajalo svoje izdelke, ker je Jugoslavija zdaj še skoraj v celoti navezana na uvoa umetnih tekstilnih vlaken.
R. G.
KMEČKA BANKA
r. z. z o. j.
GORICA, Ul. Morelli 14 - Tel. 22-06
Banka pooblaščena za posle v zunanji trgovini
Ustanovljena leta 1909
SPLOSNA PLOVBA PIRAN
VZDRŽUJE Z MODERNIMI TO-VORNO-POTNISK1MI LADJAMI REDNO PROGO JADRAN — JUŽNA AMERIKA — VIA ZAHODNA AFRIKA
(Rijeka . Split . Neapelj • Genova - Marseille-Casablanca . Dakar • Conakry • Tacoradi . Tema, Rio de Janeiro - Santos . Montevideo • Buenos Aires) kakor tudi REDNO LINIJO OKOLI SVETA (iz Jadrana v Indijo, Indonezijo, Japonsko ZDA . Zahodna afriška obala, sredozemske luke)
J N NUDI
ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja »SPLOSNA PLOVBA«, PIRAN. Zupančičeva ulica 24, telegrami: Plovba Piran. telexi: 035-22. 035-23, telefoni- 72-170 do 72-177 in na naše AGENTE PO VSEM SVETU
adriaimpex
TRST,
S. p. A.
Via della Geppa, 9 Tel.; 38-770, 29-135
IMPORT - EXP0RT industrijskih proizvodov
Tvrdka je pooblaščena su prodajo nadomestnih delov FIAT, O M, RIV v Jugoslavija


• I 4 I f «
JUCOLINIJA
Održava osam linija i to:
SJEVERNA EVROPA
Ekspresna pruga (svakih Petnaest dana) te Jadrana za London i Hull.
Ekspresna pruga (svakih petnaest dana) iz Jadrana za Ham-burg, Rotterdam 1 Ant werpen.
Brza pruga (svakih dvadeset dana) iz Jadrana (• tičanjem luka Južne Italije, Sjeverne Afrike i Portugala) za London, Hull, Hamburg, Rotterdam i Antwerpen.
SJEDINJENE DRŽAVE AMERIKE (svakih 10 dana) iz Ri-jeke do New Yorka Philadelphie j Baltimora.
JUŽNA AMERIKA (svakih 30 dana) iz Jadrana do Buenos Airesa.
LEVANT (svakih 7 dane) 17 Jadrana do Lattakije. Beiruta i Aiexandrije.
IRAN, IRAQ (svakih 30 dana) iz Jadrana do Khorramshahra.
INDIJA, PAKISTAN, BURMA (svakih 30 dana) iz Jadrana do Ranguna.
DALEK1 ISTOK Ekspresna (svakih 30 dana) iz Jadrana do japanskih luka.
DALEKl ISTOK — brza pruga (svakih 30 dana) iz Jadrana do Kine i Japana.
Na svim progama plovl 40 brzih t modernih brodova, goji
imadu preko 280.000 tona nosivosti, rashiadni prostor, ten-
kove za biljna ulja 1 620 putničkih mjesta.
PREVOZITE ROBU BRODOVIMA eJUGOLlNUEs
Stran @
TRZNI PREGLF.D
Italijanski trg

Položaj na italijanskem zelenjavnem trgu postaja čedalje u-godnejši zaradi zboljšanja vremena; cene popuščajo. Ugodne »o še vedno kupčije s sadjem, posebno s pomarančami. Razpoložljive količine pšenice so malenkostne, zato so cene čvrste. Tudi oluščen in neoluščen riž sta dvignila ceno. Ponudba goveje živine je dobra in cene so ugodne, najboljše se prodajajo krave. Trg s prašiči je miren povpraševanje zaostaja. Miren je tudi trg s perutnino in jajci. Cene maslu so še vedno visoke, ponudba je malenkostna. Dobre so kupčije s sirom. Trg z vinom je še vedno v zastoju. Prekupčevalci so zaskrbljeni, ker jim o-stajajo vedno večje količine neprodanega vina. Samo za boljše vrste vina je nekaj zanimanja. Oljčnemu olju so se cene znižale; to je pripomoglo, da se je povečalo povpraševanje.
ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Rumene pomaranče 100 do 150, taroki ex-tra 200—250, I. 150—200, rdeče pomaranče 160—220, mandarine extra 250—300, jabolka različnih vrst 30—60, delicious extra 95 140, I. 70—95, renette extra 90— 150, I. 70—90, Imperator 45 do 65, hruške 80—130, limone 125— 150; suh česen (netto) 180—300, pesa 50—120, zelje 60—100, rdeča pesa 100—150, karčofi 40—55 (lir kos), cvetača 100—145, korenje krajevnega pridelka 20—110, od drugod 80—150, čebula krajevnega pridelka (netto) 15—40, od drugod 30—50, olupljene čebulice 110—150, dišeča zelišča (netto) 220—300, rdeč radič 100— 250, solata 100—130, Trokadero 100—270, krompir Bintje uvožen 65—80, grah 150—230; paradižniki 150—300, peteršilj 200—500, zelena 100—220, špinača 60—80 lir za kg.
ŽIVINA ZA REJO
IN ZA ZAKOL
LUGO. Goveja živina za rejo krave iz Romagne brez teleta 320—350, breje krave iz Romagne 350—380, krave iz Romagne s teletom 360—390, krave iz Mark brez teleta 310—340, breje krave 340—370, krave iz Mark s teletom 350—380, junci in junice 2 do 3 leta stari 5 stotov težki 400 do 430, telice 2 stota težke 470— 500, krave mlekarice 200—240 tisoč lir glava; goveja živina za zakol: krave 270—350, junci 385 do 415, teleta 495—555; prašiči: neodstavljenj prašiči 15—25 kg težki 700—720, 25 do 30 kg težki 640—680, 40 do 70 kg težki 460— 570, debeli prašiči do 150 kg težki 420—430, čez 150 kg težki 410 do 415; konji: konji za vprego 200 do 220 tisoč lir glava, konji za zakol 280—300 lir kg, žrebeta za zakol 470—500, osli za vprego 50 do 80 tisoč lir glava, osli za zakol 170—200 lir za kg.
PERUTNINA IN JAJCA MILAN. — živi domači piščanci 1050-1100, zaklani domači piščanci 1200-1300, zaklani piščanci I. 460-510, II. 390-430, zaklani uvoženi piščanci 450-500, zaklane kokoši I. 650-700, žive domače kokoši 700-750, zaklane domače kokoši 950-1050, zakla-ne uvožene kokoši 450-550, zar klane pegatke 1300-1400, uvožene zmrznjene pegatke 800-810, zaklani golobi I. 1300-1450, II. 1000-1100, domače zaklane pure 1000-1100, uvožene zmrznjene pure 550-600, zaklani domači purani 800-900, uvoženi zmrznjeni purani 550-680, žive domače gosi 600-620, zaklane domače gosi 500-750, uvožene zmrznjene gosi 400-450, živi domači zajci 610-620, zaklani zajci s kožo 780-830, brez kože 830-900, uvoženi zmrznjeni zajci 500-700 lir za kg. Sveža domača jajca I. 25-26 lir jajce, II. 24-25, uvožena ožigosana jajca 24-25 lir za jajce.
I 23.500, finejši 32-35.000, tipa Bri-stol 37-42.000, siva navadna lepenka 6500-7000, siva lepenka za vezavo knjig 8000-9000, karton čin «triplex» 11.500-13.500, finejši 14.500-16.500 lir za stot.
VINO
MILAN. — Rdeče piemontsko vino 10-11 stop. 625-655 lir stop./ stot, Barbera superior 13-14 stop. 725-775, OltrepO pavese 10-11 Stop. 620-660, 12-13 stop. 660-720, mantovansko rdeče 10-11 stop. 510-570, Valpolicella Bardolino 10,5-11,5 stop. 630-690, Soave belo 11 stop. 580-700, Raboso 10-11 stop. 520-570, Merlot 11-12 stop. 690-730, Reggiano 10-11 stop. 530-570, rdeča filtrirana vina 11-12 stop. 7900-8800 lir stot, moden-sko vino 10-11 stop. 530-630, belo vino iz Romagne 10-11 stop. 525-565, rdeče 10-11 stop. 525-565, bel mošt 10-11 stop. 460-470, klasični toskanski Chianti 12-13 stop. 410-450 lir toskanska steklenica 12 stop. 310, navadna toskanska vina 10,5-11,5 stop. 570-700, Aretino belo 10,5-11,5 stop. 550-670, belo vino iz Mark 10,5-11,5 stop. 530-580, rdeče 10,5-11,5 stop. 530-580, Barlettano extra 14-15 stop. 550-580, navadno 13-14 stop. 535-555, Sansevero belo 11,5-12,5 stop. 550-590, rdeča filtrirana vina iz Brindisija 10 tisoč 300 do 10.500, iz Barlette 8700-10.800, belo vino s Sardinije 12,5-13,5 stop. 550-570, rdeče 13,5-14,5 stop. 550-570 lir stop./ stot.
PAPIR IN LEPENKA TORINO. — Cene veljajo od proizvajalca do grosista, f.co papirnica. Navaden tiskarski sati-niran papir 17.500-19.000 lir stot, navaden pisarniški papir 17.500-
19.000,	srednje vrste 21.500-23.000, trikrat klej en papir za registre
22.500-	24.500, pisemski papir srednje vrste 26.000-28.000, finejši 31.000-33.000, velina za kopije
44.500-	46.500, risarski papir 51 tisoč 600 do 55.000, papir «solex» 30-32.000, beli pergamin navaden 25-26.500, extra 30-31.500, srebrn papir 37-39.000, velina za zavijanje srednje vrste 27.500-
29.000,	finejša 31.500-33.500; beli ali barvani kartončin 21.500 do
KONSERVIRANA ŽIVILA MILAN. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 165—175 lir za kg, v škatlah po Vz kg 200—205, trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 175 do 190, po V2 kg 210—220, v tubah po 200 g 60—70 lir tuba, o-lupljeni paradižniki v škatlah po 1200 g 125—130 lir škatla; svež grah v škatlah po 1 kg 150 do 160 lir kg, v škatlah po Vz kg 160—170, droben fižol v škatlah po 1 kg in Vz kg 240—260, gobe v oljčnem olju v škatlah po 5 kg 2500—2800, čebulice v kisu 250—270, kumarice v kisu 300— 320, rumena ali rdeča paprika 180—200, mešana marmelada v škatlah po 5 kg 210—230 lir kg, breskve v sirupu 245—270, marelice v sirupu 270—290, češnje 260—280; tuna v oljčnem olju v škatlah po 10, 5 in 2.5 kg 1070— 1240, tunina 640—690, sardine v oljčnem olju 490—510 lir škatla, polenovka (slana) tipa A 240— 250, tipa B 215—225 lir za kg.
GRADIVO
MILAN. Cene veljajo f.co Milan. Opeka tipa «Milan» 12.500-13.000 lir za 1000 kosov, navadna polna opeka 11-12.000, votlaki 8x12x24	11.500-12.500,	votlaki
4,5x15x30 12.500-13.500, strešniki
marsejskega tipa 32-34.000, gašeno apno 850-950 lir stot, cement 1045-1075 lir stot.
KAVA
MILAN. Cene veljajo za kg, f.co grosist. Santos superior 1270-1300, Santos extra 1280 do 1300, Santos Fancy 1300 do 1320, Pernambuco 1220-1240, Kolumbija 1310-1330, Ekvador extra superior 1210-1220, Venezuela 1440 do 1460, Perti naravna 1220 do 1250, Salvador 1330-1370, Gvatemala oprana 1370-1390, Kostarika 1390-1410, Nikaragua oprana 1330-1350, Honduras naravna 1220-1240, Haiti 1250-1260, Portoriko 1400-1420, Kamerun 1060 do 1080, Kongo naravna 3 B 1020-1040, Slonokoščena obala 1070-1100, Gimma 1230-1250, Har-rar 1270-1290, Kenija 1430-1460, Java 1180-1190, Malezija AP 1050-1070, Hodeidah 1320-1340, Sanani 1330-1350 lir za kg.
ČAJ
MILAN. Cene veljajo od u-voznika do grosista. Broken O-range Pekoe 1500-1700, Formoza Orange Pekoe 1300-1625, Formoza Broken Orange Pekoe 1230-1400, Indija Orange Pekoe 1525-1850, China Pekoe 1200-1375, Java Orange Pekoe 1450-1650 lir za kg.
ŽITARICE
VERCELLI. Navadna mehka pšenica 6700-6900, hibridna koruza 4000-4300, navadna domača koruza 4600-4800, marano 5100-5300; neoluščen riž:	navaden
6200-6600, Pierrot 6100-6300, Ba-lilla 5900-6300, P. Rossi 6700 do 7200, Maratelli 6500-6900, Riz-zotto 6000-6500, Razza 77 6000 do 6500, R. B. 6700-7200, Arbo-rio 8000-8500; oluščen riž: navaden 10.300-10.600, Pierrot 10.000 do 10.300, P. Rossi 12-12.400, Maratelli 11.400-11.900, Rizzotto 11 tisoč 200 do 11.700, Razza 77 11.500-11.900, R. B. 12.100-12.400, Arborio 14.300 do 14.800; pšenična moka tipa «00» 9700-9800, tipa «0» 9000-9200, tipa «1» 8600-8700, koruzna presejana moka 5200-5400 lir za stot.
MLEČNI IZDELKI MILAN. Lombardsko maslo od 770 do 780 lir za kg, emilijsko 790-800; maslo iz smetane 770-780; sir grana proizv. 1960 780 do 840, domač grana svež 340 do 460, sbrinz 470-490, Emmen-thal 570-590, provolone 540-550, gorgonzola 340-350, taleggio 380-400, crescenza 340-370, italico 440-450 lir za kg.
OLJE
MILAN. Oljčno olje extra 88,0 do 900 lir za kg, fino oljčno o-lje z največ 1,50 odst. oljčne kisline 850-870, oljčno olje s 3 od-sto kisline 820-840, olje s 4 odsto. kisline 750-780, oljčno olje retificirano z 0,5 odsto kisline 820-830, oljčno olje z 2 odsto kisline 850-870, s 3 odsto kisline 720-730 lir za kg.
Svetovna konjunktura za jeklo
V državah EGS in ZSSR napredek - upadanje v ZDA in V. Britaniji
Ob proslavi 10. obletnice u- jo, da X za to pridobili tudi
stanovitve Skupnosti za premog in jeklo v Luksemburgu, so podčrtali predvsem dejstvo, da je prav Skupnost omogočila velik napredek prometa s premogom in jeklom med njenimi šestimi članicami; obenem pa je pobudila tudi jeklarsko industrijo, ki je v desetih letih dvignila svojo proizvodnjo za.
72	odstotkov, to je od 41 na
73	milijonov ton. Temu na sproti pa je svetovna proizvodnja jekla nazadovala lani za 5,8 odstotka, leta 1961 pa celo za 11,7 odstotka. To nazadovanje gre največ na račun znižane proizvodnje jekla v zadnjih dveh letih v Združenih državah ter v Veliki Britaniji. Samo v prvih šestih tednih 1963 so v ZDA proizvedli za 2,8 milijona ton manj jekla kot v istem obdobju 1962; vendar se je krivulja konjunkture posebno v šestem tednu 1963 že odločno obrnila navzgor. Britanski vladni urad za železo in jeklo je ugotovil, da je angleška side-rurška industrija delala v januarja 1960 še z 90 odstotki svoje zmogljivosti, leta 1961 z 80, leta 1962 s 74 in letos januarju 1960 še z 90 odstotki proizvodne zmogljivosti. Cestna angleška proizvodnja jekla je padla od 24 milijonov ton v letu 1960 na 20,5 milijona ton v letu 1962.
ostale evropske železarske industrije, ki so — kot kaže — pripravljene na kompromis. Po vesteh iz Antwerpna so cene pri velikih izvoznih dobavah ponovno popustile povprečno za dva dolarja pri toni fob. Tako je stala hladno valjana pločevina 108-109 dolarjev za tono, 107 za vroče valjano pločevino, srednja in težka pločevina 85-86, profilno jeklo 86-87, palično jeklo 71, normalno vlečeno jeklo 76-77, jeklo merkan-til 76-77, jeklene šibe 80 dolarjev za tono.
Izvedenci predvidevajo, da bo proizvodnja jekla v državah Skupnosti za premog in jeklo v 1. 1963 nazadovala za 700 000 ton.
tStm KMEČKE ZVEZE
Več sveže zelenjave iz lastnih vrtov
LANSKI PRIDELEK V ITALIJI
Lani so pridelali v Italiji l milijon 832.000 stotov endivje (4,2 odstotka več kakor prejšnje leto), 3 milijone 234.000 stotov glavnate solate (13,1 odstotka več), 1.542.000 stotov ra-diča (9,6 odstotka več), 2 milijona 580.000 stotov limon (9,9 odstotka manj) ter 406.000 stotov krmne pese (8,5 odst. več).
Temu nasproti pa je proizvodnja jekla na Japonskem napredovala v letu 1962 za 27,7 odstotka, v LR Kitajski leta 1961 za 27,3 odstotka, v Sovjetski zvezi pa so dosegli lam 76,3 milijona ton (8 odstotkov več kot leta 1961). V Združenih državah so proizvedli lani 98 milijonov ton, 1960 pa 99 milijonov ton jekla.
MEDNARODNA TRŽIŠČA
CHICAGO Pšenica (stot . dol. za 60 funtov)	>	•	13.3.63 207 3A	25.3.63 203 7,	3.4.63 208 Vz
Koruza (stot. dol. za 56 funtov)			115 V,	117 7,	116 Vz
NEW YORK					
Baker (stot. dol. za funt) . . •.	>	:•	31,—	31.—	31
Cin (stot. dol. za funt) ...			109,37	109,62	110,75
Svinec (stot. dol. za funt) . . .			10,50	10,50	10,50
Cink (stot. dol. za funt) . . .			11,50	11,50	11,50
Aluminij (stot. dol. za funt) . .		;•	22,50	22,50	22,50
Nikelj (stot. dol. za funt) . . .			79,-	79,—	79,—
Živo srebro (dol. za steklenico)			188,—	188,—	186,—
Bombaž (stot. dol. za funt) .			35,85 33 'U	35,90 33 'h	35,90
Kava »Santos 4» (stot. dol. za funt)		.			33 %
LONDON					
Baker (funt šter. za d. tono) .		;•	234 'A	234 7.	234 %
Cin (funt šter. za d. tono) . .	.		857,—	854,—	863 Vz
Cink (funt šter. za d. tono) . .			71 ‘A	72 /,	73 %
Svinec (funt šter. za d. tono) .	•	.	55 V.	56 7,	57,-
SANTOS					
Kava »Santos D» (kruzeirov za 10 kg)			1268,—	1264,—	1274,—
Naj nižjo stopnjo proizvodnje jekla in železa so v splošnem dosegle zahodne države konec leta 1962. Od januarja letos se že kažejo prvi znaki zboljšanja. Tako se je v Angliji rahlo dvignila povprečna tedenska proizvodnja; naročila s0 nekoliko bolj živahna, to verjetno tudi spričo dejstva, da so se zaloge pri grosistih zmanjšale v letu 1962 za okrog 700.000 ton. Tudi iz Amerike javljajo, da se je proizvodnja jekla v prvem tednu februarja dvignila za 5,4 odstotka v primerjavi s prejšnjim tednom. Tudi v državah Skupnosti za jeklo se opaža ponovna oživitev proizvodnje in naročil. Tako je bilo januarja letos v 6 državah Skupnosti proizvedeno 6.102.000 ton jekla (decembra 1962. 5.677.000 ton in januarja 1962. 5.994.000 ton) Večje ali manjše poviške proizvodnje zaznamujejo v tem letu v vseh šestih državah Skupnosti.
Sadje in zelenjava na tržaškem trgu
Stanje na tržaškem trgu je v zadnjem času precej zboljšalo. Sveža zelenjava prihaja redno na trg in cene so končno popustile. V manjših količinah prihaja na trg tudi že domača zelenjava iz okoliških vasi, vendar pa je ta še draga, ker je pač prva in ker je je malo. Navajamo cene za kg, prodaje na debelo (v oklepaju prodaja na drobno). Pesa 60— 70 (100—140), karčofi 30—45 (35 do 65) lir kos, kapus 140—150 (220—240), cvetača 60—120 (100 do 180), cikorija 70—100 (100— 160), čebula 30—50 (80—100) zelena solata 60—180 (100-360),-krompir 48—100 (60—120), rdeč radič 100—200 (180—380), navaden radič 250—300 (480—600) zelena 250—400 (380—600), špinača 110—150 (180—220) ; pomaranče 75—230 (120—300), limone 60—160 (100—240), mandarine 220—320 (320—480), jabolka 25—144 (40—220), hruške 90— 150 (160—240) lir za kg.
V preteklem tednu je prišlo na mednarodnih tržiščih do redkih bistvenih sprememb. Med kovinami se je dvignila cena bakru in cinku, utrdila se je volna, isto velja za kavčuk in žito, medtem ko je nekoliko zdrknila cena kakavu in sladkorju.
ka dolarja (27,70).
za funt):	27,85
VLAKNA
KOVINE
VALUTE V MILANU
25.3.63 3.4.63
620.50	620,45
573.50	573,50 155,35 155,40 126,67 126,65 143,40 143,40
24,03	24,02
1738,50 1738,— 6200,— 6200,— 5800,— 5800,— 712,— 712,— Trst
debeli 55-77
Amer. dolar Kanad. dolar Nem. marka Francoski fr. Švicarski fr. Avstrijski šil. Funt. št. pap. Funt št. zlat Napoleon Zlato (gram) Dinar (100) drobni 75-77
BANKOVCI V CURIHU 3. aprila 1963 ZDA (1 dolar)
Anglija (1 funt št.)
Francija (100n.fr.)
Italija (100 lir)
Avstrija (100 šil.)
ČSSR (100 kr.)
Nemčija (100 DM)
Belgija (100b.fr.) švedska (100 kr.)
Nizozemska (100 gold.) Španija (100 pezet) Argentina (100 pezov)
Egipt (1 eg. funt)
Jugoslavija (100 din) Avstralija (1 av. funt)
4,30
12,05
87.25 0,693 16,60 13 00
10’/,25 8,52
82.25 119,50
7,10
2,80
6,25
0,53
9,55
BAKER. Njegova cena se je občutljivo dvignila, čeprav le začasno; nevarnost stavke čilskih rudarjev je povzročila znatno okrepitev cene. CIN. ZDA bodo iz svojih strateških zalog spravile na trg po 200 ton cina na teden. Računajo, da bo prodaja v enem letu dosegla 10.400 ton. Strateški presežki značaj o 47.500 ton. CINK je dosegel najvišjo raven od oktobra 1961. leta.
KOTAČI JE 29. marca (v o-klepaju je označena cena teden poprej): LONDON (v funtih šterlingih za tono — 1016 kg): baker proti takojšnji dobavi 234 1/4, cin proti takojšnji dobavi 856 1/2	(853), svinec
57 1/8 (56 1/8), cink 73 1/4 (73). NEW YORK (v stotinkah dolarja za funt): baker v prvem terminu 29,83	(29,74), svinec
cena neizpremen j ena pri 10,50, cink St. Louis neizprem. 11,50, aluminij v palicah neizpr. 26, antimon Laredo (dolar za tono) neizprem. 28—28 1/2, lito železo 63,43, Buffalo 63,50.
Bombažu se cena v New Yor-ku ni izpremenila. Trgovanje z volno je v Avstraliji izredno živahno in njene cene se dvigajo predvsem v terminski dobavi. striža južnoafriška volna je bila poslednjič ocenjena na 305 milijonov funtov, kar pomeni 5 milijonov manj kot po prejšnji cenitvi ter 8,7 mi'ijo-na manj kot leta 1961-1962. Prodaja v Južni Afriki, Novi Zelandiji in Avstraliji je v prvih osmih mesecih te sezone dosegla 300 milijonov funtov šter-lingov, to se pravi 21 milijonov več kot lani ob istem času.
BOMBAŽ New York (v stotinkah dolarja za funt): proti takojšnji izročitvi je ohranil prejšnjo ceno 35,90; Sao Pau-lo (v kruzeirih in stotinkah za kg) proti takojšnji izročitvi neizpremenjen pri 258. VOLNA New York (v stotinkah dolarja za funt) «suint» proti takojšnji izročitvi 134 (133), vrsta «tops» 173,5 (173); London (vrsta 64’sB, 1 penij za funt) 111 (110); Roubaix: 14,25 (14,35); JUTA London (1 funt šterling za tono): First marks neizprem. pri 114.
ŽIVILA
KAVČUK
Cena se je nekoliko dvignila. Zabeležili so velik nakup Sovjetov, in sicer 41.851 ton malezijskega gumija v januarju in februarju, kar predstavlja 10 626 ton več kakor lani ob istem času LONDON (dolar za funt) : vrsta RSS proti takojšnji izročitvi 22 7/16—22 1/2 (22 3/8 do 22 7/16); NEW YORK (stotin-
Sladkor je ohranil prejšnjo ceno tako v Londonu kot v New Yorku. Kakao se drži zelo čvrsto v New Yorku. Svetovna proizvodnja boba pa znaša 1 milijon 108.700 ton proti 1 milijonu 123 900 ton v letih 1961-1962. New York (v stotinkah dolarja za funt): sladkor proti takojšnji izročitvi 6,90 (7,10); žitarice Chicago (v stotinkah dolarja za bušel): pšenica proti izročitvi v maju 207 3/8 (prej 204 3/4); koruza 117 1/8 (prej 1181/2) proti dobavi v maju.
Kljub temu je položaj v teh državah še vedno dokaj kritičen, posebno še spričo konkurence velikih zahodnih proizvajalcev (ZDA, Anglija, švedska) na eni strani ter socialističnih držav (ZSSR, ČSSR, Poljska, Madžarska) na drugi strani, v glavnem je treba pripisovati to nevarnost prodora tujega blaga v dežele Skupnosti v dejstvu, da so njene zunanje carine mnogo nižje, kot pa jih imajo ostale zahodne države; glede socialističnih držav pa se oblasti Skupnosti pritožujejo, da prodajajo svoje blago izpod cene, ki naj bi po njihovem lahko krila proizvodne in prevozne stroške. Obstaja sicer zakon proti gospodarskemu dum-pingu, ki pa je zaradi svoje kompliciranosti le zelo negotova zaščita.
ITALIJA
VODI SVOJO POLITIKO
Italijo te skrbi ostalih petih članic Skupnosti ne teže pre-več; saj je znano, da je italijanska jeklarska industrija neprestano napredovala in se ni ustavila niti v zadnjih letih konjunkturne krize na Zahodu. Ni se odzvala pozivu visoke o-blasti Skupnosti, naj zniža proizvodnjo jekla, stoječ odločno na stališču, da bo razvijala svojo siderurško industrijo, dokler ne zadosti potrebam notranjega trga. Zato tudi ni preveč izbirčna, da-li pride jeklo, ki ga potrebuje, iz Nemčije, Velike Britanije, Belgije, ali celo iz socialističnih dežel. Prav pred nekaj tedni je ministrstvo za zunanjo trgovino v Rimu dovolilo dodaten uvoz 2000 ton profilnega jekla iz Madžarske.
ZA USTALITEV IN POENOTENJE CEN
Glavna skrb velikih proizvod-nic jekla je sedaj, ko je najhujša kriza minila, predvsem v tem, da se ustale in po možnosti poenotijo izvozne cene jeklenim proizvodom. V tej sme. ri so Angleži že sklenili dogovor z nemškimi in japonskimi jeklarji; sedaj pa si prizadeva-
.COSPODARSTVO*
Izhaja trikrat mesečno - Uredništvo in uprava: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 38-933 Cena: posamezna številka lir 35.—, za Jugoslavijo din 25.— Naročnina: letna 1000 lir, polletna 500 lir - Pošt. tek. račun »Gospodarstvo« št. 11-9396 - Za Jugoslavijo letna 900 din, polletna 450 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3/1, tek rač. 600-14-603-86 - Za ostalo inozemstvo 3 dolarje letno - Cene nglasovi za vsak m/m višine v širini enega stolpca 50 lir - Odgovorni urednik, dr. Lojze Berce - Založnik:
AVTOPREVOZNIŠKO
PODJETJE
A. POŽAR
TRST
UL. MURER1 ST. 7 Tel. 28-373
Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tn In Inozemstvo. — Ho. strežba hitra. — Cene ugodne.
Hotel POŠTA
Trg Oberdan 1 (v centru mesta) ■ Tel. 24-157 — Vse udobnosti, mrzla in topla tekoča voda. centralna kurjava, telefon v sobah. Cene od 750 lir dalje.
VISTA
TRST — Ul Carducci 15, telefon 29-656
Bogat» izbira naočnikov, dalj nogledov šestil, računal in potrebščin za višje šole. toplomerov in fotografskega materiala.
URARNA IN ZLATARNA
MIKOLJ KAREL
TRST
Čampo S. Giacomo J, tel. 95-881
Ure najboljših znamk, velika izbira zlatih okraskov za vse prilike
Ni dovolj, če se človek naje do sitega, važno je tudi, kaj je in. koliko zaužije posameznih živil. Kakšna hrana pa nam je potrebna?
Za svoj razvoj in obstoj potrebujemo razen škroba (tega vsebujejo mlevski izdelki) še sladkor in maščobe. Ta živila nam dajejo predvsem moč za delo in telesno toploto. Potrebne pa so nam še beljakovine, ki so v glavnem v mesu, mleku, siru, jajcih (beljakovine živalskega izvora), v suhem fižolu, gra-hu, leči, bobu, itd. (beljakovine rastlinskega izvora). Beljakovine gradijo in obnavljajo celice človeškega telesa, ki so najmanjši delci tkiva. Zato so beljakovine posebno važne za razvijajoče se otrokovo telo. Končno so človeškemu telesu potrebne še rudninske (mineralne) snovi in vitamini. Pravimo jim tudi zaščitne snovi, ker ščitijo telo pred raznimi boleznimi. Rudninske snovi omogočajo pravilno delovanje človeškega telesa Mnogo jih je v zelenjavi in sadju. Vitamini so nekakšna poživila, ki so telesu potrebna v zelo majhnih količinah, vendar bi brez njih človek obolel in celo zamrl. Današnja prehrambena industrija je živila že tako zmaličila (ponarejanja!), da se skušamo hraniti z naravno hrano, in sicer, če le mož no tako, da damo z njo telesu prej navedene snovi (maščobe, beljakovine, škrob, itd.). Tržne razmere (draginja, pomanjkanje) pa ne dovoljujejo, da bi si mogli privoščiti več zelenjave, to je živila, ki razen splošnih hranilnih snovi vsebuje še rudninske snovi in vitamine. Pri mestnih ljudeh in delavskih slojih je pomanjkanje zelenjave razumljivo, ne tako pri deže-lanih, zlasti ne pri kmečkih družinah. Ne najdemo utemeljitve za to, da že mnogo kmečkih gospodinj kupuje tako zelenjavo, ki bi jo z lahkoto pridelale na svoji zemlji. Seveda je treba za to odmeriti primeren kos zemljišča, ki se že po svoji obliki in skrbni ureditvi loči od ostalega zemljišča, to je vrt.
če prebredemo vse vasi tržaškega Krasa, ne naletimo ob kmečkih domovih na pošten vrt. Nekaj bolje je ob novih delavskih domovih, še bolje ob »dvorcih«, kjer pa so vrtovi bol; v okrasitvene namene. Kmečki vrt je namenjen predvsem prehrani: zelenjavi in sočivju, a razen tega tudi dišavnicam. Na nekaj sto kvadratnih metrih lahko pridelamo za svojo potre bo solatnice (solato, radič, motovilec), špinačnice (špinača, bli-tva-blede), prstenine ali koreninice (korenček, zelena-šelin, peteršilj, itd.), čebulnice (čebula, česen, por, itd.), plodovke (paradižnik, paprika, malancana) bučnice (buče, kumare) in dišavnice (majaron, melisa, koromač, itd.). Kaj vse moremo izvleči iz tega kosa zemljišča! Ne gre pri tem samo za prihranek ustreznih troškov, ampak predvsem za svežo in zdravo povrtnino in s tem za večjo hranilno vrednost.
Kot povsod igra tudi tukaj glavno vlogo gnoj. Le tako more vrt nuditi povrtnini vse hra-nine, ki jih ta potrebuje. To mu poskrbimo le z dobrim gnojem Kaj pa je dober gnoj? Vsi rastlinski ostanki v njem morajo biti tako razkrojeni, da jih ne moremo ločiti. To dosežemo pri pravilno pridelanem hlevskem gnoju v okrog štirih mesecih, pri kompostu (ki pa ga žal ne poznamo) pa gre razkrajanje mnogo počasneje. Takega gnoja je treba vrtu priskrbeti čim več, da se zemlja obogati s prsteni-no (humusom), to je, da postane prhka, rahla in torej zračna. Pravilno in smotrno je, če gnojimo nekaj mesecev pred setvijo (pomladjo), v taki zemlji se rastline hitro razvijajo, kar posebno važno za solatnice, ki postanejo ob nagli rasti mehke, okusne in rahlo prebavljive.
Kot znano, potrebuje povrtnina mnogo vode. Ni pa tako znano, da v dobro razgnojeni (rahli, zračni) zemlji mnogo bolj zaleže; kadar namreč imajo rastline zadosti hrane, vodo mnogo bolj varčno izkoristijo. Gospodarski račun nam vedno bolj strogo narekuje, da si uredimo vrt, ki naj čim bolje služi svojemu namenu.	j f
Posledice hudega mraza
Zadnjič smo omenili, kako so letos mandeljni pričeli cvesti mesec dni kasneje kakor običajno. Zima je zadržala tudi rast drugih rastlin in drevja. Kako ne bi, če pa smo imeli to zimo kar 24 ledenih dni z burjo. Le gozdno drevje je u-spešno kljubovalo mrazu, senožeti in pašniki že manj, ker gre za bolj občutljive rastline (trave in zelišča). Zmrzal j§ dvignila travno rušo in jo uničila. Ni to sicer splošno, ker zavisi od lege, travne zvrsti, itd., a marsikje bodo namesto trave pleše. Tudi žitarice spadajo k travam, čeprav k bolj plemenitim. Drži, da je plemenito bolj občutljivo, oziroma manj odporno. Pri nas je razmeroma zelo malo ozimin, a kolikor jih je, so pretežno podlegle zimi. Enako je mraz prizadejal deteljišča. Od sadnega drevja so prizadete breskve in fige, a ne povsod in docela. Tudi pri sadnem drevju je opaziti razliko v odpornosti: bolj kakovostne (plemenite) breskve in fige so mrazu bolj podlegle.
ma kopanju). Ti dve snovi sta toliko bolj potrebni trtam z močno rastjo.
Obvestila kmetovalcem
JntAtouAofia IfofueA,
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT
GLAVNA DIREKCIJA - TELEF. 141, 184 - TELEX: 03-517
Založba »Gospodarstva« Tiskarna Založništva tržaškega tisKa (ZTT) - Trst
1
Mednarodna špedicija in transport z lastnimi kamioni — Pomorska agencija — špediter-ska služba na mednarodnih razstavah in sejmih v tuzemstvu s specialno organizacijo— — Transportno zavarovanje blaga — Carinjenje blaga — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Kvantitativni prevzem va-gonskih in kosovnih pošiljk — Strokovno embaliranje — Dodajanje ledu in vskladišče-nje blaga v lastnih skladiščih — Avtoremont in servisna popravila motornih vozil v avtomehanični delavnici v Sežani.
FILIALE:
Beograd Zagreb, Ljubljana, Rijeka, Maribor, Sarajevo. Sežana, Subotica. Novi Sad, Zrenja-nin. Jesenice. Nova Gorica. Kozina, Podgorje, Prevalje, velesejeniška poslovalnica v Zagrebu Pl oče Bar.
PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Milano, 1 tel. 31-823
Niti trti ni zima povsem prizanesla. Zmrznilo je mnogo starih trsov. Vinogradniki pravijo, da je pri nekaterih sortah precej lanskega lesa suhega. Sodimo, da se to tiče slabo dozorelih mladik. Zato svetujemo vi-1 no gradnikom, da bolje poskrbe za zorelost in odpornost lesa.' To dosežejo z umetnimi gnojili, ki vsebujejo fosfor (superfosfat, Tomaževa žlindra, kostna moka — zadnji dve sta počasi topljivi) ali kalij - kalijeva sol, ki ju trosimo po oranju, oziro-
III. POKRAJINSKI NATEČAJ Z NAGRADAMI ZA IZBOLJŠANJE HLEVOV Pokrajinsko kmetijsko nadzor-ništvo sporoča, da je bil razpisan z denarjem, ki ga predvideva 17. člen zakona z dne 2. junija 1961, štev. 454 (Zeleni načrt) tretji pokrajinski natečaj za izboljšanje hlevov.
Natečaja, ki razpolaga z vsoto 2.000.000 lir, se lahko udeležijo vsi kmetovalci, ki nameravajo izboljšati svoje hleve (povečanje oken, ležišča, popravilo stropa, jasli itd.).
V nobenem primeru ne oodo; podeljene nagrade presegale 50 odst. stroškov izvršenih dei. Za-I devne prošnje je treba predlo-' žiti živinorejskemu oddelku pokrajinskega kmetijskega nad-zorništva v Trstu — Ulica Ghe-ga, štev. 6/1. v roku do 16. aprila p.m.
PRISPEVEK ZA NAKUP GOVEDA ZA IZBOLJŠANJE ZDRAVSTVENIH POGOJEV Vsi rejci, ki nameravajo nadomestiti jetična in brucelozna goveda z zdravimi, lahko prej-! mejo nakupno nagrado, ki znar ša 30% vrednosti kupljenega goveda. Zadevna naročila za nakup se bodo sprejemala do vključno 6. maja pri živinorejskem oddelku kmetijskega nadzorništva.
II. NATEČAJ ZA IZBOLJŠANJE KOKOŠEREJE Ker bo v kratkem razpisan drugi natečaj za izboljšanje ko-košereje, se za gradnjo malih kokošnjakov ali za izboljšanje. že obstoječih kmetovalci lahko | prijavijo k natečaju.
TRANS-TRIESTE
Societa a r. I.
TRIESTE - TRST, V. Donota 3 - Tel. 38-827, 31-906, 95-880
UVAŽA;
IZVAZA;
vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije.
vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele . Vse vrste gum tovarne C E AT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij.
HOTEL «TURI$T» - Ljubljana
se priporoča cenjenim gostom za obisk v svojih obratih: Hotel - Restavracija • Vrt - v Dalmatinovi 13 — Restavracija »ZLATOROG« v Župančičevi 9 - postrežemo vam z lovskimi specialitetami — Gostilna »DALMACIJA«, Trubarjeva 23 - Znana po svojih ribjih specialitetah
Transmlria
S. I*. A.
IMPORT- E X P O R T
TRST — Ul. Cicerone 8-11 — Tel. 30-214 Skladišče: Scalo Legnami
Vse vrste lesa - eksote * furnirje
poliestere-dekorativne plastične profile - laminate stroje in druge artikle za lesno industrijo
Kmetje, vrtnarji!
za vsako Vašo potrebo se obrnite na domačo tvrdko
FURLANI EDVARD
TRST, VIA MILANO 18 TELEF. 35-169
katera Vam nudi po najnižjih cenah vsakovrstna SEMENA najboljših inozemskih krajev in semena lastnega pridelka ter razne SADIKE, ŽVEPLO, MODRO GALICO, UMETNA in ORGANSKA GNOJILA ter vsakovrstno ORODJE in STROJE vsake velikosti
Ekskluzivni zastopnik za tržaško pokrajino svetovno znanih strojev za obdelavo zemlje ter kosilnice »Agria«
RIJEKA - Jugoslavija
Nove In udobne ladje «Jadrolimje» (opremljene s pripravami za umetno hlajenje) m/l »Orebic« in m/l »Opatija« odplujejo iz Trsta vsaki torek in pristajajo v vseh najvažnejših mestih Jugoslovanske obale ter nadaljujejo za Brindisi Hatras itej ‘n FireJ.
Je tra^a 14 dni" Pa™ik «Lastovon odpluje iz Trsta vsakih lt„ai i” pristaja v ze navedenih lukah ter v Heraklionu na Kreti. Cone prevoza so konkurenčne usluge na krovu prvovrstne. Za informacije se obrnite na agencijo v. Bortoluzzi Piazza Duca degli Abruzzi, 1 Trst aij direktno na Jadrolinijo-Rijeka