NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič ŠT. 17 - LETO 52 - CEUE, 29.4. 1997 - CENA 280 SIT Urednica Novega tednika Milena B. Poklic
Delavci brez tovarn
Celjsko gospodarstvo se ruši, denarno pomoč šrejema že blizu 10 tisoč občanov. Tema tedna na strani 25.
Zadnje upanie
razočaranih Slovence^
Varuha človekovih pravic najbolj jezi
sprenevedanje državnih organov. Intervju z
Ivanom Bizjakom na strani 5.
Kje popraviti biciici? ^
Servisi na Celjskem so redki, a popravila hitra.
Stran 9.
Z roicami in nogami
Zrečah se v petek pričenja evropsko prvenstvo v
taekwondu. Stran 14.
Stekleni atelje paša
hI zaoci
V Celju so odprli prenovljeni Pelikanov atelje.
Stran 17.

Odlašanje resnice je
prikrivanje resnice
"Vračajo, kar so že odkupili/' trdi za primer
denacionalizacije zgradbe Linhartova 18 Ladislav
Perčič, črkoslikar iz Celja. Stran 23.
Zlati rogljički
h obisku pri Pavli Ula^a v Velikih
Gorelcah, že tretjič dobitnici
ptujskega zlatega priznanja.
V Pedci še reportaže, ugankarstvo,
nasveti, avtomobilizem,
glasba, humor... Strani 33-48.
Vse o tradicionalnih prvomajskih shodih in številnih športno-
rekreacijskih prireditvah na strani 2.
Iskrene čestitke ob delavskem prazniku
Obtoženi se ne čuti krivega
s sojenja Ivanu Gavezu zaradi poskusa umora v
Topolšici. Stran 32.
2
DOGODKI
Delavski shodi na Celjsicem
Tradicionalni prvomajski shodi, pospremljeni s kresovanji na predvečer 1. maja in številnimi športno-rekreacijskimi prireditvami   ^^^M
Pojutrišnjem, v četrtek, bo
1. maj. Delavski praznik, ki
ga v svetu letos praznujemo
že 107. leto. Območni svo-
bodni sindikati bodo tudi to-
krat, tradicionalno v sodelo-
vanju z različnimi društvi,
pripravili prvomajske praz-
nične shode in srečanja. Na
predvečer praznika pa bodo
na številnih gričih in brego-
vih zagoreli kresi.
Po besedah sekretarja Ob-
močne organizacije sindika-
tov Celje Zveze svobodnih
sindikatov Slovenije Ladisla-
va Kaluže so v pripravi praz-
ničnih prireditev sodelovali z
gasilskimi in planinskimi
društvi, na pomoč so prisko-
čili gostinci, pihalni orkestri
in Športna zveza Celje ter
Mestna občina Celje. Na 1.
maj se bodo ob 11. uri začela
srečanja na Boču, Gričku,
Resevni, Šmohorju, Starem
gradu v Slovenskih Konji-
cah ter pri Šmiglovi zidani-
ci. Vsa srečanja bodo sprem-
ljali kuhurni programi, po-
skrbljeno bo za družabne igre
in zabavo, zbrane pa bodo
nagovorili: član predsedstva
ZSSS Gregor Miklič na Grič-
ku, predsednik Konference
sindikalnih podružnic SKEI
Impol Slovenska Bistrica Jože
Emih na Boču, predsednica
Območnega odbora sindikata
lesarstva Celje Jožica Cilen-
šek pri Šmiglovi zidanici,
predsednica sindikata vrtca
Šentjur Mihaela Rožej na Re-
sevni ter predsednik Sindika-
ta kmetijstva in živilske indu-
strije Slovenije Srečko Čater
na Šmohorju.
Na predvečer 1. maja bodo
na Boču, Gričku in Šmohorju
zagoreli kresovi, podobno pa
bodo praznik pozdravili še na
številnih gričih širšega celjske-
ga območja. V občini Štore,
denimo, pripravljajo kresova-
nje na Lipi, za dobro voljo
zbranih pa bo skrbel ansam-
bel Braneta Klavžarja. Organi-
zatorji priporočajo vsem, ki se
bodo odpravili na praznična
srečanja, naj to storijo peš ozi-
roma z organiziranim avtobu-
snim prevozom. Cesta na Gri-
ček bo 1. maja zaprta, promet
na Boč pa bo v dopoldanskih
urah tekel le enosmerno od
Kostrivnice proti Boču.
K prazničnemu vzdušju 1.
maja pa tradicionalno sodijo
tudi jutranje budnice pihalnih
orkestrov in godb na pihala. V
sklopu praznovanj letošnjega
jurjevanja v šentjurski občini,
denimo, bo prvomajska bud-
nica domačega pihalnega or-
kestra. Godbeniki bodo razve-
selili prebivalce Šentjurja, Go-
rice pri Slivnici, Ponikve ter
Dramelj.
Ob mednarodnem prazni-
ku dela je predsednik Zveze
svobodnih sindikatov Slove-
nije mag. Dušan Semolič v
petek, 25. aprila, pripravil
slavnostni sprejem. Na njem
so med drugim podelili tudi
Plakete Svobodnih sindika-
tov Slovenije najzaslužnej-
šim sindikalnim organizaci-
jam in posameznikom - sin-
dikalnim zaupnikom. Pode-
lili so 10 plaket, med dobitni-
ki pa je iz širšega celjskega
območja tudi Jože Kocman
iz podjetja Remont Celje.
Srečanje na Grašici
gori
Območna organizacija Vele-
nje Zveze svobodnih sindika-
tov Slovenije bo pripravila v
sredo, 30. aprila, in v četrtek.
1. maja, maraton malega no-
gometa na igrišču Vrbovec v
Nazarjah. Prvomajska budni-
ca, za katero bodo poskrbeli
Pihalni orkester Premogovni-
ka Velenje, Pihalna godba Šo-
štanj in Delavska godba Na-
zarje, bo zadonela v Velenju,
Šoštanju, Šmartnem ob Paki,
Mozirju, Nazarju in drugih
krajih Zgornje Savinjske doli-
ne.
Tradicionalno prvomajsko
srečanje, že devetnajsto zapo-
red, bo 1. maja ob 11. uri na
Graški gori. Udeležence bo
pozdravil Milan Utroša, član
predsedstva sveta Zveze svo-
bodnih sindikatov Slovenije.
Organizatorji bodo poskrbeli
za športne igre in trim pohod
z Graške gore na Jesenjakov
hrib. Že ob 11.30 uri se bo
pričel ples, ki bo trajal do 17.
ure. Avtobusni prevozi bodo
organizirani, in sicer bodo iz
Velenja vozili od 9. ure vsakih
30 minut s postaj Pesje, Foito-
va, Gorica, Bevče, Nama, trž-
nica in Rudarski dom ter iz
Šoštanja ob 9.30 z avtobusne
postaje. Odhod avtobusov s
Plešivca pa bo od 15. do 17.
ure.
Za zdrav duh v
zdravem telesu
Med športno rekreativnimi
prireditvami, ki jih te dni pri-
pravljajo društva v okviru
Športne unije Slovenije, se jih
bo kar precej zvrstilo tudi na
našem območju.
V sredo, 30. maja, priprav-
ljata Planinsko društvo Zabu-
kovica in Savinjski MDO po-
hod iz Zabukovice in kresova-
nje na Homu.
V četrtek, 1. maja, priprav-
lja Planinsko društvo Celje
kresovanje na Okrešlju. Vse
ljubitelje gora vabijo, da se jim
pridružite in se pomerite v
turnem smučanju ali se le pre-
pustite užitkom ob prijetni za-
bavi.
V . organizaciji Planinske
sekcije Športnega društva An-
draž bo pohod na goro Oljko.
Pot je primerna za pohodnike
vseh starosti, hoje pa je za 2
do 3 ure. Planinsko društvo
Polzela pa pripravlja na gori
Oljki srečanje planincev.
Planinsko društvo Rimske
Toplice pripravlja prvomajsko
srečanje na Kopitniku.
Na Ljubnem ob Savinji
pravlja Teniški klub Plazn;
odprti turnir v tenisu.
V soboto, 3. maja, pripr^
Ija Kajak kanu klub Nivo
ski spust po Savinji za vj
kategorije. Po Savinji se bo[
spustih s kajaki, kanuji in ;
ti.
Planinsko društvo Slivnic
pa pripravlja v'sodelovanju
krajevno skupnostjo Goric
pri Slivnici pohod po meja
krajevne skupnosti.
V nedeljo, 4. maja, bo
organizaciji Planinskega dru
tva Zlatarna Celje pohod r;
Kunigundo. Pohodniki se b(
do iz Vojnika podali mim
Riglja in Lanšperka do Kun
gunde. Planinsko društvo Vo
nik istega dne pripravlja pi
hod iz Vojnika do Šentjunge;
ti.
V Velenju pa tamkajšnje pl,
ninsko društvo pripravlja 2
trim pohod na Kozjak.
Prihodnji torek, 6. maja.l)
s športnega področja živaht
še v Celju, kjer športno dri
tvo Gaberje pripravlja balin;
nje za moške in ženske v ok,
ru gaberske Uge Pomlad.
■Mil. STAMEJČIČ, K. LEK,
KOMENTIRAMO
Ko je delo praznile
časi brezplačnih prvomajskih
golažev in množičnega rajanja
na tradicionalnih prvomajskih
shodih so marsikomu med na-
mi le lep, nostalgičen spomin.
Spomin na čase, ko je bilo dela
dovolj za vse in je, čeprav veliko-
krat preskromno plačano, ven-
darle omogočalo ljudem človeka
vredno življenje.
Danes je 1. maj, čeprav ga že
107. leto praznujemo kot delav-
ski praznik, žal, marsikomu le
grenak spomin na delo, ki ga
je izgubil, na njegovo tovarno,
ki zapuščena sameva ali pa
razdeljena med nove lastnike
služi drugim namenom - pr-
votni, tisti, za katere je bila v
veliki meri z delavskimi žulji
zgrajena, pa so pozabljeni.
Prehod na tržno gospodars-
tvo in s tem prestrukturiranje
dobršnega dela obstoječe proi-
zvodnje sta bila nujna. Kljub
temu ostaja vprašanje, ali bi se
ga v Sloveniji vendarle ne dalo
izvesti tudi na drugačen, manj
boleč in za marsikoga med
desettisoči brezposelnih že kar
poguben način.
Na Celjskem je vsega skupaj
blizu 3.500 podjetij, med njimi
pa je v velikih, ki predstavljajo
le 2,5-odstoten delež, zaposle-
nih preko 60 odstotkov delav-
cev. To so podatki iz začetka
aprila - iz časa, ko je bila večina
največjih podjetij že temeljito
okleščena, ko seje vprenekate-
rem število delovnih mest ne le
prepolovilo, ampak še bolj dra-
stično skrčilo. In nenazadnje,
samo lani smo na Celjskem v
stečaj spustili 60 podjetij.
Zadnja leta je bila pozornost
snovalcev bodoče gospodarske
podobe države Slovenije uprta
v razvoj majhnih, kvečjemu
srednjih podjetij - le-ta naj bo-
do naša prihodnost, saj so v
svoji majhnosti in fleksibilno-
sti najprimernejša, da dobro
zaplavajo v vodah tržnega gos-
podarstva. Vse lepo in prav, če
bi ob tem država in lokalne
skupnosti ne pozabile povsem
na velika podjetja, na sisteme,
ki so dajali kruh pretežnemu
delu zaposlenih. Nanje, na nji-
hovo možnost preživetja, je
mislil le malokdo in zato se jih
danes - razen njihovih nekda-
njih delavcev, ki z grenkobo in
vse bolj brezupno bijejo boj za
preživetje - tudi le redkokdo
spomni.
In vendarle je in mora biti 1.
maj praznik tudi za vse tiste,
ki so zadnja leta izgubili delo.
Država je tista, ki se mora
zavedati, da je večini brezpo-
selnih že misel na to, da bi
spet dobili (plačano) delo, ve-
lik praznik. Kajti, če bi pozabi-
li nanje in na vse, ki danes še
po več mesecev brez celo za-
jamčenih plač delajo v podjet-
jih na robu obstoja, bi bila
Slovenija podobna tistemu, ki
si sam žaga vejo na kateri sedi.
Država, v kateri ljudje nima-
jo dela, posledično pa tudi de-
narja ne, se časov blagostanja,
niti normalnega življenja, ne
more nadejati. Zato ob letoš-
njem delavskem prazniku ne
pozabimo, da je tudi delo lah-
ko praznik.
IVANA STAMEJČIČ
odrezani od sveta
Letos dva kilometra asfolta proti Celju?
v Kozjem imajo veliko po-
treb, med glavnimi pa so
boljše ceste, ki pogojujejo
razvoj. O tem so veliko govo-
rili med petkovim obiskom
ministra za promet in zveze
mag. Antona Bergauerja.
Med obiskom v Kozjem mu
je župan dr. Božo Sok pred-
stavil občino, kjer živi 3700
prebivalcev. Tu je zdaj približ-
no 450 dnevnih migrantov, ki
se vozijo po slabih cestah, ze-
lo veliko je tudi dijakov, obča-
ni potrebujejo celjsko bolni-
šnico, v tovarni Mont Kozje in
Dekor-Steklarna Rogaška pri-
hajajo poslovni partnerji, v
občino (v celoti v Kozjanskem
parku) pa tudi po 15 tisoč
turistov na leto. Sicer pa od
kmetijstva težko živijo, saj ima
povprečna kmetija le 3,5 hek-
tarja obdelovalne zemlje.
Ljudje se s Kozjanskega izse-
ljujejo, v zadnjih desetletjih se
je tako število prebivalstva
prepolovilo.
Pri tem imajo v občini hude
težave s cestnimi povezavami,
še zlasti s Celjem, od koder jih
ločuje 3 kilometre makadama
med Lesičnim ter Prevorjem.
Gre za regionalko med držav-
no mejo in Slivnico, kjer so
lani grozili s protestno zaporo.
Obljubili so jim 500 metrov
asfalta, položili pa so ga še
manj, je povedal ministru
predsednik odbora za izgrad-
njo te ceste Jože Pirš. Prob-
lem so predstavili tudi pred-
sedniku Drnovšku, ki je oblju-
bil, da bo cesta končana še
letos. Vsi, predstavniki gospo-
darstva in turizma v Kozjan-
skem parku, so ministru pove-
dali, kako makadam odvrača
njihove nove poslovne part-
nerje ter še številnejše turiste.
Cesto v Lesično in Kozje pa
nujno potrebujejo tudi krajani
KS Prevorje, ki je na območju
šentjurske občine.
Župan Sok je opozoril še na
slabo regionalno cesto iz Pod-
srede proti Krškem, kjer je po-
trebno primernejše križišče za
odcep proti gradu Podsreda (v
državni lasti). Za rekonstruk-
cijo križišča je potrebnih 8 mi-
lijonov tolarjev. Občane Kozje-
ga pa hudo moti še tretja pove-
zava v svet, proti Rogaški Slati-
ni in Mariboru, cesta skozi
Buče v Prelasko, ki je v uprav-
ljanju občine.
Minister Bergauer, ki je obi-
skal Kozje na pobudo poslan-
ca Potočnika je obljubil, da
bodo v dveh letih 3 kilometre
makadama proti Celju asfalti-
rali v celoti, saj daje njegovo
ministrstvo prednost začetim
projektom. Prav tako je opozo-
ril, da bo vlada v tem tednu
obravnavala interventni za-
kon, po katerem bi 4 milijarde
SIT namenili za posodabljanje
magistralnih, regionalnih in
lokalnih cest, od tega pa bi 2
milijardi prejele občine. V tem
vidi možnost tudi za reševanje
ostalih težav občine Kozje.
Kot je mogoče slišati neu-
radno, naj bi letos asfaltirali
med Kozjem in Šentjurjem še
dva kilometra regionalke.
BRANE JERANKO
Minister Bergauer je v Kozjem opozoril na interventni zakon,
po katerem bi občine prejele za ceste 2 milijardi tolarjev.
Spet o ;
prevorski
šoli
Težave v zvezi z dotraja
no podružnično šolo ni
Prevorju so prejšnji tedei
obravnavali tudi na seji sve
ta zavoda v osnovni šoli
Gorici pri Slivnici. Pri tei
so soglasno sprejeli ve
sklepov.
Starši morebitni obno^
stare prevorske šole naspro
tujejo, pri tem pa mislijo n
visoke stroške ter na nefurt
cionalnost poslopja. V sveti
zavoda opozarjajo, da je zati
potrebno takoj nadaljevati
prizadevanji za gradnjo nq
podružnične šole, pri čemi
gre za sklep šentjurskega d
činskega sveta iz pretekle^
leta. Takrat so se svetniki oi
ločili za razpis za gradnje
pri tem pa so hoteli izvajalci
ki bi bil pripravljen gradnj
delno kreditirati. Razpis j
bil objavljen, prejeli so neto
ponudb, izbran pa nibil nit
če. Sicer pa je lokacija m
obstoječo prevorsko šolo
v občinski lasti, obstaja lol
cijsko dovoljenje, tudi gla^
projekt imajo, potrebno pa
še gradbeno dovoljenje.
Na seji sveta zavoda so
pobudo predstavnikov st
šev sprejeli sklep, da
učenci od 1. do 4. razreda,
bo to potrebno, ne bodo ^
žili v nobeno drugo šolo.'
cer pa imajo na Prevorju,
primeru, če bodo objekt i
prli, za pouk že pripravljen
nadomestne prostore.
Seje sta se udeležila pr<
stavnik občine Edi Pepe*
ter predsednik KS Prevo«
Mirko Pajek.
1. SNOPIČ
DOGODKI
3
Po krivem obtoženi
Konjiški občinski svet zaupa županu in podžupanu
Svetniki občine Slovenske
[pnjice so prejšnji teden pri-
(iihnili poročilu občinskega
ijdzornega odbora o neza-
jjnitem ravnanju s prora-
jiinskimi sredstvi, o čemer
jli je obvestilo računsko so-
jite. To je namreč pri nad-
joru odkrilo napake pri iz-
||ačilu plače in drugih pre-
^mkov županu Janezu Jaz-
lecu, obenem pa je opozori-
li na neupoštevanje zakon-
jiih določil o nezdružljivo-
(i funkcije z delom v občin-
Iti upravi.
Občinski nadzorni odbor je
poročil, da so vse ugotovljene
lepravilnosti že odpravljene,
f zmeraj pa ostaja vprašanje.
v kolikšni meri je bil očitek
računskega sodišča o nez-
družljivosti funkcije z delom v
občinski upravi utemeljen.
Odvetnik in podžupan Veli-
mir Cugmas (na katerega se
očitek računskega sodišča na-
naša) je poudaril, da odvetniš-
ko delo ni delo v občinskih
upravnih organih. Z navedeno
odločbo računskega sodišča
ne soglaša, zato bo zoper njo
vložil ustavno pritožbo. Raz-
mišlja pa tudi o kazenskem
pregonu avtorja članka, ki je v
Večeru interpretiral izsledke
računskega sodišča. Župan
Janez Jazbec je poudaril, da
mu je bila z objavo članka
povzročena velika moralna
škoda in dodal, da ni šlo za
nikakršne zlorabe, v nasprot-
nem primeru bi, kot je dejal,
ponudil odstop.
Nato so svoje mnenje izrazi-
li še nekateri svetniki in svet-
nice. Jožica Hanžič in Ida
Selinšek sta menili, da je
opravljanje funkcije podžupa-
na v skladu s pooblastili, ki
mu jih je zaupal občinski svet,
in da ne vidita razlogov za
njegovo spornost. Selinškova
je celo posumila v politično
konotacijo objave članka.
Svetnik Božidar Punčuh pa je
menil, da se je z očitki v poro-
čilu računskega sodišča ven-
darle treba trezno soočiti in jih
vzeti v poduk za nadaljnje de-
lo. Kljub vsemu pa so si bili
svetniki enotni, da so z dose-
danjim delom župana in po-
džupana zadovoljni.
Na zasedanju je konjiški ob-
činski svet sprejel še zaključni
račun občinskega proračuna
za minulo leto. Po hitrem po-
stopku je sprejel odlok o spre-
membah in dopolnitvah odlo-
ka   o   ustanovitvi   javnega
vzgojnoizobraževalnega zavo-
da Osnovne šole V parku; sez-
nanili so se s finančnim načr-
tom Sklada stavbnih zemljišč
in nato potrdili še statut Javne-
ga komunalnega podjetja. Žu-
pan je zbrane seznanil s pri-
pravami na izgradnjo prizidka
k Osnovni šoli Pod goro. Pove-
dal je, da je za izgradnjo pri-
pravljena že celotna doku-
mentacija, opravljenih pa je
bilo tudi že veliko razgovorov
z ministrstvom za šolstvo, ki
bo projekt finančno podprlo.
Letos naj bi država zagotovila
dvajset milijonov tolarjev,
preostanek pa naslednje leto.
Izvajalec gradbenih del bo ko-
njiško podjetje Kongrad.
Računsko sodišče je ugoto-
vilo, da je občina za prve tri
mesece leta 1995 županu iz-
plačala plačo z upošteva-
njem previsokega koeficien-
ta, da so mu obračunali del
plače za delovno uspešnost
od nepravilne osnove in da je
zadnja dva meseca dobil pre-
več izplačanega regresa za
prehrano - skupno bi naj do-
bil 95.697 tolarjev bruto pre-
več. Poleg tega je računsko
sodišče izoblikovalo mnenje,
da v občini niso upoštevali
določil zakona o lokalni sa-
moupravi, ki določa, da
funkcija podžupana ni
združljiva z delom v občin-
ski upravi. Občina je namreč
z Velimirjem Cugmasom
sklenila pogodbo o izvajanju
pravne pomoči. Na tej osnovi
je občina podžupanu v letu
1995 izplačala 432.800 tolar-
jev.
Šmarčani nočejo dolgov
Veliko besed o komunalnih zadevah
v šmarskem občinskem
ifctu so pretekli teden spre-
ili letošnji proračun. Skup-
i prihodki občinskega pro-
ičuna bi naj bili 590 milijo-
3v tolarjev, skupni odhodki
i 597 milijonov, saj imajo
j^adi lanskih velikih na-
Ižb 7 milijonov tolarjev pri-
lanjkljaja.
Letos znova namenjajo pre-
tej sredstev (187 milijonov) za
azlične naložbe, največ za
zadnjo telovadnice šmarske
mtralne šole, pa tudi za priče-
tk gradnje 16 stanovanj v pri-
idku zadnjega zgrajenega blo-
B, pa za fizioterapijo, ceste.
priprave za izgradnjo šmarske
čistilne naprave in drugo. Svet-
niki so predlog proračuna spre-
jeli po nekajminutni razpravi,
saj so že osnutek ocenili kot
dobro pripravljen, pretekli te-
den so se odločili le še o tem,
da bodo namenili del sredstev
za regresiranje odkupa mlado-
pitane govedi.
Svetniki so sprejeli tudi os-
nutek odloka o prevzemu us-
tanoviteljskih pravic Sklada za
obrt in podjetništvo ter se še
seznanili z delovnim gradi-
vom statuta, pri tem pa je bilo
kar nekaj razprave. Tako so
sklenili, naj bi v bodoče o pre-
jemnikih kreditov odločal še
občinski svet, ne le odbor za
gospodarstvo.
Na dnevnem redu tokratne
seje je bilo tudi sprejemanje
pogodbe o vračilu namensko
zbranih sredstev iz povišanih
komunalnih taks, ki so jih v
petih novih občinah namenili
za izgradnjo naprav za čiščenje
vode v občinah Rogaška Slati-
na in Rogatec. V Šmarju pogod-
be niso sprejeli, saj hočejo vra-
čilo po TOM+3% (in ne po
vrednosti marke), pa tudi zače-
tek vračanja (v 17. mesečnih
obrokih) od leta 2001 se jim zdi
preveč oddaljen.
Veliko razprav je bilo spet o
rednem letnem poročilu OKP,
skupne komunale iz Rogaške
Slatine, ki so ga sicer sprejeli.
Veliko svetnikov je zanimalo,
kako prebrodijo v OKP težave
v zvezi z neplačevanjem raču-
nov največjih porabnikov, ki
so v resni krizi. Predstavnik
komunale jim je povedal, da si
pomagajo s tožbami, pri tem
pa se dogaja, da ko stare terja-
tve izterjajo, novejše ostajajo.
BRANE JERANKO
V Konjicah
vrstne liiše
Na zadnji seji konjiške-
ga občinskega sveta je
predsednik upravnega od-
bora sklada stavbnih zem-
ljišč mag. Miro Kvas pred-
stavil program dela in fi-
nančni načrt sklada za le-
tos.
Konjiški sklad stavbnih
Zemljišč razpolaga le s 16
niilijoni tolarjev, od tega pa
,bmaj milijon tolarjev na-
iiienjajo za nakup zemljišč.
Utošnja prioritetna naloga
bo vzpostavitev baze po-
datkov, ki bo kasneje omo-
gočila višjo strokovno ra-
^en dela. V skladu ugotav-|
lajo, da v občini občutno^
primanjkuje parcel za indi-«
^dualne gradnje.^ Največ'
'^Žav se pojavlja v Krajevni
^l^upnosti Konjice, kjer je
Pečina razpoložljivih parcel
''Zasebni lasti, če se lastni-
^ odločijo za prodajo, jih
■Navadno ne ponudijo na tr-
'^i^ču. Zaradi tega, pa tudi
^radi boljše izrabe prosto-
v Konjicah vse bolj raz-
mišljajo o gradnji vrstnih
% prvi korak v tej smeri
nameravajo storiti že le-
'os. j.H.
Veselje ob prenovljenih prostorih
Minuli petek so v upravnih prostorih Občine Štore pripravili priložnostno slovesnost,
namenjeno odprtju prenovljenih občinskih prostorov.
V Štorah se občinska uprava stiska v dokaj tesnih prostorih, ki so jih zdaj, po dobrih dveh letih
od ustanovitve občine, temeljito prenovili. V občinski zgradbi so prenovili in kolikor je bilo
mogoče funkcionalno usposobili spodnje prostore, menjali pa so tudi del pohištva. Na priložnost-
ni slovesnosti v petek dopoldne je zbranim spregovoril štorski župan Franc Jazbec, v kuhurnem
programu pa so zapeli člani vokalne skupine Kompolčani. IS, Foto: GK
PO SVETU
Slovenifa in Noto
Do vrhunskega srečanja
Nata v Madridu, na katerem
bodo voditelji šestnajstih dr-
žav članic k pogajanjem o
včlanitvi povabili eno ali več
držav kandidatk, sta le še do-
bra dva meseca. Zato so bile
tudi v teh dneh pospešene
diplomatske akcije Slovenije
v tujini. Ena najpomembnej-
ših je seveda bila obisk pre-
miera Drnovška na sedežu
Nata in Zahodnoevropske
unije v Bruslju.
Drnovška je sprejel general-
ni sekretar Nata Šolana, ki je
lani v tem času obiskal Ljublja-
no. Predsednik slovenske vla-
de je v pogovorih poudaril, da
je Nato nepogrešljiv za zago-
tavljanje varnosti v Evropi in
bo to tudi v prihodnjem stolet-
ju. Vendar pa bi bilo treba za
ohranitev te stabilnosti zapol-
niti praznino na varnostnem
območju v Srednji in Vzhodni
Evropi, k čemur pa bi po Dr-
novškovem mnenju pripomo-
glo tudi članstvo Slovenije v
Severnoatlantski zvezi. Za na-
šo državo pa bi pomenilo for-
malno potrditev in priznanje
našega procesa demokratizaci-
je in političnega razvoja. Javier
Šolana je sestanek z Drnovš-
kom ocenil kot uspešen. Ob
tem pa poudaril, da proces iz-
biranja kandidatk še vedno po-
teka. Drnovšek se je sestal tudi
s stalnim svetom Nata, ki ga
tvorijo veleposlaniki vseh 16
držav članic. Med drugim jim
je predstavil izdatke Slovenije
za obrambne namene, ki so po
prebivalcu višji kot v ostalih
članicah kandidatkah. Večin-
sko mnenje je bilo, da Slovenija
izpolnjuje objektivne pogoje
za članstvo. Več članov sveta je
izrazilo mnenje, da bi se Slove-
nija na vrhu v Madridu lahko
pojavila kot kandidatka za prvi
krog širitve. Še najbolj odkrito
sta se za to zavezala veleposla-
nika Italije in Turčije. Drnovšek
se je sestal tudi z belgijskimi
politiki in ti podpirajo zamisel,
da bi Nato v prvem krogu širi-
tve sprejel pet držav, vključno s
Slovenijo. Še vedno se kot naj-
resnejše kandidatke za prvi
krog pojavljajo Poljska, Češka
in Madžarska. Slednja je v pe-
tek kot prva dobila uradno va-
bilo za udeležbo na madrid-
skem vrhu, kar najverjetneje
potrjuje napoved polnopravne-
ga članstva.
Predčasne volitve v
Franciji
Francoski predsednik Chl-
rac je razpustil parlament in
napovedal predčasne volitve,
ki bodo 25. maja in 1. junija.
Redne voUtve so bile sicer
predvidene za marec 1998,
ravno v obdobju, ko se bo
odločalo, katere države so iz-
polnile maastrichtske kriteri-
je za vstop v skupno evropsko
denarno unijo.
Do spomladi 1998 mora tako
Francija vpeljati strog varčeval-
ni program, da bi zmanjšala
proračunski primanjkljaj, treba
bo izvesti tudi socialne refor-
me, ki jih volivci ne bodo pre-
več veseli, pa tudi povečati dav-
ke. Zato je volitve bolje izvesti
prej in sedanji liberalno-degoli-
stični koaliciji podaljšati živ-
ljenjsko dobo. Seveda pa 64
letni Chirac, ki ostaja na polo-
žaju do leta 2002, s predčasni-
mi volitvami tvega volilni po-
raz in možnost, da bo do konca
mandata moral vladati s socia-
lističnim premierom (v prime-
ru zmage bi to bil vodja sociali-
stov Jospin). Čeprav javnom-
nenjske raziskave kažejo, da
bo sedanja vladna koalicija, ki
zdaj zaseda 565 od 577 mest v
narodni skupščini, na predča-
snih volitvah izgubila kakih
150 mest, bo še vedno imela
večino v parlamentu. Tako se
bo mandat novega parlamenta
iztekel s Chiracovim predsed-
niškim mandatom, ki se bo s
predčasnimi volitvami najver-
jetneje izognil nočni mori štiri-
letnega sožitja s parlamentom
in vlado pod nadzorom njego-
vih nasprotnikov. Seveda pa
bodo zadnjo besedo imeli vo-
livci, pri katerih Chirac ne uži-
va več take podpore kot ob
izvolitvi pred dvema letoma.
Obljubljeno zmanjšanje brez-
poselnosti, ki je ena najbolj
perečih francoskih težav, se je
v tem obdobju še povečalo iz
slabih 12 na skoraj 13 odstot-
kov, tudi zaradi ukrepov, ki naj
bi Francijo leta 1999 popeljali k
skupni evropski valuti euro.
Talce osvobodili s
silo
Drama talcev, od 17. de-
cembra lani zajetih na japon-
skem veleposlaništvu v Limi,
je končana. Perujski special-
ci so namreč izvedli akcijo, v
kateri so talce osvobodili,
vseh 14 pripadnikov gveril-
skega gibanja Tupac Amaru
pa ubili.
Med žrtvami sta tudi dva
vojaka in en talec, vrhovni
sodnik, ki je med akcijo doži-
vel srčni napad. Preostalih 71
talcev je preživelo, nekateri z
manjšimi poškodbami. Akcijo
140 specialcev so načrtovali v
strogi tajnosti in naj bi zanjo
razen perujskega predsednika
Fujimorija vedelo le še malo
ljudi. Predsednik je povedal,
da so v akciji odločilno vlogo
odigrali podzemni hodniki, ki
jih je vojska na skrivaj izkopa-
la na strateških točkah pod
rezidenco japonskega velepo-
slaništva. Sama izvedba akcije
je bila velik spektakel, ki ga je
kljub temu, da se je dogajala
pozno ponoči, predvajala tudi
televizija. Čeprav je bil konec
akcije dokaj krvav, so jo poz-
dravile vse omembe vredne
države na svetu. Tudi Medna-
rodni odbor Rdečega križa, ki
je talce ves čas 126 dnevnega
ujetništva oskrboval s hrano
in najnujnejšimi potrebščina-
mi je ocenil, da vlada z uka-
zom za napad za osvoboditev
talcev ni kršila humanitarne-
ga prava. Zato pa je nacional-
no poveljstvo gverilskega gi-
banja Tupac Amaru preko In-
terneta sporočilo, da bo nada-
ljevalo »boj za miroljubno dr-
žavo, v kateri bo vladala so-
cialna pravičnost«. Osvobodi-
tev talcev pa je označilo za
kriminalno dejanje s sokrivdo
japonske in ameriške vlade."
Kot je namreč nekdanji agent
FBI povedal za televizijsko
družbo CNN, so se perujske
specialne enote, ki so osvobo-
dile talce, za tovrstne posege
posebej urile decembra lani v
ZDA.
DAMJAN KOSEC, POPtv
4
DOGODKI
KOMENTIRAMO
Izjava za javnost
(in za nikogar drugega)
»v kabinetu podpredsedni-
ka Vlade RS so se na pobudo
poslancev Državnega zbora,
dr. Franca Zagožna in Jakoba
Presečnika, srečali minister za
obrambo g. Tit Turnšek, mini-
ster za promet in zveze mag.
Anton Bergauer in podpred-
sednik vlade g. Marjan Podob-
nik.
Osrednja tema pogovora "je
bilo vprašanje radarjev na Me-
nini planini. Po obsežni raz-
pravi, v kateri sta poslanca iz
Zgornje Savinjske doline v
imenu številnih Savinjčanov
predstavila ostro nasprotova-
nje občanov ob postavitvi ra-
darjev na Menini planini, so se
sogovorniki dogovorili, da bo-
sta Ministrstvo za promet in
zveze in Ministrstvo za
obrambo ustavila postopke, ki
so vezani za projekt radarjev
na Menini planini. O tem bo-
sta obvestila tudi Ministrstvo
za okolje in prostor.«
Tako se dobesedno glasi
skoraj famozno sporočilo, ki
so ga u slovenskih medijih pre-
jeli v četrtek zjutraj, o sreča-
nju (ne pa tudi o dogovoru)
pa smo bili itak obveščeni že
prej. Lepo, je verjetno pomislil
marsikdo, ki je slišal sporoči-
lo, končno so v Slovenski ljud-
ski stranki izpolnili svoje ob-
ljube. Sicer pozno, toda bolje
kot nikoli.
Toda, zgodba o radarjih na
Menini planini s tem še zdaleč
ni zaključena. Že res, da smo
bili o ustavitvi postopkov ob-
veščeni novinarji. Vendar pa o
tem niso bili obveščeni tudi
tisti, ki bi po preprosti logiki o
dogovoru v SLS skoraj morali
karkoli vedeti. V Nazarjah, ka-
mor naj bi spadal vojaški ra-
dar, so sicer veseli, da so se v
stranki tako odločili, toda še v
petek niso imeli v rokah niče-
sar uradnega, za odločitev pa
so izvedeli preko medijev. Po-
dobno je v Gornjem Gradu,
kamor naj bi sodil civilni ra-
dar: o odločitvi v občini niso
vedeli nič uradnega in nikjer
ni nikakršnega zagotovila, da
je postopek za gradnjo radar-
jev zares in dokončno ustav-
ljen.
Že to je dovolj čudno, zgod-
ba o neobveščanju pa še zda-
leč ni končana. Minister za
okolje in prostor Pavle Gantar
je v petek popoldne javno po-
vedal, da v ministrstvu, ki je
pristojno za pridobivanje lo-
kacijske dokumentacije, v
bistvu nadaljujejo s postopki,
ker o odločitvi za ustavitev
postopkov nič ne vedo, razen
iz medijev seveda. Za ustavi-
tev del je potreben preklic in-
vestitorja, torej ministra za
obrambo, toda minister v pe-
tek tega še ni storil. (Mimo-
grede, po Gantarju bo. če bo-
do dela na Menini planini res
ustavili, Slovenija prišla do
radarja šele v petih do sed-
mih letih, ker nimajo druge
lokacije.) Minister Turnšek
za preklic postopka ne potre-
buje drugih soglasij, lahko se
sicer posvetuje z vlado, toda
kot investitor je pristojen, da
sam ustavi dela. Ker tega ni
storil, v ministrstvu za okolje
in prostor preprosto nadalju-
jejo s postopki.
TUdi v Gornjem Gradu so
pretekli teden, točneje 21. apri-
la (po pogovoru in odločitvi v
SLS), od Urada za prostorsko
planiranje prejeli točen pro-
gram, kako se bo nadaljevala
gradnja civilnega radarja.
Iz vsega povedanega sledi
preprosto vprašanje, če so v
SLS sploh resno mislili glede
ustavitve postopkov? Gre za
politiko, sprenevedanje, zava-
janje ali kaj drugega? Da hi
pozabili obvestiti vse, razen
medijev, skoraj ne moremo
verjeti. Verjamemo pa, da gre
za precej pretehtano politično
odločitev. Še enkrat naj spom-
nimo, da so bili člani SLS v
Zgornji Savinjski dolini izrazi-
to proti vstopu stranke v vlada-
jočo koalicijo. Bi se radi sedaj v
stranki nekako odkupili?
Možnosti imajo, toda o odloči-
tvah bo treba obveščati še koga
drugega, ne le javnost. In ne
nazadnje, ne gre le za obvešča-
nje, gre tudi za to. da svoje
dogovore udejanjijo. Če so po-
stopki za gradnjo radarjev na
Menini res ustavljeni, naj bo-
do ustavljeni tako, da o tem ne
bo dvoma.
URŠKA SELIŠNIK
Iz tisoč sončnih lin
Hermesovega hrama
Srednja trgovska šola Celje je ena najsodobnejših v Sloveniji - Po dveh desetletjih spet
večja naložba v celjske srednje šole
Celje je zadnjo novograd-
njo med srednjimi šolami
dobilo v drugi polovici se-
demdesetih let, minuli četr-
tek pa so se učenci, profesor-
ski zbor in z njimi seveda
širši krog staršev, prijateljev
in sploh Celjanov, veselili od-
prtja dograjene in prenovlje-
ne Srednje trgovske šole Ce-
»' .......................................................
Čeprav širitev Srednje trgov-
ske šole Celje ni bila zajeta v
naložbeni program šolskega
tolarja, so zaradi prostorske
utesnjenosti in rastočega zani-
manja osmošolcev s širšega
celjskega območja za poklice,
za katere izobražujejo v tej
šoli, lani maja pripravili pro-
jekte za dograditev. Septem-
bra so začeli z gradnjo in po
zaslugi Temeljne enote Inže-
.niring Kovinotehna ter podi-
zvajalca, gradbenega podjetja
Pluton, so v četrtek šolo slove-
sno odprli. Konec januarja so
se v šolo vrnili učenci, ki so
bili prej štiri mesece razseljeni
na štirih začasnih lokacijah.
Naložba, ki je Srednji trgov-
ski šoli prinesla 10 dodatnih
učilnic oziroma sodobno
opremljenih kabinetov, fitnes,
s kakršnim se lahko ponašajo
le redke šole, knjižnico ter so-
dobno računalniško opremo,
je veljala 281 milijonov tolar-
jev, za opremo je bilo treba
odšteti okoli 90 milijonov to-
larjev, precej stroškov pa je
bilo tudi z najemnino za zača-
sne prostore, kjer so imeli
učenci pouk.
Na osrednji slovesnosti ob
odprtju novih šolskih prosto-
rov se je ravnateljica mag.
Maja Krajnc vsem, ki so ka-
korkoli pomagali, zahvalila s
priložnostnimi darilci. Med
njimi je veljala posebna zah-
vala TE Inženiring Kovino-
tehna in podjetju Pluton, ki
sta kakovostno in pravoča-
sno opravila vsa dela. Kovi-
notehna je pri projektu,
vrednem 281 milijonov tolar-
jev, sodelovala kot izvajalec
gradbenih del, hkrati pa je
priskrbela tudi ves potreben
gradbeno-instalacijski mate-
rial ter kot sponzor prispeva-
la še 500,000 tolarjev za za-
ključno prireditev.
Kljub svetli, veliki in lepo
opremljeni šoli pa bi za Sred-
njo trgovsko šolo Celje le tež-
ko rekli, da je prostorska sti-
ska odpravljena. Šolo, ki je
imela pred petimi leti 22 od-
delkov, namreč letos v 47 od-
delkih obiskuje blizu 1.500
učencev. To seveda pomeni,
da je še vedno dvoizmenski
pouk. »In tistim, ki se sprašu-
jejo, zakaj smo razširili celjsko
trgovsko in zdaj v neposredni
bližini gradimo še gostinsko
šolo, saj zanimanje mladih za
te poklice ne bo v nedogled
tako veliko, naj odgovorim, da
bodo učenci takrat v njih ven-
darle imeli priložnost za enoiz-
menski pouk,« je v Celju pou-
daril minister za šolstvo in
šport dr. Slavko Gaber. Častna
gostja domiselne in prisrčne
osrednje slovesnosti Iz tisoč
sončnih lin, prva dama Slove-
nije Štefka Kučan, pa je učen-
cem zaželela dobro počutje v
novih šolskih prostorih.
Nov Hermesov hram, saj si
je Srednja trgovska šola Celje
za svojega zaščitnika izbrala
grškega boga trgovine, posre-
dovanja in govorništva, so
pozdravil tudi vodja aktiva
celjskih srednješolskih ravna-
teljev Janko Poklic, župan
Mestne občine Celje Jože
Zimšek in predsednica šol-
skega sveta staršev Violeta
Vatovec Einspieler.
I. STAMEJČIČ
Foto: GREGOR KATIC
Četrtek, 24, april 1997, bo
v arhivu Srednje trgovske
šole Celje zagotovo zapisan
z velikimi črkami. Zapolnili
pa si ga bodo tudi po dopol-
danski prireditvi Namesto
koga roža cveti, namenjeni
učencem, ter popoldanski
slovesnosti Iz tisoč sončnih
lin.
V boj za točke
Na Celjskem ozko grlo gimnazije - V Sloveniji se bo z omejitvijo vpisa v izbranih
srednjih šolah srečalo okoli 12 tisoč oziroma 43,7 odstotka osmošolcev
v ministrstvu za šolstvo in
šport so sredi minulega ted-
na predstavili podatke o vpi-
su letošnje generacije osmo-
šolcev v izbrane srednje šo-
le. Čeprav je letos v primer-
javi s prejšnjimi leti na voljo
več prostih mest, generacija
osmošolcev pa je za poldru-
gi tisočak manj številčna od
lanske, se bo v boj za drago-
cene točke, ki omogočajo
vpis v izbrano šolo, podalo
kar 43,7 odstotka celotne
generacije oziroma okoli 12
tisoč slovenskih osmošol-
cev.
Podatki za Slovenijo kažejo,
da se je na razpis za vpis v
srednje šole za 33.325 mest pri-
javilo 28.140 osmošolcev. Že ob
objavi razpisa je bilo pričakova-
ti, da se razpisana mesta ne
bodo skladala s poklicnimi že-
ljami in namerami osmošolcev.
Čeprav so v ministrstvu tiste
srednje šole, ki so bile tudi pre-
tekla leta najbolj zanimive za
osmošolce, pozvali, naj ob upo-
števanju prostorskih in kadrov-
skih možnosti poskrbijo za od-
prtje dodatnih oddelkov, tudi
42 dodatnih oddelkov (skupaj
je torej razpisanih 34.296 mest)
ni rešitev za vse.
Največ dodatnih oddelkov
so na zahtevo ministrstva mo-
rale odpreti šole na ljubljan-
skem (16), mariborskem (U)
in celjskem območju (7). Vpis
pa bo letos omejilo 63 srednjih
šol (lani 72), kar pomeni, da
bo skozi sito izbirnega postop-
ka moralo 43,7 odstotka vpisa-
ne generacije (lani 47,1 odstot-
ka). Po prijavah je bilo najožje
grlo v gimnazijah v Ljubljani
in Celju, kar pa ne odraža dr-
žavnega poprečja, saj so se na
Z190 razpisanih mest gimna-
zijskega programa prijavili
7103 osmošolci.
Omejitve na
Celjsicem
Na celjskem območju je vpis
omejen v I. Gimnaziji v Celju
(gimnazija splošna na 7 oddel-
kov in gimnazija športna na 1
oddelek). Gimnaziji Celje-
Center (predšolska vzgoja na
1 oddelek in gimnazija na 6
oddelkov). Srednji ekonom-
ski šoli Celje (za poklic eko-
nomski tehnik na 6 oddelkov).
Šolskem centru Celje (Splo-
šna in strokovna gimnazija La-
va za program gimnazija na 4
oddelke in Poklicna in tehniš-
ka elektro in kemijska šola za
poklic elektrikar energetik na
1 oddelek). Srednji zdravs-
tveni šoli Celje (za poklic
zdravstveni tehnik na 5 oddel-
kov). Srednji šoli za gostins-
tvo in turizem Celje (za po-
klic kuhar na 2 oddelka, za
poklic natakar na 2 oddelka,
za poklic gostinski tehnik na 2
oddelka in poklic turistični
tehnik na 1 oddelek). Srednji
trgovski šoli Celje (za poklic
prodajalec na 5 oddelkov, za
poklic ekonomski tehnik na 4
oddelke ter poklic poslovni
tajnik na 3 oddelke). Srednji
frizerski, tekstilni, strojni in
prometni šoli Celje (za poklic
prometni tehnik na 3 oddelke
in poklic frizer (o) na 3 oddel-
ke). Srednji vrtnarski, kme-
tijski, gospodinjski šoli Celje
(za poklic cvetličar (o) na 1
oddelek) in v Šolskem centru
Velenje (Poklicna in tehniška
šola za storitvene dejavnosti
za poklic prodajalec na 3 od-
delke).
I. STAMEJČIČ
PO DRŽAVI
Brez tretjega
LJUBLJANA, 23, aprjl^
(Delo) - Poslanci državne,
ga zbora so drugi dan red-
nega zasedanja volili nove
podpredsednike zbora, i
veliko večino glasov sta
bila na tajnih volitvah po.
trjena le Andrej Gerenčer
(LDS) in Miroslav Lucj
(SDS), tretje podpredsed-
niško mesto pa je še neza-
sedeno. Po dveh glasova-
njih namreč niti Ivan Ke-
brič (DeSUS) niti Helena
Hren-Vencelj (SKD), ki jo
je predlagala skupina po-
slancev, nista dobila po-
trebnega števila glasov.
Celoten kandidacijski po-
stopek za tretjega pod-
predsednika bo zato po-
novljen.
SDS zaliteva
presojo
LJUBLJANA, 23. aprila
(Delo) - Poslanska skupi-
na SDS je državnemu zbo-
ru vložila predlog, naj
pred obravnavo odloka o
razpisu zakonodajnega
referenduma o noveli za-
kona o denacionalizaciji
zahteva od ustavnega so-
dišča presojo ustavnosti
referendumskih vprašani.
Socialdemokratom se zd;
vprašanje v celoti sporno,
zato bi bilo bolje, da se
ustavnost preveri pred iz-
vedbo referenduma, saj bi
drugače brez potrebe priš-
lo do neupravičenih stroiS-
kov in političnega zaostro-
vanja.
Dražja elektrilca
LJUBUANA, 24. aprila
(Delo) - Po dobrih dveh
mesecih je vlada spet po-
dražila elektriko, tokrat za
9,8 odstotka. Nove cene
bodo začele veljati 1. maja.
Vlada je tudi sklenila, da se
bodo cene pogrebnih in'
dimnikarskih storitev, sto-
ritev tržnic ter parkiranja
in varovanja vozil, ki so
bile doslej pod njenim
nadzorom, opravljajo pa
jih gospodarske javne
službe lokalnega pomena,
odslej oblikovale prosto.
Če bodo cene preveč po-
divjale, bo vlada, tako je
vsaj napovedala, ustrezno
ukrepala.
Z učenci in profesorskim zborom Srednje trgovske šole Celje so se četrtkovega odprtja noV^
šolskih prostorov veselili tudi številni gostje.
h SNOPIČ

5
Zadnje upanje
razočaranih
Slovencev
Ivana Bizjaka, varuha človekovih pravic v državi Sloveniji, najbolj razjezi
sprenevedanje tistih, od katerih pričakuje konkretne odgovore
Ena izmed delovnih oblik
laruha človekovih pravic
Ivana Bizjaka so tudi obiski
večjih krajev v Sloveniji,
predvsem regijskih središč,
Itjer nekaj svojih ur posveti
neposrednim stikom z obča-
ai. To so praviloma ljudje, ki
so razočarani nad delova-
njem vsemogoč (n)ih institu-
cij, služb ali posameznih
uradnikov pri reševanju nji-
hovih težav, ki izvirajo iz
najrazličnejših razmerij do
države in posameznika.
V torek, 15. aprila, je bil
Van Bizjak v Celju, kratek čas
ned dopoldanskim in popol-
lanskim srečanjem " občani
la smo izkoristili za pogovor z
trn.
Z nagovorom: »Vi ste še
zadnje upanje, ki mi preosta-
ne,« se ljudje pogosto obra-
čajo na vas. To pomeni, da
vam ljudje zaupajo. Imate
tudi sami tak občutek?
1 Varuh človekovih pravic je
pri nas institucija, ki se šele
uveljavlja. Po eni strani dejan-
sko občutim zaupanje ljudi, ko
se v težavah obračajo name,
ikrati pa je to razlog za. pre-
cejšnjo odgovornost. Po drugi
strani pa je treba to institucijo
uveljavljati tudi napram držav-
nim organom, od katerih ima
Varuh pravico zahtevati vse in-
formacije in katerim potem po-
sreduje tudi svoja mnenja in
predloge, kako razrešiti nek
problem. Seveda pa so nekateri
'roblemi tudi takšni, ko je tre-
'a predvsem posredovati, da bi
^enek postopek hitreje odvijal,
l^ot se odvija.
Pred kratkim ste javno
'zrekli nezaupnico delova-
nju našega pravnega sistema
'1 opozorili na vrsto nepra-
vilnosti, ki vplivajo na delo-
vanje te države v pravnem
^•nislu. Kaj ste imeli pred-
vsem v mislih?
Takšna ocena je bila najkraj-
ši povzetek vseh tistih ključ-
'h problemov, s katerimi se
•^očajo naši državljani, ko se
W reševanju svofih proble-
"•ov na eni strani srečujejo z
'^jemno dolgotrajnimi uprav-
['iii in sodnimi postopki in
^ imamo na drugi strani
'^^Usklajeno in nedorečeno
?*l^onodajo in ko tudi na za-
°'iodajnem področju v drža-
i' ne odreagiramo dovolj hi-
da bi se pomanjkljivosti
^Vavile in bi se s tem omo-
Jčilo   urejeno   odločanje.
Z^fatka, problemov, ki vpliva-
'^•^a pravno varnost državlja-
nov in s tem na delo institucije
varuha človekovih pravic, je
veliko.
Vaš delokrog je izredno ši-
rok. Ga je sploh mogoče defi-
nirati?
Delovanje varuha je razmer-
je med posameznikom in dr-
žavo, povedano skrajno pos-
plošeno. To je res dokaj širok
delokrog in ga je tudi težko
natančno opisati. Zato se po-
gosto dogaja, da se name
obračajo ljudje, katerih prob-
lem ne spada v mojo pristoj-
nost reševanja. To so razni
medsosedski spori, pa proble-
mi z nekdanjimi zakonskimi
partnerji in tisti problemi, ki
jih imajo posamezniki s svo-
jim delodajalcem.
V osnovnem razmerju med
državo in državljanom se
najbrž znajdete v situacijah,
ko se kot varuh človekovih
pravic morate postaviti na
stran državljana.
Po zakonu in vseh drugih
izhodiščih je vloga varuha de-
finirana kot nepristranska. Se-
veda pa se v tem razmerju
posameznika do države, ko je
država praviloma močnejša in
včasih tudi arogantna, vendar-
le postavim nekoliko na stran
državljana. To v praksi pome-
ni, da za vsako navedbo posa-
meznika iščemo dokaze na
drugi strani, da od države zah-
tevamo, da neko svoje stališče
najprej utemelji ipd. Seveda se
pojavlja tudi napačno razume-
vanje vloge ombudsmana, ko
nekateri mislijo, da varuh lah-
ko zastopa posameznika proti
državi.
Torej se na vas obračajo
ljudje, ki so resnično v veli-
kih stiskah, pa jim ne morete
pomagati.
Ljudje res pogosto prihaja-
jo s problemi, za katere vem,
da jih vsaj v celoti v instituciji
varuha človekovih pravic ne
bo mogoče razrešiti. To je do-
kaj boleče spoznanje, ker ve-
mo, da je vsakdo, s katerim
se pogovarjamo in ki nam
piše, zares v težavah. Ko
skupno ugotovimo, da reše-
vanje ni v naši pristojnosti,
poskušamo vsaj svetovati,
pokazati kakšne možnosti še
obstajajo, kaj bi se še dalo
storiti, da bi bili človeku vsaj v
oporo, če mu že formalno ne
moremo pomagati.
Imajo ljudje to državo ra-
di?
Jaz se ukvarjam bolj s tisti-
mi ljudmi, ki se, zaradi bolj ali
manj težkih problemov, v tej
državi ne počutijo najbolje,
ker jim ta država na nek način
greni življenje. Pri mnogih, tu-
di takih, ki jim je bila storjena
nepravilnost, pa začutim, da
imajo to državo vendarle radi.
So pa na drugi strani tudi po-
samezniki, ki se o naši državi
in njenih institucijah jezno
izražajo in ki slabo ocenjujejo
trenutno stanje pri nas. Tak-
šnim ocenam moram tudi sam
pogosto pritrditi.
Kakšne težave ljudi vam
kot človeku še posebej sežejo
v dušo?
Tu bi najprej omenil različne
oblike socialnih problemov.
Nekateri ljudje, ki se obračajo
name, so dejansko v resnih
stiskah, zlasti gmotnih, iz njih
pa pogosto izhajajo tudi psihič-
ne stiske. Marsikdaj ugotav-
ljam, da kar nekaj ljudi, kljub
precejšnjim sredstvom, ki jih
država daje za socialo, nekako
izpade pri vseh kriterijih, in do
tega ne moreš biti ravnodušen.
To so, na primer, ljudje, ki
živijo na majhnih kmetijah,
precej oddaljenih od večjih na-
selij, ki imajo preveč zemlje, da
bi jim pripadale kakšne social-
ne pravice, od te zemlje pa
nimajo nič, niti je ne morejo
dati v najem, kljub temu pa
presegajo vsakršen cenzus za
dodelitev socialne pomoči.
Obračamo se na centre za so-
cialno delo, iščemo možnosti,
vendar mislim, da bo treba tu-
di v zakonodaji nekaj spreme-
niti, da bi se v nekaterih izjem-
nih primerih dalo najti rešitve
v takšnih primerih.
Kaj pa stiske ljudi, ki so
povezane s stanjem v našem
gospodarstvu, s stečaji, od-
puščanjem delavcev itd?
Veliko je teh problemov in
ljudje niso bili pripravljeni na
takšno stanje, niso pričakova-
h, da se lahko zgodi, da bodo
na lepem ostali brez dela in
prihodkov. Eden od nujnih ko-
rakov za reševanje tega prob-
lema je brez dvoma sprejem
zakona o jamstvenem skladu,
ki bi že davno moral biti spre-
jet, kar bi tistim delavcem,
katerih podjetja so šla v stečaj,
omogočilo vsaj nekaj dohod-
kov v tistem najbolj kritičnem
obdobju. Dolgoročna rešitev
te problematike pa je pred-
vsem v okrepitvi razvoja gos-
podarstva s ponovnim ustvar-
janjem delovnih mest. Kakšni
so ti izgledi in kdaj se bo to
zgodilo pa je seveda zunaj
moje pristojnosti.
S takšnimi problemi ljudi
ste se najbrž srečevali tudi v
času obiska v Celju?
Bilo je kar nekaj težavnih
primerov, vezanih na prene-
hanje delovnega razmerja
zaradi stečaja. Vem, kako bo-
leče je za nekoga, ki je v
nekem podjetju delal več kot
30 let, pa mu je zaradi stečaja
delovno razmerje prenehalo
in mu ni jasno, kako naj pre-
živi čas do upokojitve. Ti
ljudje so se znašli v situaciji,
ki je nikoli v življenju niso
pričakovali, ker so mislili, da
jih, če bodo pridno delali, ča-
ka zaslužen pokoj. Ti delavci
pa so prizadeti tudi zato, ker
jim bivši delodajalec še ved-
no dolguje zaostale prejem-
ke, od regresov, odpravnin
pa do mesečnih plač. To so
resni problemi, s katerimi
sem se srečal tudi v Celju.
Se varuh človekovih pravic
v Sloveniji srečuje z bistveno
drugačno problematiko, če
svoje delo primerjate s to-
vrstnimi institucijami dru-
god v Evropi?
Pri nas nastopajo prav vsi
tisti problemi, ki jih poznajo
tudi v razvitih demokracijah v
zahodnem delu Evrope, ima-
mo pa nedvomno tudi nekaj
specifičnih problemov. Neka-
teri od njih so povezani z na-
šim tim. prehodnim obdob-
jem, pa tudi s slovensko osa-
mosvojitvijo. Tak splošen, si-
stemski problem, je nedoreče-
na zakonodaja. Naša zakono-
daja, zlasti na področju, ki je
pomembno za uveljavljenja in
varovanje človekovih pravic,
še ni usklajena niti s slovensko
ustavo niti z mednarodnimi
pravnimi akti, ki jih je država
že pred časom ratificirala. Po-
tem imamo vrsto posebnih po-
stopkov, na primer postopkov
za pridobivanje državljanstva,
pa postopkov v zvezi z dena-
cionalizacijo in tu so še po-
stopki po zakonu o žrtvah voj-
nega nasilja, pa poprava krivic
je še vedno na čakanju. Pri
vseh teh postopkih prihaja do
velikih zastojev. Ljudje, ki so
bili že itak na nek način nekoč
prizadeti, zdaj čakajo na uve-
ljavljanje teh pravic, ki jim jih
je država končno le priznala.
Razumljivo je, da so zaradi
dolgotrajnosti postopkov iz-
jemno občutljivi. V zadnjem
času je tak primer zakon o
žrtvah vojnega nasilja, ki je bil
uveljavljen na začetku lan-
skega leta. Takrat je večina
ljudi vložila svoje zahtevke -
vseh je menda okoli 50 tisoč -
do danes pa je teh postopkov
zaključenih manj kot tisoč.
Gre za večinoma ostarele lju-
di, pri katerih je na priznanje
statusa po tem zakonu veza-
na pridobitev nekaterih na-
daljnjih pravic, na primer iz
pokojninskega zavarovanja.
To je resen problem, ko bo,
zaradi počasnosti države,
nekdo tudi materialno oško-
dovan. Da ne omenjam dol-
gotrajnosti naših sodnih po-
stopkov, ki praktično onemo-
gočajo učinkovito sodno
varstvo pravic. Vse to je tisto,
kar nas posebej bremeni in
kjer so tudi pogoji za delo
varuha izrazito oteženi.
Kaj vas pri opravilih varu-
ha človekovih pravic še pose-
bej razjezi?
Malomarnost je že nekaj,
kar bi človeka lahko razjezilo,
ampak v naravi našega dela je,
da odkrivamo tudi malomar-
nosti. Je pa malomarnost tiste
vrste slabost, ki se jo da še
najhitreje in najlažje odpraviti.
Bolj se razjezim, ko od držav-
nega organa dobim kakšen
sprenevedav odgovor na naše
vprašanje. Na tak način se dr-
žavni uradniki izognejo bistve-
nim vprašanjem, tistim, ki so
najbolj pomembna in ključna
za celovito osvetlitev nekega
problema, ki ga mi rešujemo.
Se kot varuh človekovih
pravic pogosto srečujete tudi
s kršitvami pravic otrok?
Tudi s takšnimi primeri ima-
mo kar nekaj dela in teh je več
vrst. Gre za probleme pri do-
delitvah otrok, pri starševskih
stikih z otrokom, za plačeva-
nje preživnine, vprašanja šola-
nja in prešolanja otrok ipd. Z
našim posredovanjem in pred-
logi poskušamo doseči, da bi
se v kar največji meri upošte-
vale koristi otroka. Je pa res,
da so nekateri tovrstni primeri
izjemno problematični, tudi
in predvsem za tiste, ki se z
njimi redno in neposredno uk-
varjajo, na primer za delavce v
centrih za socialno delo.
MARJELA AGREŽ
Foto: GREGOR KATIC
PO DRŽAVI
Slovenski vojaki
gredo v Tirano
UUBUANA, 24. aprila
(Delo) - Tudi Slovenija bo so-
delovala v mednarodni mi-
rovni operaciji Zora v Albani-
ji. V prvi polovici maja bo tja
odpotovalo kakih dvajset pri-
padnikov sanitetne bataljon-
ske postaje, v kateri bo pet
zdravnikov, bolničarji in dru-
go sanitetno osebje. Vsi so se
za sodelovanje v mirovni
operaciji odločili prostovolj-
no. Nameščeni bodo v Tirani,
kjer bodo ostali najmanj tri in
največ šest mesecev.
Nov praznik
UUBUANA, 24. aprila
(Dnevnik) - Socialdemokrat-
ska stranka je v parlamentar-
ni postopek vložila predlog
za noveliranje zakona o dr-
žavnih praznikih. Stranka
predlaga, da bi kot praznik
upora proti okupatorju na-
mesto 27. aprila uvedli 26. ju-
nij, na novo pa naj bi uvedli še
nov državni praznik, 15. sep-
tember, ko naj bi praznovali
priključitev Primorske Slove-
niji.
Pretres v OVS
UUBUANA, 25. aprila
(Delo) - Obrambni minister
Tit Turnšek je z mesta direk-
torja obveščevalne varnostne
službe ministrstva za obram-
bo razrešil Marjana Miklav-
čiča, na njegovo mesto pa
imenoval Jožeta Sečnika, ki
je bil že doslej zaposlen v
OVS. Spremembe v vrhu služ-
be so bile pričakovane, saj se
je doslej ob vsaki zamenjavi
obrambnega ministra zame-
njal tudi direktor OVS, poleg
tega pa po mnogih informaci-
jah Miklavčičevo vodenje ob-
veščevalne varnostne službe
in odnos z generalštabom ni-
sta bila zadovoljiva.
Dr« Rode
predsednik
UUBUANA, 25. aprila
(Delo) - Slovenski škofje so
na 43. seji Slovenske škofov-
ske konference za novega
predsednika SŠK soglasno iz-
volili ljubljanskega nadškofa
in slovenskega metropolita
dr. Franceta Rodeta, za pod-
predsednika pa koprskega
škofa Metoda Piriha. V skla-
du s statutom SŠK sta oba
izvoljena za dobo petih let.
Evro-atlantska
varnost
BLED, 26. aprila (STA) -
Končala se je mednarodna
konferenca o vlogi srednjee-
vropskih držav v evroatlant-
ski varnostni podobi. Udele-
žilo se je je približno 70 poli-
tičnih predstavnikov in stro-
kovnjakov za mednarodne
odnose in varnost držav čla-
nic Nata, EU, Zahodnoevrop-
ske unije, O VSE in držav kan-
didatk za članstvo v evroat-
lantskih povezavah. Po mne-
nju udeležencev bo prevla-
dal ameriški interes za čira
manjše število novih članic
Nata v prvem krogu, končna
odločitev pa bo znana le dan
ali dva pred objavo imen v
zvezo povabljenih kandi-
datk na julijskem vrhun-
skem srečanju v Madridu.
6
GOSPODARSTVO
Certilikat ISO 9001 za Vigrad
Celjskemu podjetju Vigrad bodo v torek, 5, maja, slav-
nostno podelili certifikat ISO 9001. Pod pokroviteljstvom
župana Mestne občine Celje Jožeta Zimska in ministra za
okolje in prostor dr. Pavleta Gantarja bo certifikat v
Celjan ki slavnostno podelil direktor SIQ Igor Likar.
Vigrad trgovina, posredovanje, proizvodnja d.o.o. je v letu
1990 ustanovil Vidko Gradišnik, osrednja dejavnost podjetja
pa je trgovina z vodovodnim materialom in zabojniki za smeti
ter servisna dejavnost in izposoja komunalnih naprav. Od
enega zaposlenega pred sedmimi leti se je število delavcev
lani povzpelo na 14, izjemno ugodna pa je tudi izobrazbena
struktura, saj je skoraj tretjina delavcev z višjo oziroma visoko
izobrazbo, preostali pa imajo srednješolsko izobrazbo.
Podjetje je imelo prvi dve leti sedež v Žalcu, leta 1991 so se
preselili v Rogaško Slatina, od tam pa v letu 1993 v Celje, kjer
so se iz lastnih pisarniških prostorov ob Ljubljanski cesti
lanskega februarja selili v nov poslovni objekt s skladiščnimi
prostori na Ostrožno. Ob prodaji in posojanju mobilnih WC
kabin, vodovodnega materiala in montaži cevovodov ter
prodaji komunalnih koškov, zabojnikov in opreme za zunanjo
ureditev, v podjetju, ki je znano po svojo okoljevarstveni
naravnanosti, v svoj komunalni program vključujejo tudi
zbiranje in odvoz nevarnih in posebnih odpadkov. Slednjega
so se lotili v sodelovanju s poslovnim partnerjem, podjetjem
Saubermacher&Komunala iz Murske Sobote. IS
NOVO NA BORZI
Piše: JOŽICA MALTARIČ
Cas mrtvila
Na slovenskem kapitalskem
trgu je od časa, ko so za tuje
vlagatelje obvezni skrbniški
računi, zavladalo pravo zatiš-
je. Banka Slovenije pa je
Agenciji za trg VP predlagala
celo uvedbo skrbniških raču-
nov še za domače vlagatelje.
Ukrep naj bi bil koristen pred-
vsem zaradi tega, ker naj bi
zavaroval denar investitorjev
v primeru stečaja borzno-po-
sredniške hiše. Sicer pa se SBI
(slov. borzni indeks) v tem
času giblje okoli 1.300 točk.
Spomnimo se, da se je v »bolj-
ših dnevih« povzpel celo na
1.500 točk. Še vedno je največ
prometa z redno delnico Krke
KRKG,. špekulantje pa največ
trgujejo z nakupnimi boni 6.
emisije (NBS6). Odbor za
sprejem je sprejel sklep o
sprejemu 650.977 navadnih
delnic na ime z oznako B
družbe Kolinska d.d. Ljublja-
na, z nominalno vrednostjo
1.000 SIT v razširjeno kotacijo
A. Tudi sicer se je trgovanje z
delnicami z B oznako na neor-
ganiziranem trgu precej raz-
mahnilo.
Prevelika ponudba deviz
na trgu še naprej pomeni pri-
tisk na znižanje deviznih te-
čajev za DEM. Upadajočim
podjetniškim tečajem se je
pridružil tudi srednji tečaj
Banke Slovenije, kar seveda
pomeni, da postaja valutna
klavzula vse manj zanimiva
za vlagatelje in vse bolj zani-
miva za uporabnike sredstev
oz. izdajatelje finančnih in-
strumentov, ki temeljijo na
tej revalorizacijski osnovi.
Večina domačih bank je v mi-
nulih dveh tednih v razme-
rah presežne ponudbe deviz
na trgu nadaljevala politiko
postopnega zniževanja pod-
jetniških tečajev za DEM.
Trenutne razmere na trgu
vsekakor napovedujejo sko-
kovito upadanje deviznih te-
čajev, saj se nobena izmed
bank ne zanima za čiste na-
kupe deviz.
Delničarji družbe Dadas, po-
slovnega sistema, so na izred-
ni skupščini sprejeli predlaga-
ne sklepe uprave o pripojitvi
Proficie Dadas in družbe
Priom. Menjalno razmerje bo
6.000,00 SIT terjatev za eno
delnico PS Dadas. Družba bo
za pripojitev Prioma izdala
354.017 delnic serije E, ki bodo
enake preostalim delnicam. Za
pripojitev Proficie dadas bo PS
izdal 376.405 delnic serije D.
Pred odvzemom dovoljenja za
upravljanje z vzajemnimi skla-
di je PS Dadas veljal za glavne-
ga akterja na trgu VP, zdaj pa
njegova vrednost, žal, vse bolj
bledi.
28. aprila je pričela na OTC
trgu kotirati redna delnica
družbe Emona Obala Koper.
Nosilna dejavnost družbe je
trgovina z živilskimi in neži-
vilskimi proizvodi na drobno
in na debelo.
Na sedežu družbe CBH
d.o.o., Celje lahko prodate ve-
čino delnic, ki ste jih pridobili
z vpisom certifikata v podjet-
ja, ki so se lastninila s pomoč-
jo javne prodaje. To so pred-
vsem delnice serije G. Naj na-
vedemo le nekaj takšnih
družb: Alpos Šentjur, Cinkar-
na Celje, Gorenje Velenje, Pe-
trol Ljubljana. Kot novost smo
uvedli odkup delnic serij B in
D tistih družb, ki so svoje del-
nice vpisale v centralni regi-
ster KDD.
Seveda še vedno odkupuje-
mo amortizacijske načrte, ki
jih je izdala Pošta Celje, sedaj
Telekom Slovenije.
Banka je prestopila
regionalne meje
Banka Celje je lani dose-
gla neto dobiček v znesku
1.030.365 tisoč tolarjev. Del
denarja bodo porabili za di-
vidende delničarjev v višini
tisoč tolarjev po navadni ali
prednostni delnici, kar
predstavlja 12,5 odstotno di-
videndo na nominalno vred-
nost delnice.
To je ena izmed odločitev,
sprejetih na zboru banke v
minulem tednu, po njej je
vodstvo sklicalo še novinarsko
konferenco. Generalni direk-
tor Banke Celje Niko Kač je
pojasnil, da bodo dobiček po-
rabili še za udeležbo na dobič-
ku članom organov upravlja-
nja banke, potem za udeležbo
na dobičku delavcem banke s
posebnimi pooblastili in od-
govornostmi, za rezerve ban-
ke bodo namenih 375,140
milijona tolarjev. Nerazpore-
jen pa ostaja dobiček v višini
240 milijonov tolarjev zaradi
nerešenega ustavnega spora iz
leta 1996 o vključevanju obre-
sti od vrednostnih papirjev RS
za neizplačane devizne hra-
nilne vloge v olajšavo za davek
iz dobička.
Po besedah Nika Kača so v
tej bančni hiši sicer zelo za-
dovoljni z lanskimi rezultati
in položajem banke. Banka
Celje je lani prestopila regio-
nalne okvire in s svojo prisot-
nostjo v Ljubljani postala vse-
slovenska banka. Dogodka, ki
sta zaznamovala lansko leto,
sta bila predvsem pripojitev
Banke Noricum oziroma za-
četek poslovanja Glavne po-
družnice banke v Ljubljani
ter oblikovanje bančne skupi-
ne s Hmezad banko Žalec.
Bilančna vsota banke je pove-
čana na 93,2 milijona SIT, trž-
ni delež pa so povečali na 5,1
odstotka, kar pomeni učvrsti-
tev Banke Celje na 5. mestu
med 30 slovenskimi poslovni-
mi bankami. Delničarji so na
tokratnem zboru imenovali
tudi tri nove člane upravnega
odbora banke, to so Alenka
Novak, Hmezad tovarna kr-
mil Žalec ter dva individualna
delničarja - Karla Kajba ter
Rudolf Cizej.
Na novinarski konferenci je
pomočnik generalnega direk-
torja Dušan Drofenik opozo-
ril še na znižanje aktivnih in
pasivnih obrestnih mer. Za fi-
zične osebe je zanimivo pred-
vsem znižanje obrestnih mer
za stanovanjska posojila, za
podjetnike pa predvsem kon-
kurenčna posojila za nakup
deviz za plačila v tujino. Gene-
ralni direktor Niko Kač pa je
tokrat še pojasnil, da bodo v
kratkem podpisali pogodbo o
posojilu z Mednarodno banko
za obnovo in razvoj. Sredstva
tega posojila bodo namenjena
izključno za investiranje v
strojno opremo, namenjeno
za proizvodnjo za izvoz ter za
obratna sredstva, ki so name-
njena za montažo nabavljene
opreme s sredstvi posojila.
■■■■M UB
Po zadnjih podatkih ima
Banka Celje 32 svojih ban-
komatov. Celje je bogatejše
za 3 nove bankomate, v Cen-
tru Interspar je instaliran še
en bankomat na zunanji
strani stavbe, nova sta ban-
komata v drogeriji TUŠ ter
na avtobusni postaji. Nov
bankomat je postavljen tudi
v Rogatcu, še en bankomat
pa je pole^ obstoječega in-
staliran v Žalcu.
Po informacijah direktorice sektorja splošnih poslov in
marketinga Irene Mužič bo Banka Celje letos prenovila
likvidaturi v dveh svojih enotah in sicer v Celjski mestni
hranilnici ter Ekspozituri Prešernova. Zaradi tega bodo
prostori v sedanji likvidaturi v Celjski mestni hranilnici v
času od 12. maja do 28. junija zaprti. V tem času bo v enoti
mogoče opravljati samo posle, vezane na žiro račune,
tekoče račune, izdajanje kartic in kreditiranje. Posle, veza-
ne na devizno poslovanje, vplačila in izplačila hranilnih
vlog ter posle, vezane na depozite, bo mogoče opravljati v
ekspozituri Vodnikova in Prešernova. Zato bosta okrepljeni
delovni ekipi v ekspoziturah Vodnikova in Prešernova,
delovni čas pa bo v času prenove podaljšan od ponedeljka
do petka od 8. do 18. ure neprekinjeno, v soboto od 8. do 12.
ure. Od 1. avgusta dalje bodo prenovitvena dela v ekspozitu-
ri Prešernova, posli pa bodo v času obnove prestavljeni v
ekspozituro Vodnikova ter Celjsko mestno hranilnico.
Nova priložnost za
demografsko ogrožene
Sklad za regionalni razvoj
in ohranjanje poseljenosti
slovenskega podeželja je
prejšnji teden objavil nov raz-
pis ugodnih posojil za demo-
grafsko ogrožena območja.
Razpis velja za financiranje
projektov s področje-kmetijs-
tva m gospodarstva, letos pr-
vič pa sklad ponuja tudi jams-
tva za projekte s posebnimi
razvojnimi problemi.
Sklad, ki ima sedež v Ribni-
ci, ponuja tokrat za 950 milijo-
nov tolarjev posojil. Za financi-
ranje projektov kmetijstva in
dopolnilnih dejavnosti na
kmetijah ter za projekte gospo-
darskih dejavnosti je namenje-
nih 700 milijonov tolarjev, za
premostitveno financiranje in-
frastrukturnih objektov je na
voljo 200 milijonov tolarjev, za
financiranje programov aktiv-
ne politike zaposlovanje je 50
milijonov tolarjev, 300 milijo-
nov tolarjev pa je nemenjenih
za dodeljevanje jamstev za
projekte na območjih s poseb-
nimi razvojnimi problemi. Na
razpis se lahko prijavijo tako
fizične osebe, to je kmetovalci
kot tudi gospodarske družbe,
samostojni podjetniki in obrt-
niki. Pogoj je le, da so z obmo-
čij, ki so demografsko ogrože-
na, kakršna pa je pravzaprav
dobra polovica celotne Slove-
nije.
Na lanski razpis je prispelo
519 vlog, višina zaprošenih
sredstev pa je petkrat presegla
razpisano vsoto. Sklad je raz-
delil 820 milijonov tolarjev in
ugodil le polovici prosilcev.
Letos je zato denarja nekoliko
več, kriteriji dodeljevanja po-
sojil pa so podobni kot pri
lanskem razpisu. Razlika je le
v tem, da bo letos dodeljeno
manjše število posojil oziro-
ma jamstev, vendar bodo zato
posamezni zneski višji.
Razpis za financiranje pro-
jektov kmetijstva in dopol-
nilnih dejavnosti na kmetih
ter gospodarskih dejavnosti
bo zaključen 15. junija, za
vse ostale projekte pa bo raz-
pis trajal do porabe sredstev
oziroma do 31. oktobra.
Kon jičani lobirajo
številni gospodarstveniki iz občin Slovenske Konjice,
Zreče in Vitanje so se v organizaciji Podjetniškega kluba
Rogla dogovorili za tesnejše sodelovanje.
Jože Košir, Rudolf Petan in Franc Ban so gospodarstvenikom
ob okrogli mizi, ki jo je povezoval direktor KBM Infonda Brane
Pavlin zatrdili, da so pripravljeni sodelovati pri uresničevanju
konkretnih projektov v korist lokalne skupnosti. Zbrane so
pozvali, naj se pogosteje obračajo na njih s svojimi pobudami in
vprašanji, za katere bodo v ustreznih institucijah v Ljubljani
poskušali poiskati primerne odgovore. Opozorili pa so, da
podobno kakor v večini krajev Slovenije tudi na širšem Konjiš-
kem primanjkuje izdelanih projektov, na osnovi katerih bi lahko
pridobili državno in mednarodno pomoč. Gospodarstveniki -
med njimi so bili vsi vodilni najuspešnejših podjetij tega območ-
ja - so ugotovili, da se tudi na lokalni ravni vse premalo
povezujejo: tako med sabo kot z drugimi subjekti tega prostora.
A.N.
BAROMETEK
Volksbank zelo
uspešno
Volksbank Ljudska bankj
je lani dosegla rezultate, l^i
daleč presegajo povprečje os.
talih slovenskih bank. Bilant
no vsoto je banka povečala
63 odstotkov in dosegla r?.
kordnih 14.621 milijonov
SIT. Prihodki poslovanja sc
porasli za približno 130 0(j.
stotkov, predvsem zaradi bis-
tvenega povečanja čistili
obresti in čistih provizij. Kre.
dite strankam, ki niso banke,
so povečali za 115 odstotkov
za 78 odstotkov pa so se po!
večale obveznosti do strank,
ki niso banke. Rezultate ban-
ke so nedavno potrdili na
skupščini njenih delničarjev,
na skupščini so sprejeli tudi
odločitev o izdaji emisije ob-
veznic v skupnem znesku l,s
milijarde SIT. Poleg tega je ta
avstrijska bančna hiša minuli
torek odprla svojo banko tudi
v Zagrebu.
Plače na Celjskem
Po podatkih celjske podruž-
nice Agencije za plačilni pro-
met je povprečna mesečna
obračunana bruto plača na
zaposlenega v preteklem letu
na ravni regije znašala
105.054 SIT, kar je za 13,1
odstotek več kot v letu 1995
Kljub nekoliko intenzivnejše
mu povečanju plač na obmo6
ju celjske regije pa ostaja regij-
sko povprečje precej pod re-
publiško ravnijo. V letu 1996
je povprečna plača na našem
območju za 9,2 odstotka ni7>
kot povprečno v Sloveniji. Slo-
vensko povprečje je med vse-
mi občinami presegla občina
Laško, medtem ko je regijske
povprečje poleg laške občine
presegla le občina Celje. Med
posameznimi področji dejav-
nosti je bila najvišja bruto pla-
ča obračunana na področju
zdravstva in socialnega vars-
tva v višini 131.772 SIT me-
sečno na zaposlenega , sledi
področje finančnega posred-
ništva ter področje oskrbe z
elektriko, plinom in vodo.
Najnižja bruto plača na zapo-
slenega, 70.090 SIT, je bila
obračunana na področju izo-
braževanja.
NLB in
Zavarovalnica
Triglav
Predsednik Uprave Novf
Ljubljanske banke Marke
Voljč, član Uprave NLB Bori!
Zakrajšek in generalna diret
torica Zavarovalnice Triglav
Nada Klemenčič so minuli te-
den podpisali dogovor o dol-
goročnem poslovnem sodelo
vanju med NLB in Zavaroval-
nico Triglav. Dogovor o
slovnem sodelovanju me^i
obema velikima finančnini^
institucijama z dopolnjujoči'
mi se storitvami predvideva
sodelovanje pri ponujanju za-
varovalnih in bančnih stofi'
tev, povečanja njihove kako-
vosti in raznovrstnosti. Vo\^
tega predvideva tudi uskla)^^
no nastopanje na kapitalski)'
tržiščih, sodelovanje na dep"'
žitnem področju ter pri dr^
gih projektih in dejavnostiti
ki zahtevajo kombinacijo
varovalniških in bančnih st"^
ritev. Hkrati dogovor pred^'';
deva možnost sodelovanja ^
področju kapitalskih povezal
1. SNOPIČ
GOSPODARSTVO
7
Tujih trgov ne gre zapirati
Dominik Miklavc, direktor podjetja Smreka v Gornjem Gradu, kljub težavam slovenskih izvoznikov napoveduje boljše čase
v podjetju Smreka v Gor-
„jem Gradu je zaposlenih
[20 delavcev, velika večina
ijomačinov, ki so 19-odstotni
lastniki podjetja. Lani je bilo
Y poslovanju podjetja precej
težav, za letos pa direktor
jmreke Dominik Miklavc
napoveduje lepšo prihod-
nost.
»Trenutno pripravljamo vse
potrebno, da bomo na Japon-
skem postavili večjo hišo, ki jo
Ibodo kasneje uporabljali štu-
denti. To ni prvo sodelovanje z
azijskimi državami, saj smo
na primer februarja montirali
stanovanjsko hišo v Koreji. Ta-
lo se nam počasi odpirajo do-
datni trgi, kjer vidimo veliko
možnost izgradnje stanovanj.
Na splošno ocenjujemo, da
Daljni vzhod, kljub oddaljeno-
sti, pomeni perspektivo. Če
bomo uspeli prodreti z večjimi
količinami hiš, bomo morali
tudi v teh državah usposobiti
montažne ekipe. To je za nas
neke vrste rezerva,« je povedal
Dominik Miklavc.
Kljub vsemu pa ostaja
glavni trg še vedno Zahodna
Evropa...
Na zahodne trge izvozimo
55 odstotkov vse proizvodnje,
stanovanjske hiše največ pro-
^jamo v Avstriji. Nemčiji (ka-
mor izvažamo tudi vse mizar-
ske izdelke), Italiji in Španiji,
pomemben delež pa ima tudi
domač trg. Zelo se trudimo, da
bi ponovno prodrli na Hrvaš-
ko.
V podjetju za slabše poslo-
vanje v lanskem letu med
drugim krivite precenjen te-
taj tolarja. Kljub temu se tu-
jim trgom niste odpovedali?
Država se pač mačehovsko
obnaša do izvoznikov. Izraču-
ni kažejo, da smo 80 odstot-
kov izgube v lanskem letu pri-
gospodarili zato, ker tečaj ni
dohajal notranje inflacije. Tu-
jih trgov si vseeno nismo upali
zapreti, saj smo vanje dosti
vložili, poleg tega pa smo pre-
pričani, da premoremo vsa po-
trebna znanja. Upamo, da bo
tečajna politika končno omo-
gočila izvoznikom, da bomo
lahko živeli. V začetku leta je
že nekako kazalo na boljše,
sedaj pa gremo po enaki poti
kot lani. Sicer je treba poveda-
ti, da država preko Slovenske
izvozne družbe podpira izvoz,
obljublja pa tudi pomoč pri
promociji naših izdelkov na
zahodnih trgih. V ministrstvu
za gospodarske dejavnosti
smo med prvimi, vendar ker
proračun ni sprejet, pričakuje-
mo kakšno konkretno vzpod-
budo šele v drugi polovici leta.
Ker ne moremo čakati, bomo
preprosto sami delali naprej.
Ena izmed težav v poslova-
nju podjetij je siva ekonomi-
ja. Verjetno se tudi vi ubada-
te s tem, sploh če se spomni-
mo, da so razne oblike sive
ekonomije v lesni industriji
v Zgornji Savinjski dolini ze-
lo opazne? •
Siva ekonomija je slovenski
problem. Pri predelavi lesa je
težava v tem, ker je možno
obiti dajatve pri nakupu lesa,
kar seveda znatno poceni iz-
delke. Poleg tega zasebniki de-
lajo z delavci, za katere ne
plačujejo prispevkov. Vedeti je
treba, da so ure naših delav-
cev, sploh v tujini, zelo drage,
stranke pa pogosto pozabljajo,
da je treba pri končni ceni
upoštevati tudi znanje, izkuš-
nje in nenazadnje garancijo,
ki jo nudimo v Smreki. Še en
problem se vse bolj pojavlja: v
podjetju izobrazimo strokov-
njake, ki jih nato prevzamejo
zasebniki. Ti obljubijo večjo
plačo, ki jo del izplačajo kar
na roke, pa smo tam."
V enem izmed pogovorov
ste omenili krvodajalske ak-
cije, ki da najbolj tepejo pod-
jetja?
Nelogično je, da obstajajo
predpisi o brezplačnih krvo-
dajalskih akcijah. Poudarjam,
da nisem proti krvodajalskim
akcijam in da podpiram naše
delavce pri tej človekoljubni
dejavnosti. Toda zakonsko
predpisana dva dni dopusta
zaradi odvzema krvi bi moral
plačati nekdo drug, ne pa da
jih plačuje podjetje oziroma
delodajalec. Na primer, Smre-
ko letno krvodajalske akcije
stanejo dve hiši od 110, koli-
kor jih izdelamo.
Siovensica novost
z občino Gornji Grad sode-
lujete pri projektu daljinsko
vodenega ogrevanja z lesni-
mi odpadki. To je ena izmed
slovenskih novosti?
O ogrevanju s pomočjo lesnih
odpadkov se pogovarjamo že
več let, dokončna pozitivna
mnenja pa smo dobili lani, ko
smo na Brdu pri Kranju pripra-
vili posvet Biomasa - vir energi-
je za ogrevanje. Takrat smo od
pristojnih ministrstev in drugih
strokovnjakov dobili podporo
in smo trenutno edini v Sloveni-
ji, ki izpolnjujemo vse pogoje.
Za dela, ki bodo podprta s strani
države in iz programa Phare,
imamo gradbeno dovoljenje. Če
bo šlo vse po sreči, bomo letos
zaključili prvo fazo projekta, ki
predvideva postavitev enega
kotla, na katerega se bomo pri-
ključili mi, torej Smreka, in
najbližji odjemalci.
Bo projekt daljinskega
ogrevanja vplival na poslova-
nje podjetja?
Na Smreki je sedanja kotlar-
na precej iztrošena in bi jo itak
morali sanirati. Uporabili bo-
mo lahko vse lesne odpadke in
preprečili onesnaževanje oko-
lja, saj je to ekološko čist pro-
jekt. Vendar pa bo podjetje, ki
bo upravljalo z daljinskim
ogrevanjem, ločeno od nas.
Po slabšem poslovanju v
minulem letu ste precej bolj
optimistični v napovedih za
letos?
Lani je bilo res težko. Poleg
že omenjenih domačih pogo-
jev gospodarjenja nas je pri-
zadel hud padec konjukture
na zahodnem trgu. Še najbolj
pa nas je prizadel nemški
ukrep, ko so prepovedali
montažo z našimi delavci. Za-
radi tega smo raje prekinili
nekaj poslov, ker je bilo pre-
drago. Kljub vsemu smo dobi-
li nove kupce in smo letos
polno zasedeni. Poslovni na-
črt obeta pozitivno poslova-
nje, seveda pa oživitve ne pri-
čakujemo čez noč. Glede na
sezonska nihanja, ki nas kar
precej mučijo, bomo uspeli
zagotoviti tekočo proizvod-
njo, poleg tega uvajamo raču-
nalniško podporo vodenja ce-
lotnega poslovanja. Pri ena-
kem številu zaposlenih kot la-
ni bomo letos naredili četrti-
no več: lani smo izdelah 5
tisoč 600 kvadratnih metrov,
letos pa jih bomo 8 tisoč.
Nekateri vidijo precej mož-
nosti v pomoči pri obnovi
nekdanjih jugoslovanskih
republik?
Za posamezne kupce ni te-
žav, v obnovo povojnega sta-
nja pa se bo treba vključiti
preko tujih partnerjev, saj dr-
žave, ki ponujajo pomoč, po-
stavljajo svoje pogoje. Tako je
možnost, da se vključimo,
vendar le kot podizvajalci.
Treba je vedeti, da vlada v
lesni industriji precejšnja kri-
za, in da lesarstvo bije bitko za
biti ali ne biti.
URŠKA SELIŠNIK
Dominik Miklavc: »V Smreki nismo nikoli zanemarili doma-
čega trga. Trenutno gradimo velik kompleks hiš v Podčetrtku,
letos pa smo kupcem naših izdelkov omogočili nakup na
kredit.«
Ena izmed hiš, kijih izdelujejo v podjetju Smreka v Gornjem Gradu.
Ena največjih orodjarn
Letos bodo v Gorenju Orodjarna izvozili 40 odstotkov celotne proizvodnje orodij
Gorenje Orodjarna se vse
bolj uveljavlja kot izdelova-
lec orodij za potrebe avtomo-
bilske industrije in njenih
dobaviteljev. V podjetju s 180
zaposlenimi so na začetku
izdelovali enostavna orodja
za proizvodnjo gospodinj-
skih aparatov, danes pa pre-
vladujejo najzahtevnejša
orodja za proizvodnjo gospo-
dinjskih aparatov in avtomo-
bilsko industrijo.
v Gorenju Orodjarna izde-
lujejo orodja za preoblikova-
nje pločevine in polimernih
materialov. Za vsa izdelana
orodja zagotavljajo servis in
jih tudi generalno obnavljajo.
Približno 70 odstotkov izdela-
nih orodij je namenjenih za
preoblikovanje pločevine,
preostala tretjina pa za preob-
likovanje polimernih materia-
lov. Orodja konstruirajo s po-
močjo računalniške opreme,
izdelana pa so na sodobnih
CNC obdelovalnih strojih.
Letos bodo približno 40 od-
stotkov skupne realizacije us-
tvarili s proizvodnjo orodij za
proizvodnjo gospodinjskih
aparatov, približno 60 odstot-
kov pa s proizvodnjo orodij za
avtomobilsko industrijo in do-
bavitelje sestavnih delov za
avtomobilsko industrijo. Vse
večje sodelovanje z avtomo-
bilsko industrijo pa omogoča
tudi povečevanje izvoza. Letos
bo izvoz v skupni realizaciji
udeležen že s 40 odstotki.
Lanski dosežek prizadevanj
za posodabljanje tehnološke
opreme sta med drugim meril-
ni stroj za izdelavo merilnih
protokolov in stroj za žično
erozijo, ki omogoča izreze po-
sebnih oblik. Med naročniki
orodij, izdelanimi v Gorenju
Orodjarna, so Gorenje Gospo-
dinjski aparati, MGA Mali gos-
podinjski aparati Nazarje, Phi-
lips, Revoz, Renault in drugi.
V Velenju so izdelali tudi orod-
ja za izdelavo sedežev za naj-
novejši mercedes.
MARJAN LIPOVŠEK
NLB in
Zavarovalnica
Triglav
Predsednik Uprave Nove;
Ljubljanske banke Marko
Voljč, član Uprave NLB Bo-1
ris Zakrajšek in generalna^
direktorica Zavarovalnice!
Triglav Nada Klemenčič so
minuli teden podpisali do-
govor o dolgoročnem po-
slovnem sodelovanju med
NLB in Zavarovalnico Tri-
glav. Dogovor o poslovnem
sodelovanju med obema
Velikima finančnima insti-
tucijama z dopolnjujočimi
se storitvami predvideva
sodelovanje pri ponujanju
Zavarovalnih in bančnih
storitev, povečanja njihove
l^akovosti in raznovrstno-
sti. Poleg tega predvideva
^udi usklajeno nastopanje
Jia kapitalskih tržiščih, so-
tlelovanje na depozitnem
Področju ter pri drugih pro-
jektih in dejavnostih, ki
Zahtevajo kombinacijo za-
varovalniških in bančnih
storitev. Hkrati dogovor
predvideva možnost sode-
lovanja na področju kapi-
talskih povezaVj^^^^^_^^^^
8
NASI KRAJI IN UUDJE
Od cvetja do ideje
Savinjski gaj v Mozirju je zacvetel v vsem sijaju - Upravljavci gaja se sprašujejo,
ce so v občini Mozirie sploh dobrodošli
v nedeljo so v Savinjskem
gaju uradno odprli razstavo
Cvetje in ideje, ki jo bodo
zaključili S. maja. Cvetje Sa-
vinjskega gaja je že samo po
sebi vredno ogleda, toda za
spomladansko razstavo so se
organizatorji izjemno potru-
dili, tako da je park sloven-
skih vrtnarjev vreden obi-
ska.
Dogajanje v gaju je razdelje-
no v tri dele. Na parkirišču
pred parkom so postavili vrt-
narski sejem, za katerega je že
pred postavitvijo vladalo veli-
ko zanimanje. Na stojnicah
ponujajo vse, kar potrebujete
za delo in negovanje vrta, se-
veda pa je naprodaj veliko
cvetja in še marsikaj drugega,
kar je potrebno za okras do-
mov. Pred samim vhodom v
park vrtnarjev so v velikem
šotoru na 500 kvadratnih me-
trih predstavljene ideje s cvet-
jem. V šotoru so pripravili
ogromno domiselnih cvetlič-
nih aranžmajev za različne
priložnosti, tako da bo skoraj
vsak obiskovalec našel tudi
kakšno idejo zase.
Resnično vreden ogleda pa
je tudi letos Savinjski gaj,
kjer se oko ne more načuditi
prekrasnemu cvetju, ki je
vzcvetelo in zadehtelo. Če
povemo, da v parku cvete
preko 300 tisoč čebulnic in
skoraj 200 tisoč sadik doma-
čega pomladanskega cvetja,
ki so ga vzgojili slovenski
vrtnarji, potem si najbrž
predstavljate, kakšna paša za
oči je Savinjski gaj. Hkrati
organizatorji niso zanemarili
etnografske ponudbe, rdeče
niti Savinjskega gaja. Na 5
hektarjih je prikazano nek-
danje življenje zgornjesa-
vinjskega kmeta.
Vinska cesta
namesto rož
Kot se je zgodilo že nekaj-
krat, pa ima Savinjski gaj tudi
letos svojo zgodbo, ki jo je v
petek, med zadnjimi priprava-
mi na odprtje razstave, pripo-
vedoval Božo Plesec iz Eko-
loško hortikulturnega druš-
tva Savinjski gaj: »Še malo, pa
se bomo spraševali, kako to,
da v parku gostiln in parkir-
nih prostorov cvetijo tudi ro-
že? Nenehno se namreč uk-
varjamo s težavami zaradi
prostora, saj je v parku, kljub
znaku, ki prepoveduje vožnjo
z avtomobili, preveč prometa.
Hkrati se v gaju odpirajo go-
stilne, pri tem pa mozirska
občina nima za nas čisto nič
posluha. V vseh dnevih inten-
zivnega dela v Savinjskem ga-
ju se pri nas ni oglasil niti
eden od občinskih mož, in
nihče niti slučajno ni vprašal,
če karkoli potrebujemo.«
Treba je vedeti, da sta raz-
stavo Cvetje in ideje pripravi-
la Društvo slovenskih vrtnar-
jev in EHD Savinjski gaj. »V
Društvu slovenskih vrtnarjev
počasi izgubljajo voljo za na-
daljnje delo v Mozirju. Ne
moremo in ne bomo rekli, da
bomo obstali in zaprli park.
Gre za to, da Savinjski gaj
privabi ogromno obiskoval-
cev, v tem smo med prvimi v
Sloveniji, vsekakor pa smo pr-
vi v mozirski občini. In pre-
pričani smo, da bi morali ime-
ti na občini več posluha za
nas.«
Temu mnenju se je pridru-
žil tudi Jože Skornšek, sino-
nim Savinjskega gaja: »Očitno
bi iz parka radi naredili Golte,
ki pa so kljub vsemu očitno v
Mozirju bolj zaželene kot Sa-
vinjski gaj, vsaj glede na de-
narne prispevke. Kar naprej
nam govorijo o denarju, ki da
so ga vložili. Vsa leta sem
prisoten tu, pa tega denarja
nisem videl, razen takrat, ko
so po poplavi gaj uporabljali
za pranje denarja. Naj nekdo
drug poskusi privabiti toliko
obiskovalcev, bomo videli,
kako mu bo uspelo.«
V Ekološko hortikulturnem
društvu Savinjski gaj imajo
veliko načrtov za kulturne
prireditve v poletnih mese-
cih, še večje priprave pa jih
čakajo na prihodnje leto, ko
bodo praznovali 20-letnico
obstoja Savinjskega gaja. »Za
prihodnje leto imamo nape-
ljanih veliko stikov in načrto-
vali smo res velik bum za
praznovanje 20-letnice. Tudi
letos naj bi julija in avgusta
pripravili kar precej priredi-
tev, čaka nas še jesenska raz-
stava... Toda vsi ti načrti so
odvisni od tega, če bodo na
mozirski občini našli več po-
sluha, in če se bodo končno
odločili, ali je Savinjski gaj
dobrodošel v Mozirju ali ne.
Drugače lahko v gaju naredijo
vinsko cesto, mi pa bomo ne-
hali saditi rože,« je zaključil
Božo Plesec.
HMMHHM URŠKA SELIŠNIK
Ideje s cvetjem, ki so na ogled v šotoru pred vhodom v Savinjski gaj.
Kip Janeza Nepomuka zagotovo ne sodi v skladišče gradbenega materiala, pa čeprav le
začasno.
Janez Nepomuk med zidaki
Trgovsko podjetje Izbira išče nov prostor za skladišče gradbenega materiala
v Rimskih Toplicah - Sedanja lokacija je neprimerna in moteča
čeprav še vedno ni jasno, kaj bo z zdraviliščem v
Rimskih Toplicah - Agencija za prestrukturiranje, ki vodi
javni razpis za izbiro strateškega partnerja, bo dopolnjene
ponudbe obravnavala prihodnji mesec, si v Rimskih Topli-
cah zadnje čase prizadevajo, da bi čim lepše uredili tisti
del kraja, kjer je vhod v zdravilišče. Dela je veliko, saj je
bila v preteklih letih tudi okolica kompleksa puščena
vnemar.
Med najbolj moteče gotovo
sodi tudi trgovina laške Izbi-
re, še zlasti njeno skladišče
gradbenega materiala, ki je
(ne)urejeno kar na prostem v
okolici objekta. Vodstvo kra-
jevne skupnosti Rimske To-
plice je že predlagalo, naj Iz-
bira prestavi trgovino na kak-
šno drugo, bolj primerno lo-
kacijo, vendar kaže, da zade-
ve ne bo mogoče tako prepro-
sto rešiti. V Izbiri namreč, ta-
ko je vsaj soditi po besedah
direktorja Ivana Groblerja,
načrtujejo le prestavitev skla-
dišča, ne pa tudi celotnega
objekta. Bodo pa trgovino, ki
je stara že več kot četrt stolet-
ja, v nekaj letih obnovili in
posodobili. Takoj po prvo-
majskih praznikih naj bi
vodstvo Izbire skupaj s pred-
stavniki občine Laško pričelo
iskati novo lokacijo za skla-
dišče izven naselja in pridobi-
lo zanj tudi vsa potrebna do-
voljenja in soglasja. Skladišče
je namreč že vsa leta postav-
ljeno na črno. Kot napoveduje
Grobler, naj bi bil nov prostor
urejen najkasneje v dveh me-
secih.
Tako v Rimskih Toplicah
kot v celjskem Zavodu za
varstvo naravne in kulturni
dediščine upajo, da bo re
tako, saj prostor, kamor ji
Izbira pred kratkim prestavil;
gradbeni material, še zdale:
ni primeren za skladišče
Kljub temu, da je, kot trdiji
vsi, rešitev le začasna, daj(
pogled na skladišče vtis, ko
da Rimljanov ne skrbi, kakšn
je podoba njihovega kraja ii
da jim je prav malo mar tud
za to, kakšno naravno in kui-
turno bogastvo so podedovali
od svojih predhodnikov. Sredi
opek in drugega gradbenega
materiala stoji namreč kip Ja
neza Nepomuka. Gre za ene
ga redkih ohranjenih kipov
ki je sestavni del tako imeno
vane parkovne opreme in po
meni zaradi tega veliko dra;
gocenost.
JANJA INTIHAf
Foto: GREGOR KATli
1. SNOPIČ
NASI KRAJI IN UUDJE
r
9
Kfe popraviti biciici?
Povprašali smo v popravljalnicah koles
Lepo vreme nas bo spet
zvabilo na kolo. Pri tem je
mogoče, da se bomo v naj-
manj pravem trenutku
spomnili na kakšno okvaro
od lanske jeseni. Na takšno,
ki je ne zmoremo popraviti
sami ali zanjo sploh nimamo
dovolj časa. Kaj storiti? Na
celjskem območju je nekaj
serviserjev koles, ki vam lah-
ko pomagajo. Kje so?
V Celju sta znana dva kole-
sarska servisa. V servisu Mi-
rana Skaleta (t^l. 39-708) na
^Sariborski cesti 122 (pri In-
tersparu oziroma za trgovino
Fortuna), je mogoče popraviti
najrazličnejša kolesa, od
otroških, klasičnih in gorskih
do specialnih koles, pa tudi
tista, ki so še v garancijskem
roku (znamke Rog, Scott, Cin-
zia, Marin, Author in druga).
Če v delavnici ni veliko dela,
opravijo manjše popravilo ta-
koj, sicer je treba čakati dva do
tri dni. Skaletov servis je odprt
ob delavnikih med 9. in 13. ter
med 15. in 18. uro, ob sobotah
pa od 9. do 12. ure.
V Celju je mogoče popravilo
prav tako v kolesarskem servi-
su Mototehne (tel. 482-031)
na Ljubljanski cesti 16 (v po-
slovnih prostorih bivših Ingra-
dovih pisarn). Popravljajo vse
vrste koles, od otroških, kla-
sičnih in gorskih do special-
nih, v garancijskem roku pa
Popravljajo kolesa znamk
Rog, Willer, Bandizioll, D.J. in
druga. V Mototehni je mo-
goče popraviti celo invalidski
Voziček. Za tiste, ki jim je bliž-
in, je možnost, da oddajo ter
lato prevzamejo kolo tudi v
'rgovini Mototehne, v Levsti-
ki 3, v centru mesta. Manjša
Popravila opravijo v delavnici,
ni preveč dela takoj, sicer je
'feba čakati do dva dni, so
Povedali. Servis koles na Ljub-
ljanski 16 je odprt.ob delavni-
j^ih od 9. do 18. ure, ob sobo-
tah pa od 9. do 12. ure.
, V Žalcu je servis koles Lili-
je Novak (tel. 716-815), ki je
J' bližini železniške postaje, v
^•ici Ivanke Uranjek 6. Po-
^■■avljajo različna kolesa, od
Jroških, klasičnih in gorskih
Jo specialnih, pa tudi tista, za
j^atero velja garancijski rok.
'tanjša popravila opravijo po
"Možnosti še isti dan, sicer pa
treba počakati tudi nekaj
dni. Servis je odprt od 8. do
19. ure, ob sobotah pa od 8.30
do 12. ure.
V Zrečah, na Obrtniški cesti
3, je kolesarski servis Antona
Fijavža (tel. 762-271). Poprav-
lja otroška, klasična, gorska in
specialna kolesa, ter tudi tista,
ki so v garancijskem roku. De-
lavnica je odprta od 8. do 12.
ure ter od 14. do 18., ob sobo-
tah pa med 8. ter 12. uro.
Manjša popravila opravi takoj,
vse ostalo pa po možnosti v
enem dnevu. Mojster namera-
va (od predvidoma 1. junija)
začeti s popravili še v Prelo-
gah pri Slovenskih Konjicah
(tel. 756-122), v Zrečah pa bi
prihodnje leto ostali brez po-
pravljalnice.
Zanimali smo se tudi v dru-
gih krajih, vendar na druge
(prijavljene) servise koles ni-
smo naleteli. Povsod smo izve-
deli le to, da je za takšne uslu-
ge zelo veliko zanimanja.
BRANE JERANKO
Metulji, cvetje in oidtimerji
V Centru Interspar Celje so
med četrtkom in soboto pri-
pravili dneve cvetja, na kate-
re so obiskovalce vabili s slo-
ganom Uživajte v pomladi!
Dneve cvetja so popestrili še
z zanimivo razstavo metu-
ljev.
V avli centra so skupaj z
razstavo cvetja, lončnic, cvet-
ličnih aranžmajev, suhega
cvetja ter okrasnih grmovnic
pripravili tudi razstavo metu-
ljev, na ogled pa so bile še vrtne
garniture ter fontane. Na prire-
ditvenem prostoru pred glav-
nim vhodom sta se s svojo
ponudbo za vrt in kampiranje
predstavili Vrtnarstvo Celje in
trgovina Interspar, obiskoval-
cem pa so strokovnjaki za cvet-
je in rastline tudi svetovali.
Konec prihodnjega tedna,
med 8. in 10. majem, pa slo-
venska Centra Interspar pri-
pravljata tudi tradicionalni
Oldtimer show, ki ga bo letos
spremljala vrsta spremljajočih
prireditev.
IS, Foto: GREGOR KATIC
10
NASI KRAJI IN UUDJE
Kje so najboljši geografi?
Šolarji iz Lesičnega spet na 1. mestu
Pretekli teden so pripravi-
li regijska tekmovanja mla-
dih geografov v šestih krajih
Slovenije. Tekmovanje za
celjsko in koroško regijo je
bilo v Lesičnem, v občini
Kozje, kjer se je že drugo
leto zapored najvišje uvrsti-
la ekipa domače osnovne šo-
le.
Tekmovanja se je udeležilo,
skupaj z mentorji, blizu sto
tekmovalcev, ki so prišli iz se-
demnajstih šol v celjski ter iz
petih v koroški regiji. Njihove
naloge so pripravili v Zavodu
za šolstvo, šolarji pa so morali
opazovati teren, tako da so
ugotavljah pretok in tempera-
turo vode, značilnosti pokraji-
ne ob potoku, merili naklon
terena, ocenjevali zračno raz-
daljo, preverjaU onesnaženost
vode, orientirati so se morali s
pomočjo kompasa in topograf-
ske karte... Celotno tekmova-
nje je bilo v najboljšem geo-
grafskem laboratoriju, v nara-
vi.
Učenci so se najprej zbrali v
osnovni šoli Lesično, ki je tek-
movanje tudi organizirala,
kjer sta jih pozdravila župan
Kozjega dr. Božo Sok in di-
rektorica celjskega Zavoda za
šolstvo Judita Kežman-Poč-
k4 V programu, ki so ga
pripravili v lesičenski šoli, je
nastopil harmonikar Jernej
Kočevar, dobitnik srebrne
medalje na harmonikarskem
tekmovanju na Ljubečni, lan-
ska odlična tekmovalka Ma-
teja Polutnik pa je povedala,
kako ji pridobljeno znanje se-
daj koristi v Gimnaziji Celje
Center. Tekmovalci so si lah-
ko v šoli ogledali razstavo
projektov lesičenskih učen-
cev na temo dneva zemlje in
dneva knjige. Po končanem
tekmovanju, v času, ko sta
komisiji ocenjevaU posamez-
ne naloge, so si gosti s Celjske-
ga ter s Koroškega ogledali
grad Podsreda ter tamkajšnjo
razstavo o transformaciji vasi
v skupnosti Alpe-Jadran. Po
njihovi vrnitvi so razglasili re-
zuhate.
Med šolami iz celjske regi-
je se je že drugo leto zapo-
red uvrstila na 1. mesto eki-
pa treh učencev OŠ Lesično
(Jerica Potočnik, Urška Fal-
ler in Lovro Kocman, ki jih
je vodila mentorica Darinka
Kovačič). S Koroškega so po-
kazali največ znanja učenci
iz OŠ Pranja Goloba na Pre-
valjah.
Obe prvouvrščeni ekipi, iz
Lesičnega ter s Prevalj, se bo-
sta udeležili državnega tek-
movanja. To bo v Sv. Trojici v
Slovenskih goricah.
BRANE JERANKO
Iz Obsotelja v Prekmurje
Zaposleni v vrtcih v Šmar-
ju pri Jelšah, Podčetrtku,
Kozjem in Bistrici ob Sotli, ki
imajo skupne aktive vzgoji-
teljev in pomočnikov vzgoji-
teljev, so bili pred dnevi na
ekskurziji v Prekmurju.
Na poučnem popotovanju po
zanimivi deželici, ki ga je pri-
pravila ravnateljica iz Šmarja,
Marta Drofenik, so si ogledali
vrtce na območju Lendave, kjer
je veliko zanimivega. Tako so
obiskali osrednji vrtec v Lenda-
vi ter enoti v Hotizi ter Gaberju,
vrtec v stari šoli, novi alternativ-
ni vrtec ter preurejeno central-
no enoto. Posebna zanimivost
je seveda alternativni vrtec, kjer
imajo vrata le na kuhinji ter eni
od igralnic, vse ostalo pa je
pregrajeno le s kotički.
Med pogovorom s Prekmur-
ci, ki so že dlje časa vključeni
^v jjrojekt zdravega vrtca, so
izmenjali zanimive izkušnje o
programih, tudi o dodatnih in
nadstandardnih dejavnostih,
Za ljudi iz Obsotelja je bilo
izredno zanimivo srečanje z
dvema dvojezičnima, sloven-
sko-madžarskima vrtcema.
Gostoljubni Prekmurci so
goste lepo pogostili, pri tem pa
so obljubili, da se bodo pri-
hodnje leto oglasili v Šmarje
pri Jelšah.      , B.J,
Srebotnikova
zlatoporočenca
Ni dano vsem zakoncem,
da bi že v zgodnjih jesenskih
letih praznovali zlato poro-
ko. Pred kratkim sta slavila
Pavla in Friderik Srebotnik
iz Velenja. Praznovanje sre-
brne poroke sta kar presko-
čila, zlato poroko pa sta
praznovala skupaj s tistimi,
ki jih imata rada.
Zanjo sta se odločila na pri-
govarjanje Friderikove sestre
Marije, sina Jožeta in njegove
žene Zlatke ter vnukinj Katari-
ne in Urške. Ena izmed njunih
vnukinj je odlična športnica,
tenisačica Katarina Srebotnik,
ki je bila priča na zlati poroki.
Friderik in Pavla sta se poro-
čila 19. aprila 1947 in tudi za
tiste čase sta bila zelo mlad par.
Ženinu je bilo devetnajst let in
še ni odslužil vojaškega roka,
nevesta pa je komaj prestopila
prag polnoletnosti. Nobenemu
od njiju ni bilo lahko v življe-
nju, saj sta živela v stalnem
pomanjkanju. Friderik je izgu-
bil starše še zelo mlad in se že'
pri petnajstih zaposlil v veleH)-
skem rudniku. Tudi Pavla je
ostala brez očeta, umrl je med
bombardiranjem rudnika. Pri
Srebotnikovih so naposled os-
tali še brez domačije, saj jim je
malo posestvo odvzelo odko-
pavanje premoga. Njihova do-
mačija je bila tam, kjer je danes
jezero. S pomočjo rudnika so
kupili staro hišo v Velenju, ki
so jo po poroki sina Jožeta in
rojstvu dveh vnukinj, Katarine
in Urške, dogradili in obnovili
ter si ustvarili prijeten dom.
Friderik Srebotnik se je kot ru-
darski nadzornik upokojil leta
1978 in zdaj že enaindvajseto
leto prejema zasluženo pokoj-
nino.
LOJZE OJSTERŠEK
1. SNOPIČ
NAŠI KRAJI IN UUDJE
11
JUdi Tihožitje Terezije Basteljje bilo prodano.
Na dražbi prodali devet slik
v hotelu Žalec je bila v petek zvečer huma-
nitarna prireditev in izjemen kulturno dru-
žabni dogodek, dražba petdesetih likovnih
del uglednih slovenskih likovnih umetnikov,
ki so se odzvali vabilu Zavoda za kulturo
Žalec in Občine Žalec, da prispevajo za sana-
cijo ostrešja Doma II. slovenskega tabora v
Žalcu.
Pozdravni govor pred dražbo je imel župan
občine Žalec in predsednik častnega odbora
prof. Milan Dobnik, ki je poudaril pomen te
akcije in se vsem darovalcem zahvalil za širo-
kosrčnost. Dražbo je vodil Samo Premik ob
pomoči direktorice Zavoda za kulturo Žalec
Anke Krčmar. Na dražbi je bilo prodanih devet
umetniških del, izkupiček pa je znašal 1,2
milijona tolarjev. Najvišjo ceno - 230.000 tolar-
jev je doseglo Tihožitje z ogledalom, delo
akademske slikarke Elice Žuža, sicer domačin-
ke, ki je bila na dražbi tudi prisotna, hkrati pa je
bila tudi članica častnega odbora.
Organizatorji so bili z dražbo zadovoljni.
Zavod za kulturo Žalec pa je pričakoval nekaj
več. T. TAVČAR
Nova karta Šentfurskega
Prvič tudi zemljevid mesta Šentjur
Pretekli teden je izšel nov,
podrobni zemljevid šentjur-
ske občine in tudi mesta. Tu-
ristična karta občine in me-
sta bo nadomestila star zem-
ljevid občine, ki so ga izdali
pred dolgimi leti, danes pa ni
več dosegljiv.
Tako je nastala potreba po
novem zemljevidu. Šentjurski
župan Jurij Malovrh je zato
lani imenoval posebno komisi-
jo za pripravo Turistične karte
občine in tudi mesta. Na karti
so sedaj zelo podrobno pred-
stavljeni vsi večji ter tudi naj-
manjši kraji ter osamljene
kmetije, torej vse tisto, česar na
zemljevidu Slovenije ni mogo-
če najti. Občina je v besedi
obširno predstavljena v treh je-
zikih, v slovenščini, angleščini
ter nemščini, veliko piše tudi o
posameznih krajevnih skup-
nostih, ki so predstavljene še z
barvnimi fotografijami, pri tem
pa še posebej opozarjajo na
bogastvo Rifnika. Na debelej-
ših barvnih platnicah sta foto-
grafska posnetka Zgornjega tr-
ga in šole Pranja Malgaja.
Na zemljevidih občine ter
mesta Šentjur so za turistične
in poslovne potrebe posebej
označene turistične znameni-
tosti (Ipavčeva hiša, vodni
orešek, velikonočnica, bolni-
ca Zima, lončarstvo, arbore-
tuma, Malgajev, Slomškov ter
Kocenov dom...), gostinski,
upravni objekti, sedeži podje-
tij... Za domačine in turiste so
pomembne tudi dobro ozna-
čene planinske in turistične
poti.
Kartografsko in tehnično
izvedbo so naredili v ljubljan-
skem Inštitutu za geodezijo
in fotogrametrijo. Turistično
karto pa je izdala in založila
občina, ki so ji pomagali šte-
vilni pokrovitelji. Karto je
mogoče kupiti (po tisoč tolar-
jev) v občinskih prostorih, v
kratkem pa naj bi bila doseg-
ljiva še na drugih prodajnih
mestih.
Na uradni predstavitvi no-
ve karte, v občinski dvorani,
jo je v imenu občine predsta-
vila Brigita Jelene, v okviru
Inštituta za geodezijo in foto-
grametrijo pa Brane Mihe-
lič.
BRANE JERANKO
Priznanja »naj« matematikom
Področno tekmovanje iz matematike za srebrno Vegovo
priznanje je bilo letos v Vitanju.
Udeležilo se ga je petinpetdeset učencev šestih, sedmih in
osmih razredov iz osnovnih šol Ob Dravinji in Pod goro iz
Slovenskih Konjic ter osnovnih šol iz Loč in Vitanja. Dobitniki
srebrnih Vegovih priznanj so šestošolci Žiga Samsa Korošec,
Darjan Brdnik, Aljaž Lesjak, Marjan Čuk in Rok Satler. Od
učencev sedmih razredov so priznanja osvojili: Primož Zorko,
Petra Orož, Simon Punčuh, Andrej Vehovec, Rok Hran in
Darko Makovec. Med osmošolci pa so srebrno Vegovo prizna-
nje dobili Gregor Šega, Andreja Kotnik, Miha Lamovec, Mitja
Podgrajšek, Nataša PlavČak in Simon Jelenko. A.V.
Pesniški večer
Radmile Trainik
V četrtek, 17. aprila, je bil v
okviru Univerze za III. živ-
ljenjsko obdobje v Levstikovi
sobi Osrednje knjižnice Ce-
lje, pesniški večer Radmile
Tratnik rojene Bogdanovič.
Radmila Bogdanovič je bila
rojena v Karadordevu leta
1921. Osnovno šolo, gimnazijo
in fakulteto je končala v Beo-
gradu. Ob rednem študiju sla-
vistike jo je izdajateljska hiša
Kultura usposobila za preva-
jalko. Zaposlena je bila v Alek-
sincu, od leta 1952 pa kot pro-
fesorica Gimnazije v Celju.
Prevajala je slovenske pesnike
za beograjski časopis Delo in
subotiške Rukoveti. Njene pe-
smi prevedene v slovenščino
po Andreju Arku in Martinu
Silvestru so leta 1990 objavlje-
ne v reviji Obrazi, glasilu Ob
Savinji ter v radijskih oddajah
Literarni nokturno v obdobju
od leta 1970 do 1990 na Radiu
Ljubljana in Trst. S svojim de-
lom se je predstavila tudi v
klubu kulturnih delavcev Ivan
Cankar.
Radmilina izpoved je veza-
na na zunanji svet, ki je zelo
izrazit: ravnina z brezkonč-
nostjo, druga brezkončnost:
morje-otoki, brezkončnost v
globino, in višino - nebo. V
ravnini - drevo topol; ob morju
- cipresa. Iz njenih pesmi veje
močna barvitost, kakor da pe-
snica piše z barvami. V jeseni
njenega življenja se zunanji
svet že umika, v ospredje pe-
smi stopa vprašanje človeka -
življenjska filozofija, odnos
med ljudmi, med dvema člo-
vekoma.
Povod za pesniški večer, ki ga
je povezovala profesorica Bože-
na Orožen je bil izid dveh nje-
nih knjig Jablanovi in Ja u ratu,
rat u meni (Pančevo, jesen
1996). Pesmi v slovenščini in
srbohrvaščini so recitirale Mira
Furlan, Marija Lipovšek in So-
nja Mlejnik. Premore sta izpo-
polnili mladi violinistki Barbara
Komadina in Maša Mareš.
Številen obisk iz Slovenije in
zamejstva (pisatelja Zora Tav-
čar in Alojz Rebula) potrjuje,
da je ime pesnice "Radmile
Tratnik, ki živi že več let v
Domu upokojencev v Celju,
tudi v širšem slovenskem kul-
turnem prostoru - živo.
»mag. KAROLINA GODINA
V Taboru so praznovali
V KS Tabor so se v nedeljo s 6. tradicionalnim šentjur-
skim sejmom in dobrodelnim koncertom Kamniških koled-
nikov končale letošnje prireditve ob krajevnem prazniku.
Osrednja prireditev je bila v soboto v dvorani Doma krajanov
v Taboru. Slovesnosti so se udeležili številni krajani in gostje,
ined drugim tudi žalski župan prof. Milan Dobnik. Osrednji
govor je imela predsednica KS Vera Slakan, ki je med drugim
dejala, da je bil največji zalogaj od lanskega do letošnjega
praznika asfaltiranje ceste Gozdnica-Lovska koča. V teh dneh
Pa podjetje Telekom zaključuje priklope 180 novih telefonskih
priključkov. Kot prednostni načrt za prihodnje si je svet KS
^adal širitev šole in vrtca. Želijo tudi narediti nekaj konkretnih
Wakov na področju urbanistične ureditve, predvsem središča
l^raja. Precej govora je bilo tudi o delu društev in organizacij.
Na slovesnosti so podelili tudi letošnja priznanja KS Tabor,
l^rejeli so jih: Marjan Natek, Jože Ribič in Čebelarska
družina Tabor, ki letos praznuje 90-letnico. V bogatem kultur-
■^ein programu so nastopili moški in mešani pevski zbor ter
Nmlajši iz vrtca in šole. T TAVČAR
Nd Smartinskem kar dve ladii
Za sedaj še vedno držijo napovedi, da bo 1.
maja na Smartinskem jezeru vendarle zače-
la pluti dolga leta napovedana ladja. Še več,
Jezerski kraljici se je pred dnevi pridružila
še ena, večja ladja, ki bo na dveh palubah
lahko sprejela do 100 ljudi.
Slovesna in uradna splovitev obeh ladij bo
zaradi čakanja na boljše vremenske pogoje šele
v petek, 16. maja, ko bo ob pregradi jezera tudi
zanimiv program z akrobatskim smučanjem na
vodi. Obe ladji, drugo je v preteklih letih gradil
zasebnik Brane Čevnik, sedaj pa je tako kot
Jezerska kraljica v lasti Robija Stepišnika, bosta
pluli po jezeru ob sobotah in nedeljah ter ob
praznikih, za zaključene skupine, na primer za
šolarje, pa po dogovoru tudi ostale dni. Po
besedah Jožeta Smodile iz Komunalne direkci-
je ladji sicer še nimata prav vseh soglasij (po-
trebnih jih je zelo veliko, še zlasti zato, ker je
plovba po celinskem delu pri nas še vedno prava
redkost), vendar je občina že obema izdala
dovoljenje za plovbo po jezerski gladini. Mestni
občini je namreč veliko do tega, da bi turistična
ponudba v tem delu Celja končno zaživela.   JI
Jurjevanje v Konjicah
v oblačnem dopoldnevu
je minulo nedeljo v Sloven-
skih Konjicah oživela legen-
da o sv. Juriju. Skozi mesto
je v spremstvu konjenice na
belem konju jahal vitez Ju-
rij.
Prireditev je bila tokrat že
tretjič, pripravilo pa jo je do-
mače turistično društvo. Po-
vorka, v kateri so bili pred-
stavniki vseh slovenskih ko-
njenic ter godbe na pihala in
folklorne skupine, je krenila z
Mestnega trga skozi staro
mestno jedro do cerkve sv.
Jurija. Prireditev je dosegla
vrhunec z blagoslovom konj.
Obred je opravil konjiški arhi-
diakon Ivan Pajk. Sledil je še
krajši kulturni program, ki so
ga pripravili učenci Osnovne
šole Pod goro.
V sklopu jurjevanja je bila
popoldne v Kulturnem domu
še veseloigra Nezakonska hči
v izvedbi PD Janez Koprivnik
iz Gorenja. Sodelovali so čla-
ni ansambla Štirje revni iz
Oplotnice in harmonikar
Kristjan Oberski iz Koroške
vasi.
Jurjevanje v Konjicah sodi v
sklop prireditev, ki naj bi oži-
vile turistično podobo kraja.
Organizatorji se lahko pohva-
lijo, da privabi vsako leto več
gledalcev, hkrati pa že načrtu-
jejo praznovanje v prihod-
njem letu, ko naj bi bila prire-
ditev vsebinsko še bolj bogata.
Razmišljajo predvsem o
spremljevalnih prireditvah, ki
bi ves dan potekale na različ-
nih lokacijah in bi bile odmev-
nejše tudi v širšem sloven-
skem prostoru.
J.H.
Legenda |e zaživela
Krajevna skupnost Špitalič
je v nedeljo praznovala svoj
krajevni praznik. Praznični
27. april je vezan tako na
nastanek Žičke kartuzije kot
na dogodke iz časa druge
svetovne vojne.
Osrednja prireditev, ki so jo
naslovili Ko legenda zaživi, je
bila v Žički kartuziji. Že do-
poldne so se tam zbrali člani
konjiške likovne sekcije, ki sta
se jim pridružila tudi Jože
Hohkraut in Irena Guček iz
Velenja. Vseh petnajst umetni-
kov je popoldne svoja dela, v
katera so ujeli lepote zelene
doline in starodavne kartuzi-
je, tudi razstavilo.
Dopoldne je bilo v bližnjem
Skednju, tudi tekmovanje v
streljanju z vojaško puško za
prehodni pokal KS Špitalič.
Osrednje dogajanje pa se je
popoldne pričelo s sveto mašo
na prostoru same kartuzije.
Kljub slabemu vremenu je
prišlo veliko ljudi od blizu in
daleč. Prizadevne članice do-
mačega turističnega društva
pa so znova dokazale, da ima-
mo Slovenci kaj ponuditi go-
stom, ki pridejo v naše kraje -
razstava domačih dobrot je bi-
la namreč nadvse pestra.
Žal je letos dobro zasnovano
prireditev precej pokvaril dež,
ki je bil glavni krivec, da so
številni obiskovalci po kultur-
nem programu, ki so ga pri-
pravili učenci špitalske osnov-
ne šole, odšli domov. Tiste
bolj vztrajne pa je pozno v noč
zabaval ansambel Braneta
Klavžarja.
JH
Cvetoča izbira
in zadovoljni
obrazi
Zreška tržnica je v petek
ozelenela in zacvetela. Na
pomladanskem sejmu cvet-
ja - Vse za lepo okolje so se
organizatorji in prodajalci
tokrat izjemno potrudili.
Poleg nekaj neogibne kra-
marije je bila namreč letos na
izbiro predvsem raznovrstna
ponudba številnih vrtnarij.
Kupci so lahko izbirali med
najrazličnejšimi lončnicami,
enoletnicami in drugim
okrasnim cvetjem, grmovni-
cami, na prodaj je bila tudi
zemlja, cvetna korita, lončki
in še kaj, s čimer si bodo
lahko pomagali ob sajenju
cvetja. Zagotovo pa je Zreča-
ne zvabila na sejem pred-
vsem vabljiva poteza doma-
čega turističnega društva in
občine, ki sta svojim obča-
nom delila bone za brezplač-
no cvetje.
Vsako gospodinjstvo je ta-
ko lahko koristilo bon za
1200 tolarjev. Akcijo so v
mladi turistični občini izved-
li že tretje leto zapored. Pe-
stro ponudbo »vsega za lepo
okolje« so dopolnile še
kmečke žene, ki so na tržnici
prodajale kmetijske pridelke
in sladice. B.Z.
12
NASI KRAJI IN UUDJE
Med morjem, tujino in zralcom
Zobozdravnik dr. Aleksander Testen je prepričan, da Slovenci skrbimo za zobe bolje kot Nemci
Po vrnitvi iz Nemčije, kjer
je delal dvanajst let, je dr.
Aleksander Testen štiri leta
popravljal zobe delavcem
celjske Cinkarne, lani jeseni
pa je v celjskem zdravstve-
nem domu odprl zasebno
ambulanto.
Da je star Celjan, pove s
prijetnim nasmehom na ustni-
cah dr. Testen, ki je po konča-
ni klasični gimnaziji odšel štu-
dirat v Ljubljano, potem pa, po
opravljenem stažu in vojski,
najprej štiri leta kot zoboz-
dravnik »pokrival« območje
Dobrne in Vojnika.
In ko se je leta 76 ponudila
priložnost, da svoje znanje še
izpopolni in da doživi kaj nove-
ga, je odpovedal službo v Celju
in odšel v Nemčijo, na Bavar-
sko, kjer se mu je po letu dni
pridružila tudi žena, ki je mo-
rala, zaradi strogih nemških
zakonov, prvo leto ostati doma.
»Nemško sem znal že prej, ta-
ko da to ni predstavljalo ovire;
najbolj sem se bal, da smo v
Sloveniji v strokovnem pogle-
du v zaostanku in da ne bom
znal delati tako kot delajo v
Nemčiji,« se dr. Testen spomi-
nja razmišljanj pred odhodom.
Ko je prišel v zasebno kliniko
med Ausburgom in Ulmom,
kjer je prvo leto stažiral, je
strah izginil: »Ugotovil sem, da
je nemško zobozdravstvo na
enaki stopnji kot pri nas in da
jih, kar tiče pridobljenega zna-
nja in izkušenj slovenski zo-
bozdravniki brez težav dohaja-
mo. Drugače pa je bilo glede
opreme in materialov, s kateri-
mi so delali; ta je bila v Nemčiji
v tistih letih bistveno bolje raz-
vita kot pri nas, pa tudi delali
so z boljšimi materiali,« se dok-
tor Testen spominja stanja v
zobozdravstvu pred dvajsetimi
leti. Danes se je seveda spre-
menilo tudi to; čeprav eden
bistvenih problemov sloven-
skih zdravstvenih delavcev -
predvsem prevelika obreme-
njenost - zaradi slabe organiza-
cije v zdravstvu, ostajajo.
V Nemčiji je bilo delo zdrav-
nika že pred dvema desetletje-
ma organizirano bistveno bolje
kot pri nas: »Delali smo v dveh
izmenah, v štirih ambulantah,
namesto ene kakor tukaj, pa
ima zobozdravnik v Nemčiji
zaposlene štiri pomočnice ozi-
roma instrumentarke. In ker so
vse usposobljene tudi za delo v
ustih, lahko razne manjše po-
sege, kot je čiščenje zobnega
kamna, opravijo kar same, kar
zdravnika bistveno razbreme-
ni, tako da se lahko posveti
težjim posegom.«
In kako so v letih, ko je skr-
bel za njihove zobe, Nemci skr-
beli za higieno le-teh? »Bistve-
no slabše kot Slovenci,« zatrju-
je dr. Testen, ki ga je to odkrit-
je, glede na pregovorno na-
tančnost Nemcev, kar presene-
tilo. »Ko sem začel opravljati
preglede po šolah, je bilo sta-
nje zob otrok v razredu pona-
vadi katastrofalno - v enem
razredu je bilo tudi do petnajst
primerov kariesa. Po tem pa,
ko so začeli pripravljati razne
preventivne akcije, se je stanje
otrokom bistveno popravilo;
tako so imeli v razredu, kjer je
imel ob začetku šolskega leta
karies skoraj ves razred, ob
pregledu ob koncu leta le še
trije primeri,« se spominja in
poudari, da bi se lahko Nemci
organizacije in učinka preven-
tivnih akcij s področja higiene
zob učili pri nas. »Celje je že od
nekdaj svetla izjema, saj so ak-
cije za čiste zobe, ki potekajo
po šolah, dobro organizirane
in tudi zelo uspešne,« pravi dr.
Testen in poudari, da si skrb za
čiste zobe med šolarji v Celju
lahko za zgled vzamejo tudi v
drugih slovenskih krajih.
Spet doma
Po vrnitvi domov, kamor se je
z družinico vrnil leta '86, ker je
želel, da začne hčerka Tina šolo
obiskovati v Sloveniji, je štiri
leta delal v zobni ambulanti
Cinkarne Celje in tako zdravil
zobe delavcev, ki so delali v
težkih pogojih, kar se je stanju
njihovih zob poznalo v veliki
meri. »Bilo je nekaj pacientov,
ki so delali še s starimi kislinami
in zobje Teh so bili večinoma
popolnoma uničeni. V slabem
stanju pa so bili tudi zobje ti-
stih, ki so delali z žvepleno
kislino,« se spominja dr. Testen,
ki je tovrstne izkušnje nabiral
vse do leta '95. Takrat je začel
delati v celjskem zdravstvenem
domu, kjer je lani jeseni odprl
zasebno ambulanto. »Težko re-
čem, da je sedaj več dela, saj
imamo normo, ki jo moramo
izpolniti. Tudi način dela se ni
spremenil; do pacientov ostaja-
mo prijazni, skušamo se truditi,
da jih ne bi bilo strah, da ne bi
bolelo in predvsem - delovati v
skladu s sodobnimi trendi in
napredkom na področju dela in
opreme, ki se nenehno razvija,«
pravi dr. Testen in s pravim
užitkom pripoveduje o številnih
seminarjih in drugih oblikah
izobraževanja zobozdravnikov
doma in v tujini, ki se jih redno
udeležuje.
Med zralcom in
vodo
čas, ki mu ostaja, posveča
družinici; z ženo in hčerko živi-
jo na Ostrožnem in ker je gim-
nazijka Tina, ki namerava po
očkovih poklicnih stopinjah, tu-
di velika ljubiteljica živali, jim
družbo delajo številni štirinožni
prijatelji. Ob tem, da hodijo na
izlete po okoliških hribih, da
rad igra tenis in da je v Nemčiji
opravil pilotski izpit in vse do
vrnitve v Slovenijo navdušeno
pilotiral, pa največji užitek pri-
jetnemu zobozdravniku pome-
ni - jadranje. Njegova morska
ljubezen, zasidrana v Portoro-
žu, je popolnoma opremljena in
družinico Testenovih vsakič, ko
si lahko utrgajo nekaj dni in ko
vreme obeta ugoden veter, jih
zvabi na morje. »Najboljši so še
vedno Kornati,« pravi sogovor-
nik nostalgično, smehljajoč se
ob misli na poletje in počitnice,
ko bodo zajadrali v Dalmacijo;
do Korčule in Mljeta.
Do takrat ga čaka delo - s
pacienti v ambulanti, izobra-
ževanje in pa snovanje načr-
tov, ki naj, se spet skrivnostno
nasmehne, zaenkrat še osta-
nejo skrivnost. Vsekakor bo
ostal v svojem poklicu, še na-
prej jadral, morda, navsezad-
nje, tudi z letališča v Levcu
poletel okoli sveta, razmiš-
ljam, ko odhajam iz njegove
ambulante, kjer se srečava
pozno popoldne. Potem pa me
popravi nova misel. Človeku,
kot je on, potovanje okoli sve-
ta ni potrebno. Ker je vse tisto,
kar ljudje ponavadi iščejo na
takšnih potovanjih, uspel najti
dosti bližje. V sebi, svojem
delu in v tistih, ki jih ima rad.
Igg^J NINA M. SEDLAR
■■■Foto: GREGOR KATlt
NASI ZDRAVNIKI
Srečanje po 60 letih
Bivše učenke nekdanje Dr-
žavne dekliške meščanske
šole v Celju smo se našle in
zbrale 18. aprila pri Ribiču v
Celju.
Kar precej nas je preživelo
leta in vojno vihro, tako da je
bilo število udeleženk tega sre-
čanja res razveseljivo. Med na-
mi je bila tudi naša Marica
Vozlič-Ostreuch iz Griž, ki se-
daj živi v Avstriji. Marica je bila
že v šoli velik naravni talent,
saj je že kot učenka pisala pe-
smice, ki so jih ob raznih prili-
kah objavljali naši učitelji. V
vojnih in povojnih letih je spi-
sala nešteto pesmi, večino jih
je uglasbil naš znani glasbenik,
žal že pokojni Radovan Gobec.
Predvajali so jih na raznih kon-
certih in pevskih prireditvah.
Pesem Kresnička in svoboda je
pel Akademski pevski zbor
Ljubljana, Mladinski pevski
zbor Ljubljana-mesto in Ljub-
Ijana-Moste. Njena je tudi zna-
na Pozdravna pesem, ki jo še
vedno pojejo na srečanju pev-
skih zborov v Stični.
Izredno vesele smo bile, da
je na to srečanje prišla tudi
naša sošolka profesorica Mile-
na Štifter-Vršnik, ki je bila pet-
najst let tudi ravnateljica Eko-
nomske šole v Celju. Polna
zamisli in idej kot vedno, nam
je povedala kar precej veselih
zgodbic.
Imele smo odlične učiteljice,
od katerih žal nobena več ne
živi. Ugotovile smo, da so nam
posredovale obilo znanja in da-
le dobro napotke za življenje.
Preživele smo res zelo lep
dan, poln pripovedovanja in
spominov, saj »spomini so edi-
ni raj, iz katerega nas nihče ne
more pregnati«.
DRAGA MIRNIK-KAMNIK,
SILVA BARTSCH-JEGRIŠNIK
Posfanimo elcof rajerji
Ob zaključku projekta
EKO šole na Vranskem so
sestavili drevo obljub materi
Zemlji. Sodelovali so vsi
učenci, posredno pa tudi
krajani.
24. aprila je bila v počastitev
mednarodnega dneva Zemlje
na Osnovni šoli Vransko pred-
stavitev celotnega projekta z
naslovom Postanimo ekofra-
jerji in podaj mo roko materi
Zemlji. Z njim se je šola vklju-
čila med inovacijske projekte
ZRSŠ in mednarodni projekt
EKO šol. Na Vranskem so pro-
jekt zasnovali v obliki drevesa
obljub materi Zemlji. Koreni-
ne in koreninice so prispevali
prav vsi prebivalci šole in zu-
nanji sodelavci. Tako so nasta-
li posamezni podprojekti kot
korenine iz katerih se je razra-
slo mogočno drevo.
Celo leto so skrbeh za pri-
jazno in zdravo okolje in
vzgojno osveščanje v okviru
bralne značke in knjižnične
vzgoje, vsi učenci so sodelova-
li pri projektu Kapljica vode v
okviru slovenskega odbora
UNICEF, raziskovali so lekar-
ništvo na Vranskem, zbrali in
naredili kopico predlogov ka-
ko oživiti turizem v domačem
kraju ifi kako domače jedilni-
ke obogatiti z več mleka in
mlečnih izdelkov.
Obenem so čistih in urejali
okolico šole, pomagali pri
urejanju športnega igrišča,
zbirali odpadni papir, posta-
vili zabojnike in opozorilne
napise za varovanje reda in
nasadov ter posadili ob vho-
du na šolski prostor hpo, kot
simbol slovenstva in njihovih
obljub Zemlji. Ta kuhurni do-
godek, s posebno razstavo in
glasilom, je zaznamoval ves
kraj, v vseh je zapustil globo-
ko sporočilo: stvarstvo je da-
rilo in naloga.
T. TAVČAR
1. SNOPIČ
NASI KRAJI IN UUDJE
13
Preventiva in izobraževanje
42. občni zbor Gasilske zveze Žalec je bil v obnovljeni dvorani gasilskega doma Drešinja vas - Lani 56 intervencij
Občnega zbora so se udeležili dele-
gati 39 gasilskih društev in številni
gostje. Iz poročil je razvidno, da je
Gasilska zveza delovala v skladu s
sprejetim planom, prvič pa je bilo
delo zveze in PGD opredeljeno s po-
godbami o opravljanju lokalne gasil-
ske službe.
Kot so povedaU, v Zvezi s tem niso
imeli težav, razen nekaj finančnih in ad-
ministrativnih. Opravili so kategorizacijo
pGD, ki je bila sprejeta na poveljstvu in
predsedstvu gasilske zveze, potrdil pa jo
je tudi župan občine Žalec Milan Dobnik.
Izdelali so tudi točkovnik za ocenjevanje
aktivnosti posameznih PGD, ki ga trenut-
no usklajujejo in pričakujejo, da bo na
naslednji seji predsedstva stopil v veljavo
in bo podlaga za dodelitev dotacij druš-
tvom.
Posebno pozornost vseskozi posvečajo
izobraževanju. Tečaj za nižjega gasilske-
ga častnika je opravilo 80 gasilcev, pri-
pravili pa so vrsto tečajev po sektorjih za
osnovno gasilsko izobrazbo in pridobitev
naziva gasilec. Imeli so tudi več seminar-
jev in posvetov. V okviru zveze deluje
tudi več komisij in sicer za mladino, ta je
pripravila ustanovni občni zbor gasilske
mladine GZ Žalec, poleg tega pa še več
srečanj, letovanje, orientacijski pohod in
drugo. Komisija za delo z ženskami si na
razne načine prizadeva pridobiti čim več
žensk v gasilske vrste.
Najpomembnejša je preventivna dejav-
nost, ki je bila zelo široko zasnovana.
Opravili so številne preventivne preglede
blokovnega sistema, hidrantnega omrež-
ja, hmeljskih sušilnic, vodnjakov, požar-
no varnost pri samostojnih obrtnikih in
podjetnikih.
Seveda pa je preventivni dejavnosti
enako pomembna reševalna. Tako so na
območju, ki ga pokriva Gasilska zveza
Žalec, kar 56-krat posredovali pri poža-
rih, velikokrat pa so intervenirali pri re-
ševanju občanov iz zaklenjenih prosto-
rov, dvigal, opravih pa so še mnogo dru-
gega. Posebno za mlajše so bila zelo
stimulativna tudi tekmovanja.
Razpravljali so še o delovnem in fi-
nančnem planu, o dopolnitvah statuta,
izvedli so nadomestne volitve, ob koncu
pa podelili tudi priznanja gasilske zveze
Žalec, posebno priznanje so podelili Ga-
silski zvezi Križevci za desetletno sodelo-
vanje.
T TAVČAR
Osnovni tečaj za gasilca so opravili tudi v Gasilskem sektorju Polzela, ki vključuje sedem gasilskih društev. Trajal je kar tri
nesece. Na zaključni slovesnosti so 43 novopečenim gasilcem in gasilkam podelili priznanja o uspešno opravljenem tečaju.
Na posnetku vidimo udeležence tečaja sektorja Polzela s predavatelji.
Zlata poroka zakoncev
Založnik
V Libojah sta 12. aprila
praznovala zlato poroko Jo-
že in Jožica Založnik.
Jožica se je rodila 1927. leta
v Varaždinu, slovenskima
staršema - očetu gozdarju in
materi gospodinji. V družini s
šestimi otroci je kmalu izkusi-
la tegobe življenja. Jože pa se
je rodil leta 1920 v Zrečah,
kamnoseku in gospodinji,
družina je štela osem otrok,
tako je moral že mlad poprije-
ti za delo.
Zakonca Založnik sta se
spoznala v Oplotnici, kjer sta
Mla oba zaposlena v Granitni
industriji Oplotnica. Po osmih
iiesecih poznanstva sta si leta
1947 rekla usodni da. V zako-
tju sta se jima rodila dva otro-
- sin in hči, ki sta še poglo-
bila njuno ljubezen in srečo.
Po rojstvu drugega otroka je
Jožica zapustila službo, saj ni
"^ela varstva za svojega eno-
■^esečnega otroka.
, »Takrat v vaseh še ni bilo
Ni, matere pa so imele le
^^st-tedenski porodniški do-
l^^st,« se z grenkobo spomi-
nja Jožica, ki je istočasno
praznovala tudi svoj 70. rojst-
ni dan.
Ko sta otroka končala os-
novno šolo, se je družina pre-
selila v Celje, kjer sta se oba
zaposlila v Nivoju, Jožica kot
računovodkinja, Jože pa kot
obratovodja.
Po upokojitvi sta se preselila
k hčeri in zetu v Liboje, kjer
preživljata jesen življenja v
mirnem in zdravem podežel-
skem okolju. Družbo jima de-
lajo štirje vnuki in pravnuk
Žiga, na katerega sta še poseb-
no ponosna.
Njuna skupna pot je bila
polna lepih in žalostnih tre-
nutkov, ki pa sta jih z medse-
bojno pomočjo in ljubeznijo
prebrodila.
Zakonca Založnik sta polna
življenja, optimizma in vedri-
ne. Sta človeka, ki ti s svojo
zgovornostjo in duhovitostjo
enostavno stopita v srce. Kaj
jima lahko zaželimo drugega
kot: še veliko zdravih skupnih
let!
ALENKA TURNŠEK-JELEN
PLANINSKI KOTIČEK
Na Dovško Babo
V nedeljo, U. maja, pripravlja Planinsko društvo Celje pohod
na Dovško Babo. Zbirališče bo na parkirišču na Glaziji ob 6. uri,
od koder bo avtobus odpeljal na Dovje, prijazno vas v Zgornji
Savski dolini.
Nato bo pot vodila mimo širokega sedla Mlinca, po približno
treh urah hoje pa boste že na vrhu. Sestop bo čez Hruški Vrh in
na sedlo Rožca, od tam pa na Planino pod Golico, kjer bo
ponovno čakal avtobus.
Trije pohodi v maju
Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi v prvi polovici maja na
tri pohode.
Prvi bo že to nedeljo, 4. maja, od Vojnika do Kunigunde.
Odhod bo ob 7.25 z rednim avtobusom z nove avtobusne
postaje v Celju.
Drugi pohod bo v nedeljo, 11. maja, na Blegoš in Gobavico.
Odhod bo ob 6. uri s posebnim avtobusom s parkirišča na
Glaziji.
Tretji pohod pa bo na Geoss - geološko središče Slovenije, v
soboto, 17. maja. Odhod bo ob 6.23 zjutraj z vlakom z
železniške postaje v Celju. M.M.
Pohod na Blegoš
Planinsko društvo Ojstrica in planinska sekcija Društva
upokojencev Dolgo polje pripravljata spominski pohod na
Blegoš. Pohod, ki ga bodo pripravili v nedeljo, 11. maja,
organizirajo v počastitev dneva zmage. Prijave sprejema Milan
Gombač, telefon 38-855.
US
NA DANAŠNJI DAN
2. MAJ
1945 - Bitka za Trst se je
naglo bhžala vrhuncu in zma-
goslavnem koncu. Četrta ar-
mada NOV je z obkoljevalnim
manevrom preko Snežnika in
z izkrcanjem v Istri naglo pro-
drla proti Trstu. Za seboj je
pustila obkoljeno glavnino
nemških sil na območju Reke-
lUrske Bistrice, ki jo je šele po
osvoboditvi Trsta dokončno
uničila. Ko so v noči na 1. maj
prve enote JLA prodrle v me-
sto, je bil skoraj ves Trst že
osvobojen; angleške enote 8.
armade pa so prišle v Trst šele
na predvečer 2. maja, ko so
bili boji za osvoboditev že pri
kraju.
3. MAJ
1469 - Rodil se je italijanski
državnik in zgodovinopisec
Niccolo Macchiavelli, pisec
prvega sodobnega dela o voj-
skovanju in organizaciji voj-
ske II principe - Vladar (umrl
leta 1527).
1662 - V Dresdenu se je
rodil nemški stavbenik
Matthaus Daniel Pappel-
mann, katerega največje delo
je Zvvinger (pri srednjeveških
in mestnih utrdbah prostor
med zunanjim in notranjim
obzidjem). Slovi po izredni
rokokojski arhitekturi, v kate-
ri je združil vse svoje znanje,
ki si ga pridobil med potovanji
po Italiji in Franciji (umrl leta
1736).
4. MAJ
1493 - Papež Aleksander VI.
je leto po Kolumbovem od-
kritju z ediktom razdelil »novi
svet« na špansko in portugal-
sko interesno območje.
1879 - Rodil se je slovenski
pisatelj Cvetko Golar, po slogu
sodobnik moderne, avtor več
pesniških zbirk (izbor Polet-
no klasje), povesti (Vdova
Rošlinka) in iger (umrl leta
1965).
~~TrMAr""^
1945 - V Ajdovščini, v bivši
Bratinovi dvorani, je bila slo-
vesna seja SNOS, na kateri je
bila ustanovljena prva sloven-
ska narodna vlada. Sejo je za-
čel predsednik SNOS Josip
Vidmar, udeležili pa so se je
vsi eminentni člani SNOS in
gostje. Z ustanovitvijo prve
slovenske narodne vlade (pod
vodstvom Borisa Kidriča) je
bilo zaključeno eno najpo-
membnejših obdobij sloven-
skega naroda - boja za gradi-
tev ljudske oblasti in lastne
identitete znotraj državne
skupnosti jugoslovanskih na-
rodov.
6. MAJ
1740 - Rodil se je hidroteh-
nik in jezuit Gabriel Gruber,
po rodu Dunajčan, konstruk-
tor po njem imenovanega pre-
kopa in baročne palače v
Ljubljani (umrl leta 1805).
1856 - Rodil se je avstrijski
psihiater židovskega rodu Sig-
mund Freud, utemeljitelj psi-
hoanalize, s svojimi deU je
močno vplival na mišljenje
20. stoletja (umrl leta 1939).
1861 - Rodil se je indijski
pesnik, pisatelj in mislec Ra-
bindranath Tagore s pravim
imenom Thakur, pisal je v
bengalščini in angleščini in
leta 1913 dobil Nobelovo na-
grado.
1833 - Rodil se je nemški
romantični skladatelj Johan-
nes Brahms, eden zadnjih ve-
likih romantikov, ki je v svo-
jem delu združil romantiko in
klasiko v glasbo čisto nove
vrste (umrl leta 1897).
1840 - Rodil se je ruski skla-
datelj Peter Iljič Čajkovski,
najizrazitejši ruski simfonik
19. stoletja. V svojih delih (ba-
leti Labodje jezero, Trnuljčica
in Hrestač, opere Evgenij On-
jegin in Pikova dama, orke-
stralna dela Romeo in Julija in
Italijanski capriccio) je genial-
no združeval evropski glasbe-
ni artizem in čustvovanje ru-
skega človeka (umrl leta
1893).
1868 - Rodil se je poljski
naturalistični pisatelj Wlady-
slav^ Stanislavv Reymont, ki je
z romanom Kmetje napisal
enega najboljših kmečkih ro-
manov v svetovnem slovstvu
in zanj leta 1924 dobil Nobe-
lovo nagrado (umrl leta
1925).
^^^^^^^^
1828 - V Ženevi se je rodil
veliki humanist Jean Henry
Dunant, idejni pobudnik Rde-
čega križa, Nobelov nagraje-
nec za mir leta 1901 (umrl leta
1910).
1926 - Rodil se je slovenski
kritik in pisatelj Mitja Mejak,
avtor odličnih priredb sloven-
skih del za radio in televizijo
(umrl leta 1975).
Uspel pohod na Celjsko kočo
Zaradi izjemno slabega
vremena in s snegom pobe-
ljene nedelje po prazniku
Mestne občine Celje so v
Planinskem društvu Celje
tradicionalni pohod na Celj-
sko kočo pripravili v nede-
ljo, 20. aprila.
Za pohodnike na Celjsko ko-
čo so pripravili vrsto tekmo-
vanj in družabnih iger, letoš-
nja prireditev pa je po bese-
dah predsednika PD Celje Mi-
ša Primca lepo uspela. Tek-
movanja in družabne igre na
Celjski koči, ki so jih podprh
številni sponzorji, so se začela
ob 9. uri, zaključila pa okoli
pol enih. Največ, kar 69 po-
hodnikov, se je pomerilo v
streljanju z zračno puško, le
sedem manj pa jih je streljalo
s fračo. Organizatorji so pri-
pravili še merjenja moči v hoji
s hoduljami, skakanju v vreči,
teku z nahrbtnikom ter vleče-
nju vrvi, v vsaki igri pa je
sodelovalo okoli 20 pohodni-
kov.
Zaradi hladnega vremena
so pohodnikom tokrat le pred-
stavili vezanje planinskih voz-
lov, kako gre posameznikom
od rok ta spretnost, pa bodo
lahko pokazali prihodnje leto
ob tradicionalni spremljajoči
prireditvi celjskega občinske-
ga praznika, pohodu na Celj-
sko kočo.
IS
14

Z rokami in nogami
Od petka do nedelje bo v Zrečah 12. evropsko prvenstvo v taekwondu-V slovenski osmerici tudi Vahid Drapič iz Celja
Simbolika je popolna. Zre-
če so bile v osemdesetih letih
vodilno slovensko središče
borilne veščine taekwondo,
Emin Durakovič je leta 1987
na svetovnem prvenstvu v
Atenah osvojil srebrno kolaj-
no, nato pa so tekmovalne
uspehe zamenjali organiza-
cijski in Zreče so pripravlje-
ne na nov vrhunec - na 12.
evropsko prvenstvo v slogu
ITF, ki se bo začelo v petek.
Organizacijo je naša država
dobila že predlani na kongre-
su v Kolnu in kot kandidata
sta se dolgo omenjala Ljublja-
na in Maribor. Z gradnjo nove
dvorane - v soboto je sodoben
objekt odprl minister za šols-
tvo in šport dr.Slavko Gaber -
je lani postalo povsem logič-
no, da bodo ravno zaradi bo-
gate preteklosti in pomembne
vloge pri razvoju bojevanja z
rokami in nogami (izvirni po-
men besede tae-kwon-do) no-
silec kandidature Zreče.
Durakovič ni bil edini Unior-
jev reprezentant Jugoslavije in
udeleženec svetovnega pr-
venstva. Ivan Kvac je bil prav
tako v Atenah, Branko Koro-
šec pa je naslednje leto tekmo-
val na festivalu mladih in štu-
dentov v Pjongjangu, ki je bil z
blizu 100.00 športniki iz 184
držav vsaj delno nadomestilo
za neuresničeno idejo o skup-
ni poletni olimpiadi obeh Ko-
rej. Uspehe je nizal tudi Milan
Preložnjak, ki se je uveljavil
predvsem v semi-kontaktu in
je bil celo sedmi v Evropi, novi
rod tekmovalcev pa z rezultati
še ne dosega njihove ravni.
Za 30 kompletov
kolajn
Od petka do nedelje se bo za
30 kompletov kolajn v štirih
posamičnih in ekipnih konku-
rencah potegovalo okrog 220
borcev iz 25 držav. V Zrečah
bodo med prazniki seveda z
vsemi najboljšimi zastopane
tudi velesile in mednje se je
trdno zasidrala tudi Slovenija.
Naša reprezentanca se je ude-
ležila samo zadnjih štirih pr-
venstev (Groningen, Lublin,
Koln, Riccone) in vsakič osvo-
jila kolajno, tako da je skupna
bera že tri zlate, ena srebrna
in pet bronastih odličij.
Tomaž Barada (desno) je bil že trikrat evropski prvak.
Emin Durakovič
Selektor naše reprezentance
Emin Durakovič je bil v napo-
vedih vselej predviden, toda
za Zreče 1997 načrtuje kar šti-
ri kolajne. »Moji favoriti so
trikratni evropski prvak v pol-
srednji kategoriji Tomaž Bara-
da, ekipi v borbah in testu
moči ter edina reprezentantka
Majda Trebše. Od petka do
nedelje smo v novi dvorani
opravili zadnje priprave, ekipa
je zelo izenačena in med šte-
vilnimi kandidati si je mesto v
osemčlanski reprezentanci za-
gotovil tudi Vahid Drapič iz
Celja,« je dogajanja povzel
Emin Durakovič, ki je hkrati
operativni vodja največje
športne prireditve v mestu
pod Roglo.
V petek bodo na treh rin-
gih tekmovanja v formah, v
soboto borbe posamezno in
specialna tehnika za ekipe
ter v nedeljo ekipni del borb
in test moči. Vse dni je zače-
tek tekmovanj ob 9.30 uri.
Državni prvak v težki kate-
goriji Vahid Drapič ni samo
novinec na velikem tekmova-
nju, marveč tudi v reprezen-
tanci. Pred štirimi leti je že bil
predviden za prvi slovenski
nastop na evropskem prvens-
tvu na Nizozemskem, vendar
se je zaradi bolezni moral od-
povedati nastopu. V Zrečah bo
dobil priložnost v ekipnem de-
lu borb, testu moči in formah,
v katerih se slovenski taek-
wondo na najvišji ravni še ni
predstavil. »Zadnje tedne je v
dobri formi in z ekipo se lahko
bori tudi za kolajno,« možno-
sti 29-letnega reprezentanta
celjskega Ahaca ocenjuje Du-
rakovič.
že pred 6500 leti!
Domovina taekvvonda je Ko-
reja, kjer se je prvič pojavil
pred 2000 leti in je bil dolgo
veščina ter del folklore. Prvi
zapisi o sorodnih veščinah iz-
virajo celo iz leta 4500 pred
našim štetjem Športno uvelja-
vitev je začel v ZDA, se razširil
v Evropo in šele nato v Azijo.
Hiter razvoj se je začel leta
1988, ko je s slogom WTF
dobil status demonstracijske
panoge oHmpijskih iger v Seu-
lu.
Enak položaj je imel tudi v
Barceloni 1992, za Sydney
2000 je predvidena umestitev
v uradni spored in zdaj je na
vseh celinah razširjen v že bli-
zu 150 državah. Zavora za še
hitrejši razvoj je pohtična raz-
delitev na dve zvezi: ITF (usta-
novljen leta 1966) in WTF
(1973). Borbe trajajo dve run-
di po dve minuti in je obvezna
zaščitna oprema. Rokavice in
posebna obuvala so iz spužva-
stega materiala, obenem pa so
prepovedani udarci pod pa-
som.
Med sodniki IZ.evropske-
ga prvenstva bo prvič tudi
Milan Preložnjak iz Sloven-
skih Konjic.
Dovoljeni so samo kontroli-
rani udarci polkontaknega si-
stema, kar pomeni, da se mo-
rajo zaustaviti na koži. Največ
veljajo udarci z nogo iz skoka
v glavo. Najbolj atraktivna dis-
ciplina je test moči (razbijanje
desk različnih debelin s pestjo
in nogo z mesta), forme pa so
boj z namišljenim nasprotni-
kom in v obveznem delu obse-
gajo kar 24 slik.
MHMHHHHMK ŽEUKO ZULE
Ob vsem še sodniki
Sobotni poraz proti Lito-
stroju za košarkarje Rogaške
najbrž že pomeni slovo od
prvoligaške konkurence, če-
prav se je drugi del končnice
za A-1 ligo šele začel.
Zmaga s Kraškim zidarjem
je vnesla optimizem, poraz z
Litostrojem pa razočaranje
predvsem zaradi sodniške kra-
je. Miloš Sabljič (le zakaj je
ljubljanski sodnik na gostova-
nju sodil someščanom?) si je v
napadu izmisli peti osebni Iva-
noviča (v 31.minuti) in Nova-
koviča (39.) ter 16 sekund
pred koncem pri 87:88 spre-
gledal očiten prekršek" nad
Krivcem.
J.T.
Po Iliriji - Ilirija
Niz šestih zaporednih pora-
zov je Kemoplast prekinil na
gostovanju pri Iliriji, proti ka-
teri je tudi dosegel edino
zmago v prvem delu končni-
ce za napredovanje v A-1 ligo.
Šentjurčani so med tednom
doživeli bridko spoznanje, da
so v boju za vstop med naj-
boljše le še statisti, saj so bili
doma proti Krki brez možno-
sti za uspeh. Zadnje drobce
volje je že v uvodnih minutah
uničil sodnik Vinko Potočnik
iz Slovenskih Konjic, toda po
24:38 so se do polčasa vendar-
le približali na samo tri točke.
Že v 24.minuti so bih v bonu-
su (gostje niso imeli niti ene
osebne), po 49:63 znižali zao-
stanek na 62:66 in do konca
naredili preveč napak.
Praznični premor
Zaradi predčasnega zaključka redakcije ne objavljamo rezulta-
tov glasovanja za najboljše, marveč bodo prišli na vrsto naslednji
teden, ko bomo izjemoma združili dva tedna tradicionalne akcije.
PANORAMA
KOŠARKA
Pokal Slovenije
Moški (Polzela) - polfina-
le: Polzela-Idrija 94:77
(48:39); Petranovič 25, Ritu-
per, Jagodnik 15, Zaletel 14,
Samanič 13, Kobale 5; Olim-
pija-BWC 81:56; finale:Polze-
la-Ohmpija 60:72 (31:37); Sa-
manič 18, Jagodnik 11, Petra-
novič 10, Cizej 8, Rovšnik 7,
Zaletel 4, Kobale 2; za 3.me-
sto: BWC-Idrija 96:79 (49:43).
A-1 liga
Za obstanek - 7.krog: Ro-
gaška-K.zidar 84:78 (41:41);
Novakovič 24, Ivanovič 19,
Mičunovič 15, Petrovič 12,
Kosovec 9, Krivec 4; Kemo-
plast-Krka 81:94 (43:46);
Kahvedžič 26, Urbanija 17,
Sušin 16, Gajšek 12, Maček 6,
Madžarac, Kočar 2; Krško-Li-
tostroj 85:74, Ilirija-Loka
73:74 S.krog: Ilirija-Kemo-
plast 60:69 (25:43); Sušin 17,
Gajšek 15, Kahvedžič 12, Ur-
banija 10, Kočar 8, Šoster 4,
Madžarac 3; Rogaška-Lito-
stroj 87:89 (39:49); Novakovič
30, Mičunovič 18, Ivanovič
16, Petrovič 11, Kosovec 8,
Krivec 4; Krka-K.zidar 73:92,
Krško-Loka 79:68. Vrstni red:
Litostroj 15, Loka 14, Krka,
krško 13, K.zidar 12, Rogaška
11, Kemoplast 10, Ilirija 8.
I.liga
28.krog: Korotan-Publi-
kum 0:1 (0:0); Goršek (70);
Rudar-Maribor 0:2 (0:1), Pri-
morje-Mura 0:0, Koper-Olim-
pija 2:1, Behinci-Gorica 0:0.
Vrstni red: Maribor 54, Pri-
morje 52, Gorica 48, Publi-
kum 41, Mura 37, Rudar 36,
Olimpija 35, Korotan 33, Bel-
tinci 27, Koper 20.
Il.liga
23.krog: Šentjur-Zagorje
3:1 (1:0); Žilnik (38), Zupane
(55), Šoštar (66); Železničar-
Šmartno 0:0, Črnuče-Drava
0:3, G.opekarne-Naklo 0:0,
Piran-Vevče 0:4, Jadran-Dra-
vograd 0:0, Rudar-Nafta 2:0,
Domžale proste. Vrstni red:
Vevče 48, Drava (-), Dravo-
grad (-) 43, Šentjur (-), Nafta
38, Rudar (T) 35, Železničar
31, G.opekarne 30, Zagorje (-)
29, Šmartno 28, Domžale (-)
25, Naklo, Črnuče (-) 24, Ja-
dran (-) 22, Piran (-) 18, Ljub-
ljana 8.
lii.liga
18.krog: Dravinja-Črenšov-
ci 1:2 (0:0), Steklar-Kovinar
2:3 (2:1), Bakovci-Unior 5:3
(3:2), Aluminij-Turnišče 0:0,
Pohorje-Goričanka 4:2, Kun-
gota-Paloma 1:0, Odranci-
Brunšvik 6:0. Vrstni red: Alu-
minij, Pohorje 40, Bakovci 35,
Črenšovci 33, Paloma 30, Ko-
vinar 27, Turnišče 25, Unior
24, Goričanka, Dravinja 19,
Kungota, Steklar 15, Odranci
14, Brunšvik 13.
ONZ Celje
14.krog: Odred-Usnjar 0:2,
Vransko-Šmarje 2:0, M.Clau-
dius-Krško 1:0, Brežice-Tim
Laško 0:1, Kovinar prost.
Vrstni red: Usnjar (+) 29,
Vransko 28, Tim Laško 24,
Brežice (+) 19, Krško 18,
Mons Claudius {+) 16, Kovi-
nar 10, Šmarje (+) 6, Odred 4,
^     ROKOMET
iJiga
Moški - tretja tekma konč-
nice za 3.mesto: Prule-Gore-
nje 21:18 (10:8); Semerdijev
5, Krejan 4, Kimčenko, Sovič
3, Plaskan 2, Tome 1 - v zma-
gah 2:1.
Ženske: skupina A
S.krog: Žalec-Olimpija 28:27
(13:13); Zidar 8, Kostjukova
7, V.Dolar, Pahor 5, Derčar 2,
Randl 1. Vrstni red: Olimpija
15 (7), Žalec 12 (4), Velenje 3
(3), Branik 2.
il.liga
Moški - končni vrstni red:
Ormož 34, Velika Nedelja 33,
Krog 29, P.Laško B 26, Polet
24, Moškanjci 23, Prevent B
20, Brežice 12, Radgona 8,
Vuzenica 7, A.Besednjak 0.
Ekipi P.Laško B in Prevent sta
igrali izven konkurence.
Kragelj
dvakrat tretji
Sašo Kragelj (Banex) je
odlično štartal v svojo četr-
to sezono evropskega pr-
venstva v motokrosu do 250
ccm. Na uvodni dirki v Osu-
ni je s 3.mestom izenačil
svoj najboljši lanski rezul-
tat, ki ga je dosegel na isti
stezi.
Kragelj (na sliki) je bil zelo
hiter že v kvalifikacijah, ko
dosegel četrti rezultat in z
zanesljivo vožnjo napovedal
da je že v krogu favoritov za
najvišja mesta. V obeh final-
nih dirkah je bil tretji in ^
tridesetimi točkami tretjič ^
karieri dosegel stopničk^
evropskega prvenstva. Na-
slednja dirka bo v nedeljo na
Portugalskem. ^
MALI NOGOMET
Debovec proti naslovu
II. liga:_v 11.krogu Tomaž-Orkan 1:4, Oplotnica-Agrotim 4:9,
Majolka-Železne dveri 1:1, Jurovski dol-Sl.gorice 1:10. Vrstni
red: Ž. dveri 26, Orkan 24, Tomaž, SI. gorice 21, Majolka 16,
Oplotnica 10, Agrotim 9, J. dol 1. Prvenstvo se bo nadaljevalo
9.maja.
ONZ Celje: v 2.krogu končnice Ješovec-Štravs 1:1, Dobovec-
Atom 4:2. Vrstni red: Dobovec 9 (4), Atom 6 (3>, Štravs 3 (2),
Ješovec 2 (1). V oklepaju so bonus točke iz prvega dela
prvenstva.
Laško: v 4.krogu Zlatorog-Lipov list 5:2, Zidani Most-Breze
1:1, Aranžerji-Zimšek 7:2, Gaj-Racman 1:9, Goldhorn-Koln pobi
5.4. Vrstni red: Zlatorog, Goldhorn 12, Racman 9, Breze,
Z.Most 7, Koln pobi. Racman, Aranžerji 6, Gaj, Zimšek, L.list 0.
Prvenstvo se bo nadaljevalo 9.maja.
Slovenske Konjice: v 19.krogu DSV-Mineral 4:2, Vitanje I-
Draža vas 6:4^ Vitanje II-Galero 6:11, Konjice-Blato 2:2, Loče-
Dobrava 6:4, Žiče-Nirvana 1:2, Bazar-Stranice 2:2. Vrstni red:
DSV 49, Vitanje I 41, Loče 40, Galero 37, D.vas 32, Dobrava,
Konjice 31, Nirvana 25, Mineral 23, Bazar 22, Žiče 20, Blato 13,
Stranice 11, Vitanje II 9.
1. SNOPIČ

15
Publikum že v Evropi?
Celjski nogometaši imajo v boju za uvrstitev v pokal Intertoto že pet točk prednosti
Favorizirani nogometaši
\laribora so po 28. krogu pr-
voiigaškega prvenstva končno
vodilno moštvo, potem ko je
primorje na vrhu vztrajalo vse
od lanskega 29. septembra, ko
je vrh prevzelo Rudarju. Za-
menjava se je spet zgodila v
Velenju, kjer so vijoličasti še
(vključno s pokalom) petič
zapored premagali domače.
Publikum je po skoraj petih
mesecih spet zmagal v gosteh,
ob odUčnem vratarju Aleksan-
dru Šeligi pa je uspeh zagoto-
vil povratnik v ožji krog repre-
zentantov (samo na čakanju)
Andrej Goršek. Po slabem
spomladanskem startu se je
znašel celo na klopi, izgubil
kapetanski trak in kritizital
Tarbukov način dela, v soboto
pa je končno prekinil skoraj
polletni golgetrski post.
Celjani so na Koroškem pre-
kinili fantastično serijo Koro-
tanovega vratarja Botonjiča, ki
je bil doma nepremagan kar
720 minut, in se še bolj pribli-
žali uvrstitvi v pokal Intertoto.
Beltinčani so že nekaj časa
odpisani. Rudar pa po tretjem
zaporednem porazu zaostaja
že za pet točk. Njihove mož-
nosti so po notranjih pretresih
vedno bolj le teoretične in do
iVont^ne odločitve bo najbrž
prišlo že čez slaba dva tedna,
ko bodo Velenjčani gostovali
na Skalni kleti.
Rudarjeva uprava se je po
odstavitvi Jarca odločila, da
bo njegov bivši pomočnik Jo-
sip Vugrinec do konca sezone
prvi trener. V preteklosti je
bila njegova šok terapija dva-
krat že uspešna, njegov tretji
start pa je izrazito neuspešen.
Z Mariborom je obakrat izgu-
bil z 0:2, igra je zelo neraz-
poznavna in Velenjčane je v
soboto reševal razpoloženi
vratar Dabanovič, ki je znova
v reprezentanci.
Ob porazu je Rudar ostal še
brez Emečiča, ki je bil še dru-
gič izključen zaradi udarca
brez žoge in z novim izgre-
dom je zanj kariera v Velenju
verjetno že končana. Porazna
serija je brez Jarca še bolj
očitna in ob vsesplošnem var-
čevanju sta namesto vzpona
(pred letom dni so vodilni
možje zelo glasno napovedo-
vali reflektorje in naskok na
naslov) realnost povprečje ter
polprofesionalni pogon.
Šentjur in
Dravinja v polcal
Finalista pokala ONZ Celje
sta Dravinja in že tretjič zapo-
red Šentjur, ki sta tudi že v
zaključnem delu slovenskega
pokela 1997/98. Obe moštvi sta
bili uspešni šele po izvajanju
enajstmetrovk: Šentjurčani ne-
koliko presenetljivo v dvoboju z
vodilnim moštvom podzveze
Usnjarjem, ki spomladi tudi v
derbijih niza visoke zmage,
Dravinja pa v lokalnem derbiju.
Konjičani so imeli v Zrečah
obilo sreče, saj je slabi velenj-
ski sodnik Jozič domače pri-
krajšal za dve enajstmetrovki
(za uteho jim je eno podaril),
na lastno pest zaradi domnev-
nega nedovoljenega položaja
razveljavil dva gola in dovolil,
da je Dravinja povedla iz očit-
nega offsida. Junak tretjeligaš-
kega obračuna je bil konjiški
vratar Kračun s tremi ubranje-
nimi enajstmetrovkami, pod-
zvezni finale pa bo predvido-
ma 7. in 21.maja.
ŽEUKO ZULE
Foto: MATEJ NAREKS
V polfijialu pokala je Šentjur izločil Usnjar s 7:6 (1:1, 1:0), Unior pa je doma izgubil z
Dravinjo (na sliki) z 2:5 (1:1, 0:1).
Za jubilej v svet
Čez dober mesec bodo med udeleženci SP v SKIF karateju
tudi trije člani Kozjanskega iz Bistrice ob Sotli
v zadnjem obdobju kara-
teisti Kozjanskega tudi na
mednarodnem področju do-
segajo izjemne uspehe in
klub s sedežem v Bistrici ob
Sotli bo imel ob desetletnici
obstoja tudi tri udeležence
svetovnega prvenstva sloga
SKIF, ki bo junija v Milanu.
Uspehi so se začeli vrstiti po
prihodu večkratnega državne-
ga prvaka Zdravka Romiha, ki
je številne kolajne osvojili tudi
na prvenstvih v tujini. V njego-
vi zbirki manjka še samo odlič-
je s svetovnega prvenstva, ki se
ga bo čez dober mesec udeležil
v kategoriji veteranov, v mla-
dinski konkurenci pa bosta
Kozjansko zastopali Daniela
Dobrina in Tanja Novak.
Klub združuje 35 članov s
celotnega območja Kozjanske-
ga, med katerimi prevladujejo
dekleta. Prvemu trenerju
Zdravku Romihu (3.dan) ob-
časno pomaga glavni inštruk-
tor slovenske zveze Ivan Čerič
(5.dan), nove člane pa v svet
karateja usmerjata tudi mladi
Daniela Dobrina in Maja Boži-
ček.
Pomanjkanje finančnih
sredstev pesti tudi prizadevne
karateiste iz Bistrice ob Sodi.
Čeprav imajo programe delo-
vanja odlično zastavljene in
osvajajo naslove državnih pr-
vakov, je denarna luknja ved-
no večja. Samo za projekt sve-
tovnega prvenstva morajo
zbrati dobrih 10.000 mark, kar
je predvsem naloga predsed-
nika kluba Mihaela Dobrina.
Romih, Dobrina in Nova-
kova so v sklopu priprav za
SP konec tedna nastopili na
velikem turnirju v Avstriji,
kjer so tekmovali še Novak,
Božičkova, Mikličeva in De-
belakova.
Ob nepoznavanju športa in
slabši medijski pozornosti se
pokrovitelji veliko težje odloča-
jo za pomoč. Večjega sodelova-
nja se zato nadejajo predvsem
od občin Podčetrtek, Kozje in
Šentjur, od koder je večina nji-
hovih članov. Z uspehi in skupi-
no reprezentantov se nadejajo
širšega razumevanja, saj si tako
po številu članov kot rezultatih
želijo še bolj napredovati.
JANEZ TERBOVC
V klubu so združeni karateisti s celotnega Kozjanskega.
ŠPORTNI KOLEDAR
SREDA, 30.4.
Košarka
Polzela: Polzela-P. Laško
(prva tekma polfinala končni-
ce za moške, 19.30); Šentjur:
Kemoplast-Krško, Škofja Lo-
ka: Loka-Rogaška (9.krog
končnice za A-1 ligo, obe 20)..
Nogomet
Šmartno ob Paki: Šmartno-
G.opekarne, Dravograd: Dra-
vograd-Šentjur (24.krog II.li-
ge, obe 16.30).
Rokomet
Velenje: Velenje-Branik (5.
krog končnice I.ženske lige,
19).
PETEK, 2.5.
Taekwondo
Zreče: 12.evropsko prvens-
tvo v slogu ITF (do nedelje).
^   SOBOTA, 3.5.
Kegljanje
Celje:     Slovenija-Hrvaška
(prijateljski dvoboj kadetskih
mladinskih reprezentanc,
H. V nedeljo ob 9.uri).
Košarka
Laško: RLaško-Polzela
(druga tekma polfinala konč-
■^ice za moške, 18); S.krog lige
^3 A-1, 20.30); Rogaška Slati-
na: Rogaška-Kemoplast (10.
krog končnice za A-1, 19).
Nogomet
Šentjur: Šentjur-Drava (25.
krog Il.lige); Zreče: Unior-
Kungota Odranci: Odranci-
Dravinja, Brunšvik: Brunš-
vik-Steklar (19. krog Jll.lige,
vse 16.30); Šmarje: Šmarje-
Odred (IS.krog ONZ Celje,
17.30).
Rokomet
Maribor: Branik-Žalec,
Ljubljana: Olimpija-Velenje
(6.krog končnice I.ženske li-
ge, obe 19).
NEPEUA, 4.5.
Nogomet
Celje: Publikum-Primorje,
Nova Gorica: Gorica-Rudar
(29.krog I.lige, obe 16.30).
SREDA, 7.5.
Košarka
Šentjur: Kemoplast-K.zidar
(20), Ljubljana: Ilirija-Rogaš-
ka (11.krog končnice za A-1,
20.30).
Nogomet
Velenje: Rudar-Mura Bel-
tinci: Behinci-Publikum (30.
krog I.lige, obe 16.30).
Rokomet
Ljubljana: OlimpijaVelenje
(6.krog I.ženske lige, 16.30).
Za MSP v Žalcu
Žalske rokometašice so v vnaprej odigrani tekmi 5.kroga
končnice še drugič premagale Olimpijo in so še vedno
edina naša ekipa z uspehom proti finalistkam pokala EHF,
v katerem bodo igrale z nemško Borussio.
Na zadnjih kvalifikacijskih tekmah za svetovno prvenstvo
proti Grčiji sta znova zaigrali Randlova (Žalec) in Hudejeva
(Velenje), pomembno tekmovanje pa bo v začetku junija tudi
v Žalcu. Savinjčani bodo po odpovedi Cipra pripravili kvalifi-
kacijski turnir za svetovno prvenstvo mladink na Slonokošče-
ni obali, kjer bosta sodila naša Repenšek in Požežnik.
Eieictra da, Celje ne
Košarkarji Elektre bodo tudi v naslednji sezoni tekmovali
v IILligi (zdajšnja B liga), medtem ko je pomlajeno celjsko
moštvo izpadlo med četrtoligaše.
O usodi obeh moštev je odločala končnica, v kateri so bile
potrebne tri tekme. Šoštanjčani so bili boljši od Postojne (71:67,
78:88, 94:84), Celjani pa so izpadli v dvoboju s Snežnikom iz
Kočevja (79:84, 86:65, 80:86).
Poraza v finalih
Srednješolski ekipi Gimnazije Šiške in med osnovnošolci
Žirovci so zmagovalci ŠKL, močno pa je bila na zaključni
prireditvi znova zastopana tudi celjska regija.
Ženska ekipa I.Gimnazije v Celju je v ponovitvi lanskega
finala izgubila s Šiškaricami s 26:41, a bo naslednji mesec na
Češkem vseeno nastopila na svetovnem prvenstvu srednjih šol,
moška ekipa Šolskega centra Celje pa v tekmi za 3.mesto z
mariborskimi gimnazijci s 50:60. Med finalisti je bila tudi
plesna skupina II.OŠ Rogaška Slatina.
NA KRATKO
Bari: ženska teniška repre-
zentanca Slovenije je po treh
zmagah v I.evropski-afriški
skupini Pokala Federation iz-
padla v četrtfinalu. V Italiji je
v dvojicah igrala tudi Katarina
Srebotnik.
Tenerife: od petka do nede-
lje bo v Španiji evropsko pr-
venstvo v karateju, na katerem
bo v borbah v superlahki kate-
goriji nastopil Damir Vrbanič
(Žalec) in v katah Mitja Stiso-
vič (Petrovče).
Velenje: v 1.krogu I.balinar-
ske hge Velenje-Izola 14:10,
Jesenice-Kozina 7:11, Hrast-
Virtus 15:9, Gorica-Pivka
14:10.
Celje: končan je polfinalni
del rokometnega prvenstva
za kadete. Vrstni red - skupi-
na B: P.Laško 25, Lisca 22,
Rudar 21, Prevent 14, Ormož
12, Pyramidia 9, Dol 5, V.Ne-
delja 3.
Celje: v polfinalu osnovno-
šolskega DP v rokometu so
izpadle ekipe st.dečkov III.OŠ
Celje in Livade Velenje ter
st.deklic II.OŠ Celje, MPT Ve-
lenje in Gorica Velenje.
Rogaška Slatina: na za-
ključnem turnirju regijskega
prvenstva osnovnih šol v ko-
šarki za ml.deklice zmaga Ro-
gaške, sledijo Hruševec, Liva-
da Velenje, Vransko, I.OŠ Ce-
lje in Loče. V naslednji krog
so se uvrstile najboljše tri eki-
pe.
Velika Polana:dvojni us-
peh nogometnih reprezen-
tanc ONZ Celje v 7.krogu pr-
venstva podzvez. St. dečki so
Lendavo premagali z 2:0, ml.
dečki z 2:1. Vrstni red -
st.dečki: M.Sobota 14, Celje
9, Maribor 7, Ptuj 5, Lendava
1; ml.dečki: Maribor 15, Ptuj
12, Celje 9, M. Sobota, Lenda-
va 3.
Sevnica: na šahovskem DP
osnovnih šol med dečki 12.Ka-
juh Šoštanj, 18.Livada Vele-
nje, med deklicami 6.Biba
Ročk Šoštanj, 12.Šmarje.
(J.B.)
16

Sproščeni na zmagi
Polzeiski trener Boris Zrinski ocenjuje možnosti svojega moštva v
zaključku državnega prvenstva v košarki
Slovenski trener leta 1996
Boris Zrinski je v tekoči ko-
šarkarski sezoni s Polzelo
zapustil dober vtis v evrop-
skem tekmovanju, na doma-
čih parketih pa je bila pred
njim le nedosegljiva Olimpi-
ja. S finalom pokala je že
izpolnjen cilj in polfinale
končnice v dolini hmelja pri-
čakujejo povsem mirno.
»Po izpolnitvi letošnjih ciljev
bomo v polfinalu državnega pr-
venstva povsem neobremenje-
ni, kar hkrati ne pomeni, da
nam je vseeno, kakšen bo izid.
Seveda bomo storili vse, kar je v
naših močeh, da se prebijemo
do finala,« pravi Boris Zrinski
Kako do finala?
Dobro vemo od kod preti
največja nevarnost. Pri »pivo-
varjih« je vselej potrebno pazi-
ti na Matjaža Tovornika in mu
preprečiti, da se razigra. Po-
membno bo tudi zaustaviti na-
lete nevarnega Mileta Lisice,
ki se odlično znajde pod obe-
ma obročema, eden ključnih
mož je tudi Sašo Govc. Z zapi-
ranjem prostora pod košema
in s preprečevanjem povratnih
žog proti Govcu bi opravili
precej dela.
Menite, da bo odločala tu-
di daljša klop?
V tem elementu nimamo več
takšne prednosti kot pred nekaj
tedni. Imamo precej težav s poš-
kodbami, med katerimi najbolj
skrbi poškodba glave Jurija Sta-
vrova, ki je doživel prometno
nesrečo. Zavoljo tega še ne ve-
mo, če bo nared. V primeru
njegove odsotnosti bodo morali
nekateri mlajši prevzeti nase
več odgovornosti. Mislim pred-
vsem na Rajka Rituperja, ki v
zadnjih dneh kaže dobro for-
mo, nekaj podobnega velja tudi
za Klemna Zaletela.
Kako dolgo bo trajal obra-
čun z Laščani?
Napovedi so nehvaležne, še
posebej v lokalnih derbijih.
Pred svojim občinstvom ne
smemo in ne moremo izgubiti.
Torej smo v rahli prednosti, ki
bi lahko bila tudi odločilna in bi
nam prinesla drugi finale konč-
nice. Seveda bomo naredili vse,
da bo polfinale končan že v
Laškem, čeprav se pripravljamo
tudi na možnost tretje tekme.
Gremo v finale!
Tudi igralci se zavedajo, da
so z uvrstitvijo v finale po-
kalnega tekmovanja izpolni-
li letošnji cilj, ki jim zagotav-
lja miren nastop v zaključku
državnega prvenstva, v kate-
rem je njihova igra precej-
krat nihala.
»V obračunih s Pivovarno
Laško nikakor ne bo lahko, a
smo trenutno boljše moštvo,
kar nas navdaja z optimiz-
mom. Mislim, da se bomo uvr-
stili v finale,« pravi edini dr-
žavni reprezentant na lokal-
nih derbijih Goran Jagodnik,
toda branilec Miha Čmer opo-
zarja na nekatere nevarnosti.
»Največ bo odvisno od naše-
ga pristopa. Dvakrat smo že bili
uspešni, na zadnji tekmi na Pol-
zeli smo jih povozili, toda zma-
gi bo potrebno odmisliti. Polfi-
nale končnice je zgodba zase in
če bomo živeli na starih lovori-
kah, nam lahko spodleti,« opo-
zarja Čmer. Ali je iz njegovih
besed mogoče razbrati tudi ne-
kaj strahu pred Laščani?
»Ne strahu, temveč spošto-
vanja! Pivovarna ni naivna,
zna igrati košarko in ima iz-
vrstne posameznike: Lisico,
Tovornika, Juraka... V lokal-
nih derbijih ni izgubljene žo-
ge, igra se >na nož< in vse je
možno. Vseeno sem prepri-
čan, da bomo odigrali tako kot
znamo in postali zmagovalci,«
razmišlja Miha Čmer.
Vselej borbeni Goran Jagod-
nik razmišlja celo o zaključku
po drugi tekmi. »Sezona se že
krepko vleče, vsi smo rahlo
utrujeni in zato bomo dali vse
od sebe, da bi polfinale končali
v dveh srečanjih. Ključ do uspe-
ha je zavzeta in ostra igra v
obrambi, kjer bomo največ po-
zornosti posvečali Tovorniku in
Lisici. Če nam uspe vsiliti še
visok ritem, ki nasprotnikom ne
odgovarja, bomo videli še drugi
finale in razveselili naše zveste
navijače,« pravi Jagodnik.
V zadnji tekmi 6.kroga sku-
pine B je BWC kot gost prema-
gal Satex s 76:73. Končni vrst-
ni red: Polzela 20, Republika,
BWC 18, Satex 16.
Polzela je v polfinalnem obra-
čunu s »pivovarji« favorit, toda
le ob igranju vseh najboljših. Po
pokalnem polfinalu z Idrijo je
bil lažje poškodovan Kobale, a
se za njegov gleženj ne gre bati.
Bolj zaskrbljujoč je bil pogled
na Rituperjevega, obloženega z
ledom... Ob zdravstvenih teža-
vah Stavrova bi' morebitna od-
sotnost še kakšnega izmed pol-
zelskih igralcev dodatno zaplet-
la položaj pri Savinjčanih, ki so
vendarle trdno določeni: »V fi-
nale!«
TOMAŽ LUKAČ
Polzela v evropski pokal
Z uvrstitvijo v finale domačega pokala bodo košarkarji
Polzele tudi v naslednji sezoni igrali najmanj v evropskem
pokalu, saj so izgubili odločilno tekmo z Olimpijo.
Polzelani so v domači dvorani v polfinalu zanesljivo izločili
Idrijo in se v prvem polčasu finala pred 2000 gledalci močno
upirali Olimpiji. Ljubljančani so med tednom na zaključnem
turnirju evropske lige po porazu z novim prvakom
01ympiakosem s 65:74 in zmagi z Asvelom s 86:79 zasedli
3.mesto, v finalu pa je mimo visokega Stepanie uspešno prodri
tudi domači branilec Zaletel. Foto: GREGOR KATIC
Upali le na osmerico
Aleš Pipan je pred sezono računal le z uvrstitvijo Pivovarne Laško med osmerico
Trije trenerji slovenskih
ekip so v državnem prvens-
tvu zmagali v Tivoliju in
med sveto trojico največ po-
meni Pipanov uspeh s Sate-
xom v polfinalu končnice
1994/95. Dovolj za optimi-
zem, da bo zdaj s Pivovarno
Laško odšel še korak dlje -
do finala.
»Skozi vso sezono stopnju-
jejo formo in v najboljši smo v
končnici, ko se odloča o Evro-
pi. Nekateri so napačno razu-
meli položaj in rezuhate nelo-
gično zahtevali že po nekaj
krogih, kajti prenovljena eki-
pa je nujno potrebovala dolo-
čeno obdobje za spoznavanje
in uigravanje,« pravi Aleš Pi-
pan, ki je v drugem delu sezo-
ne ob treh tekmah z nepre-
magljivo Olimpijo naredil seri-
jo 11-7.
Polzela je v šestih letih edi-
na prekinila zmagovito seri-
jo Olimpije. Kakšne so mož-
nosti pred jutrišnjim začet-
kom polfinala?
Za Polzelo 60:40, toda mor-
da bodo utrujeni in bo razmer-
je drugačno. V vsakem prime-
ru so favoriti, naša druga eki-
pa niso samo po rezultatih,
marveč tudi po organizaciji na
vseh ravneh kluba. Potrebna
bo tudi tretja tekma, to je naš
osnovni cilj.
Za morebitni finale bo »po-
trebna zmaga na Polzeli.
Doma redko izgubljajo, toda
v lanski sezoni sem s Satexom
bil uspešen na Polzeli. Njiho-
ve prednosti so daljša klop,
bolj uigrano moštvo in med-
narodne izkušnje, a tudi nas
nihče ne sme vnaprej odpisati.
Odločilni bosta dnevna forma
in trenutno razpoloženje.
Pivovarna se je skozi vso
sezono počasi dvigala. Kaj je
bilo odločilno na poti do fi-
nala?
Poraz v Rogaški Slatini! Re-
zultatsko smo bili povsem na
dnu, trdo trenirali čez novolet-
ne praznike in 4.januarja zma-
gali na Kodeljevem. Odtlej gre-
mo samo navzgor in zdaj lah-
ko priznam: na začetku sezo-
ne nisem niti približno upal,
da bomo polfinalisti končnice.
Kaj je največji športni us-
peh Aleša Pipana: igralski
naslov YU prvaka med mla-
dinci, trenerski polfinale
končnice ali četrtfinale te-
niškega prvenstva Jugoslavi-
je za konkurenco do 16 let?
Med uspehi ni velikih raz-
lik. Na igralske rezultate s Ce-
ljem in Olimpijo sem pono-
sen, ker sem bil enakovreden
vsem zvezdnikom. V tenisu
sem vztrajal zelo kratko ob-
dobje, za trenerja pa je vedno
vprašanje kaj predstavlja pol-
finale končnice. Na klopi za
nekatere štejejo le zmage, pre-
več je nestrpnosti do trenerjev
in v takšnih razmerah je zelo
težko delati.
Potrebna bo tretja
Mileta Lisica je igral v treh
finalih končnice in še treh
finalih pokala, ogromno iz-
kušenj ima še nekaj košar-
karjev in zato se v mestu
piva nihče ne boji Polzele, ki
ji sicer priznavajo rahlo vlo-
go favorita.
»V prvi sezoni smo z uvrsti-
tvijo v polfinale dosegli velik
uspeh, osebno sem zadovo-
ljen, toda vselej je mogoče na-
rediti še več,« pravi Lisica, ki
se je poleti menda že obljubil
Polzeli, a je končal pri bolj
konkretnih Laščanih. »Pri Cr-
veni zvezdi sem imel ob sebi
še pet, šest odličnih igralcev, v
Pivovarni si večino odgovor-
nosti deliva s Tovornikom in
zato letošnje sezone ne mo-
rem primerjati z obdobjem iz-
pred treh let, ko sem bil MVP
jugoslovanske Uge.
»Laško bo hit sezone,« je
septembra napovedoval uspe-
šno prvoligaško premiero Pi-
vovarne. »Na prvi tekmi s Pol-
zelo je odločila ena žoga, na
gostovanju smo v veliki želji
pregoreli. Nobena tekma ni
odraz realnega razmerja moči,
Polzela je favorit, vendar rtij
dvigujemo formo in odločala
bosta skok ter igra v obrambi,«
napoveduje »Lija«.
Prva prava košarkarska se-
zona je povsem uveljavila 20-
letnega Gorana Juraka, ki je
pogodbo s pivovarno predča-
sno podaljšal do leta 2000,
»Verjel sem vase, toda tako
obilna minutaža me je prese-
netila,« je odkrit mladenič, ki
je bil še pred dobrim letom dni
udeleženec svetovnega pokala
v plavanju. »Polzela je močna
na vseh položajih, a mora ve-
deti, da bomo vsako tekmo
igrali na zmago. Možnosti so
50:50, Lisica je bil že dvakrat
jugoslovanski prvak in za nas-
protniki v ničemer ne zaosta-
jamo.«
Najboljši strelci pred konč-
nico: Tovornik (PL) 785, Čiz-
mič (Rep) 733, Goljovic
(BWC) 691, Petranovič (Pol)
508, Lisica (PL) 487, Jagod-
nik (Pol) 478, Genjac (Hel)
466, Kovačevič (Rep) 457,
Primorac (Sat) 453, Čovic
(Idr) 419 itd.
V Laškem ni veliko igral, na
Polzeli si je hitro poškodoval
glavo in zato bi pod košema
lahko izenačil razmerje moči.
»Mladi se moramo najprej do-
kazati v obrambi, igra v napa-
du nato pride sama. Veliko
košev sem dosegel iz drugih
akcij, občutek in timing imam
že od nekaj dober in počasi se
bom izpod koša preselil na
krilo. Na štirico. Roko imam
mirno, na treningih zadevam
tudi trojke in pred tekmo z
Republiko sem moral simuli-
rati Čizmiča,« je o svoji košar-
karski prihodnosti dejal Goran
Jurak, ki je že v ožjem krogu
kandidatov za člansko repre-
zentanco do 22 let.
ŽEUKO ZULE
Polzelani uspešnejši
Tradicija je neusmiljeno
na strani Polzelanov, ki so
dobili zadnjih pet uradnih
tekem. Obe v rednem ligaš-
kem delu letošnjega prvens-
tva, obakrat so bili boljši v
zadnji skupni drugoligaški
sezoni 1991/92 in polovično
uspešni v sezoni 1989/90, ko
so Laščani zadnjič zmagali.
Še s starim imenom Zlato-
rog so 28.oktobra 1989 doma
zmagali z 91:78 (48:49) in čez
slaba dva meseca na Polzeli
izgubih z 88:106 (54:52). V
sezoni 1991/92 so bili obakrat
boljši Polzelani, ki jih je že
vodil Zrinski in so se nato uvr-
stili med prvoligaše. Nosilci
igre so bili Turnšek, Urbanija
in Cizej, pri Laščanih pa Med-
ved, Šoštarič, Blatnik, Lapor-
nik in Zdolšek.
Do novega spopada bi mora-
lo priti jeseni 1995 v četrtfinalu
pokala, vendar je bil žreb raz-
veljavljen. V uvodnem prvoli-
gaškem derbiju 21. decembra
1996 so v Treh lilijah pred 1500
gledalci najtesneje zmagali
Polzelani, ki so vodili večji del
tekme. Dve sekundi pred kon-
cem je Tovornik pri 83:86 zadel
prvi in zgrešil drugi prosti met,
odbito žogo je skozi obroč po-
rinil Vujovič, toda sodnika Ko-
vačič in Jeršan sta priznala le
koš iz prostih metov. Laščani
so posnetek poslali na KZS,
toda uradnega pojasnila o spor-
nem dogodku še niso dobili.
Drugo tekmo je 22.marca
pred 1300 gledalci gladko do-
bila Polzela, ki je začetno
vodstvo s 16:6 do polovice pr-
vega polčasa povišala na 29:9.
Laščani so si že pred gostova-
njem z zmago nad Idirjo do-
končno zagotovili mesto med
osmerico in tudi zato po slabi
igri doživeli najhujši prvoli-
gaški poraz. Ž.Z.
%. SNOPIČ
KULTURA
17
Stekleni atelje, pasa
za oci in dušo
Edinstven kulturni spomenik v tem delu Evrope ■ Celju ga je zapustil mojster fotografije Josip Pelikan
'^»stekleni fotografski ate-
|e, ki ga danes prenovljene-
ja odpirate, ni samo v ponos
;elju, ampak vsej Sloveniji
J Evropi, saj je v tem pro-
doru edini tovrstni kulturni
pomenik,« je na priložnost-
li slovesnosti ob odprtju
irenovljenega ateljeja moj-
ira fotografije Josipa Peli-
lana v petek dejal predstav-
lik ministrstva za kulturo
lane Morovič.
Celjane je pohvalil za vso
krb in prizadevnost, s katero
0 se v Muzeju novejše zgo-
iovine Celje konec osemde-
etih let lotili ohranjanja in
irejanja ter arhiviranja boga-
e zapuščine fotografskega
(lojstra, ki je dobršen del svo-
ega življenjskega dela posve-
il Celju in bližnjim krajem.
,etos mineva 20 let od smrti
jojstra Josipa Pelikana, Celje
la je spomin nanj februarja
beležilo z izdajo monografi-
1 »Josip Pehkan, mojster fo-
)grafije«, ki jo je v sodelova-
ju z Muzejem novejše zgo-
ovine Celje izdala Mohorje-
adružba. Zdaj, konec aprila,
it sledilo še odprtje prenov-
ljenega steklenega ateljeja, ki
relja za edini ohranjen in ob-
lovljen stekleni fotografski
itelje iz prejšnjega stoletja v
em delu Evrope.
»Vsi razstavljeni eksponati
»last mojstra Josipa Pelika-
la, 70 odstotkov njegove za-
)uščine pa je hči, Božena Pe-
ikan, podarila Mestni občini
-elje in Muzeju novejše zgo-
lovine Celje,« je ob odprtju
dejala direktorica muzeja An-
dreja Rihter ter dodala, da so
z veseljem in ponosom prev-
zeli zahtevno in odgovorno
nalogo dokumentiranja in
ohranjanja zajetnega foto-
grafskega gradiva. Doslej so
prevzeli 16.878 originalnih
fotografij različnih velikosti
in 935 fotografskih plošč.
Prvi razgovori o ohranjanju
in kasneje tudi širši predstavi-
tvi bogate Pelikanove zapuš-
čine, so se med Rihterjevo in
mojstrovo hčerko Boženo Pe-
likan, ki je prav tako kot se-
stra Nada Zore nadaljevala z
družinsko fotografsko tradici-
jo, začeli v letu 1988, že leto
kasneje pa so v muzeju pri-
pravili prvo animacijsko raz-
stavo. Odziv obiskovalcev je
bil dovolj vzpodbuden, da sta
ji sledili leta 1990 razstava o
Celju in leto kasneje še o bliž-
njih zdraviliščih, Dobrni in
Rogaški Slatini.
V letu 1994 je Mestna obči-
na Celje odkupila atelje, mini-
strstvo za kulturo in celjska
občina pa sta za obnovo ate-
ljeja, ki jo je vodil Stanovanj-
ski sklad Mestne občine Ce-
lje, namenila 14 milijonov to-
larjev. Pod skrbnim nadzo-
rom Branke Prime iz Zavoda
za varstvo kulturne in narav-
ne dediščine Celje so dela
zaupali celjskemu podjetju
Remont s podizvajalci. V pre-
novljenem steklenem ateljeju
si obiskovalci od petka dalje
lahko v spodnjih galerijskih
prostorih ogledajo mojstrovo
opremo in njegove ateljejske
posnetke, temnico in retušir-
nico, v etaži pa je čudovit
stekleni atelje, v katerem je
ustvarjal mojster Pelikan.
I. STAMEJČIČ
Foto: GREGOR KATIC
Podobe Celja in okoliških krajev, ljudi in mestnega utripa, ki nam jih je zapustil mojster Josip
Pelikan, so dragocena dediščina časa. Časa, ki se rmših src še veliko bolj intenzivno dotakne v
čudovitih prostorih pod stekleno streho Pelikanovega fotografskega ateljeja v Razlagovi ulici.
Skubic o Slomšku
v četrtek, 1. maja, bo v
Celju recital »Slomšek med
Jami«, ki ga bo izvedel Tilea
Skubic, včasih znani televi-
%ki voditelj.
Gre za recital, v katerem
opisuje življenje in delo knji-
ževnika, narodnega buditelja,
frvega mariborskega škofa ter
■vetniškega kandidata Antona
Martina Slomška, skupaj z
Najzanimivejšimi odlomki iz
Slomškovih del. Z njim se
^kubic predstavlja v številnih
''fajih po Sloveniji, v Celju pa
"O nastopil v cerkvi Sv. Jožefa
^ Aljaževem hribu, takoj po
^^ferni maši ob 18.30.
Tilen Skubic je z recitalom
[^stopal tudi med Slovenci po
'^frnčiji in na Hrvaškem, vabi-
'1" ga prav tako v Severno in
'ižno Ameriko ter v Avstrali-
Posnel ga je tudi za italijan-
^•^0 radiotelevizijo RAI, za
'i^n slovenski program. Zani-
""Jvo je, da je s »Slomškom
N nami« najprej nastopil v
^zkrižju, to pa zato, ker je
Slomškov pranečak Matej (1.
1908) prodal družinsko poses-
tvo Slom pri Ponikvi ter potem
kupil mlin v Razkrižju.
Tilen Skubic je začel kariero
v novogoriškem gledališču, po
letih na televiziji pa se je pre-
sehl v Rim, kjer je začel z
delom v filmskem mestu Cine-
citta. Z odličnim znanjem ita-
lijanščine mu je uspelo, da
lahko prevaja filmska besedila
iz štirih drugih tujih jezikov v
italijanskega. Med bivanjem v
večnem mestu je doživel vse
mogoče, papež Janez Pavel II.
ga je osebno sprejel kot pred-
stavnika Unesca, na Tele Mon-
te Carlo je potem nastopil sku-
paj z veliko zvezdo La Toyo
Jackson... Zanimive so že
Skubičeve korenine, saj je bil
njegov praded, Henry Wilkin-
son, britanski konzul na Du-
naju, oče pa univerzitetni pro-
fesor matematike, s katerim je
Tilen lahko potoval po svetu.
V Celju se torej obeta zani-
miv večer o Slomšku, ki je s
kraji našega območja kar naj-
tesneje povezan. Sicer pa je
bilo večkrat slišati, da naj bi ga
17 maja, na prvo obletnico
papeževega obiska v Sloveniji
razglasili za prvega pravega
slovenskega svetnika.
BRANE JERANKO
Tilen Skubic rmstopa z recita-
lom o Slomšku ter portretom,
ki je Gasparijevo delo. Gaspa-
rijevi so to posebej dovolili.
Fotografije Aleksandra Šterna
Aleksander Štern, mladi fotograf iz Celja, je pripravil svojo drugo samostojno razstavo
fotografij. Zamisel o razstavi, ki je na ogled v pubu Tri zvezde na Mariborski cesti do 9. maja, se je
porodila ravno v času glasbenega vrveža v Celju, torej ni naključje, da njegove fotografije
prikazujejo utrinke z glasbenih prireditev v Sloveniji v zadnjem času.
Avtorja kot motiv za fotografiranje privlačita predvsem moda in glasba, kar skupaj z
mladostnim zanesenjaštvom obeta, da bomo v Celju še dostikrat videh »na steni viseti« znane in
manj znane obraze z odrov. (Sherpa press)
M ZAPISOVANJA M
Hura za Dnevnik!
Ob vseh tistih propagandnih
brošurah, biltenih, katalogih,
ki ponavadi romajo naravnost
v koš, je tudi vas prav gotovo
že kdaj presenetil v poštnem
nabiralniku tudi kakšen časo-
pis, na katerega niste naroče-
ni, ga niti ne kupujete, niti ne
berete. Ja, prejšnji teden se mi
je ob vseh tistih pismih in raču-
nih, iz tiste zidne škatle na tla
vsul tudi časopis Dnevnik. Z
obveznim Nedeljskim dnevni-
kom. Super Pa naj bo enkrat
za spremembo Dnevnik. In. ko
sem se lotil branja, sem zgro-
ženo in razočarano ugotovil,
da sem vse to že nekje bral. In
gotovo ne v Dnevniku. Seveda,
v nabiralnik so mi kot promo-
cijski material ponudili na-
tančno en teden star časopis.
Dnevnik. Ja. točno to. Dnevni
časopis seje odločil promovira-
ti. iskati nove potencialne bral-
ce, z izvodom časopisa, ki je
star že en teden. Hmm, malce
čudna politika tegale dnevne-
ga časopisa; ali se ne zaveda,
da je vsebina dnevnega časopi-
sa vezana na dnevne dogodke
in da po štiriindvajsetih urah
ti dogodki niso več novi. sveži,
še topli, pač pa stari in uporab-
ni le še za morebitne refleksije,
ki pa niso več stvar dnevnega
časopisa, ali pa so se v propa-
gandnem oziroma marketinš-
kem. morda v naročniškem
oddelku, zmotili. V kar pa kar
malce težko vezjamem. Bliž-
nja resnici bo tista trditev, da
so ostanke, tisto kar se ne pro-
da, enostavno nametali v na-
biralnike, brez kakšnega po-
prejšnjega tehtnejšega razmi-
sleka prav v vse te zidne škatle
in čakali na rezultat. Ne vem.
morda me bodo še poklicali in
povprašali, kakšna se mi zdi
vsebina in tam proti koncu
telefonskega pogovora ponudi-
li še naročnino. Z vsemi ugod-
nostmi vred. Vse lepo in prav.
toda kako se naj človek naroči
na časopis, ki se ima za dnev-
nik, obnaša pa se kot štiri-
najstdnevnik? Kdo se bo naro-
čil na časopis, ki prinaša infor-
macije za teden dni nazaj?
Kdo bo bral en teden stare
novice? In končno, le kako
zaupati ljudem, da bodo teme-
ljito in sprotno obveščali, ko pa
se niti sami ne zavedajo, ko pa
niti njim samim ni jasno, da
delajo dnevnik? Ja. še sreča,
da to ni edini dnevni časopis
na Slovenskem. Ker. kar zade-
va mene. bom še vedno ostal
pri dobrem starem Delu. Vsaj
vem. da berem sveže novice.
Pa mi zato ni treba sproti po-
gledovati proti zgornjemu delu
strani, kjer je odtisnjen da-
tum. Ne vem. toda ko prebi-
ram Dnevnik, mi pogled ne-
nehno sili tja. Kot. da bi vse te
novice že nekoč nekje prebral.
Kot da več ne bi bile nove.
Hočem skratka povedati; za
razliko od televizije in radia,
ki nimata le informativnega
značaja, pač pa tudi izobraže-
valnega in zlasti ter predvsem
razvedrilnega oziroma zabav-
nega, si časopis, ki se »proda-
ja« kot dnevnik, ne more pri-
voščiti zamud. Niti enodnev-
nih. Kaj šele enotedenskih. In
v tistem trenutku, ko si to pri-
vošči, izgubi kredibilnost. Pa
ne oziraje se na to. da pri tem
uredniška ekipa ni imela pr-
stov zraven oziroma drugače;
čeprav so napako storili v od-
delku za propagando, ne vem.
morda v naročniškem oddel-
ku, slaba luč je padla na Dnev-
nikovo uredniško politiko. In
če sklenem, hja. ta ekipa, ki ga
urejuje, očitno še ni zapopad-
la, da ustvarja dnevnik. Ja,
točno to; časopis, ki izhaja
vsak dan. In, ki vas mora vsak
dan z novicami dobesedno
prerešetati. Nikar pa prodajati
en teden starih novic. Novic?
No ja. morda za dnevnik, ki se
prepoznava kot tednik, pa če-
prav se imenuje Dnevnik.
Piše: TADEJ ČATER
18
KULTURA
Gomilsko na gradu Podsreda
Mednarodna razstava o transformaciji vasi
Na gradu Podsreda pri
Kozjem so pred dnevi odprli
razstavo Transformacija vasi
v deželah Alpe-Jadran. Na
razstavi, ki so jo že videli v
Italiji ter na Madžarskem,
zdaj pa je na ogled tudi v
Sloveniji, je mogoče spoznati
vse mogoče o vaških in tudi
trških jedrih.
Tako je mogoče spoznati
njihovo sedanje stanje, pre-
novo in tudi razvoj teh jeder v
posameznih krajih Avstrije
(na Koroškem, Štajerskem in
Zgornjeavstrijskem), Hrvaš-
ke, ItaUje (na Tridentinskem-
Gornjem Poadižju, v Benečiji
in Furlaniji-Julijski krajini).
Madžarske (v županijah
Gyor-Moson-Sopron, Vas, Za-
la, Somogv in Baranja), Nem-
čije (na Bavarskem) in Slove-
nije. Gre za različne fotografi-
je ter projektne skice o uspe-
šnih ali načrtovanih obnovah
posameznih naselij ter njiho-
vem zgodovinskem razvoju.
Vsaka od naštetih dežel je na-
razstavi posebej predstavlje-
na.
Na razstavi, ki jo je na gra-
du Podsreda odprl državni se-
kretar iz ministrstva za kultu-
ro, Silvester Gabršček, je v
okviru Slovenije posebej iz-
postavljeno Gomilsko, vas v
Spodnji Savinjski dolini. Gre
za njen zgodovinski razvoj,
pri čemer sta posebej pou-
darjena prostorska in stavbar-
ska plat. Avtorji slovenskega
prispevka so Vito Hazler s
Filozofske fakultete (Oddelek
za etnologijo in kulturno an-
tropologijo), Milan Natek iz
Slovenske akademije znano-
sti in umetnosti (Znanstveno
raziskovalni center) in Zvez-
dana Koželj iz ministrstva za
kulturo (Uprava za kulturno
dediščino).
Pobuda za razstavo je prišla
z Madžarskega, saj naj bi za
lani predvideno svetovno raz-
stavo pripravili tudi potujočo
o ljudskem stavbarstvu v de-
želah med Alpami in Jadra-
nom. Tako so nato postavili
potujočo razstavo o problema-
tiki vasi, ki so si jo najprej
ogledali v madžarski županiji
Samogv ter v Miranu v italijan-
ski Benečiji, trenutno pa jo je
mogoče videti na slovenskem
gradu Podsreda.
Razstava o transformaciji
vasi v deželah Alpe-Jadran je
postavljena v prostorih se-
vernega palacija gradu Pod-
sreda. Na ogled je vsak dan, z
izjemo ponedeljka, med 10.
in 18. uro. Ogledati si jo je
mogoče do 18. maja.
Razstavo so postavili na
predlog državne uprave za
kulturno dediščino, v sodelo-
vanju s Kozjanskim parkom iz
Podsrede.
.... .......-BRANEJERANKO
Teden glasbene šole
Prireditve ob tednu Glas-
bene šole Celje so se pričele v
torek, 22. aprila, s koncer-
tom izbranih solistov GŠ Ce-
S soUstičnimi točkami so se
predstavili: Primož Mavric
(klavir), Aleš Ulaga (pozav-
na) , Barbara Starovasnik (kla-
vir), Nastja Cajhen (violina).
Jasmina Maček (sopran), Lu-
cija Lavbič (kitara), Mojca
Krajnc (klavir), Urška Arlič
(sopran), Svetlana Pušnik (ki-
tara). Maja Sedovnik (klavir),
Metka Marolt (flavta), Simona
Guzej (klavir).
Popestritev zahtevno izbra-
nemu ter tehnično in muzikal-
no korektno interpretiranemu
programu prvih dvanajstih
točk, je bil solistični nastop
violinistke Martine Gajšek in
pianistke Vesne Naglic ob
spremljavi Mladinskega godal-
nega orkestra GŠ Celje (diri-
gent Matjaž Breznik). Nastop
z orkestrom je za instrumente
višjih letnikov in srednje stop-
nje logičen, vendar zahteva iz-
jemno zanesljivost in sposob-
nost tako glede obvladovanja
instrumenta, kot tudi sposob-
nosti javnega nastopanja.
V sredo, 23. aprila, je bil v
Narodnem domu letni koncert
Mladinskega pihalnega orke-
stra GŠ Celje, pod dirigent-
skim vodstvom prof. Jureta
Krajnca. Kot solista sta se
predstavila pozavnist Marjan
Petrej in trobentač Gregor Gu-
benšek. Mladinski pihalni or-
kester je sestav z nekajletno
tradicijo, ki se vedno več po-
javlja v javnosti in ima tudi
redne celovečerne koncerte,
letos pa se prvič pojavlja tudi
na tekmovanju v konkurenci z
odraslimi pihalnimi orkestri,
ki bo v Sežani, 25. maja. Za
nadaljnjo rast in razvoj tega
orkestra je poskrbljeno, saj je
z letošnjim šolskim letom za-
čel delovati tudi »mali« pihalni
orkester, kot podmladek ozi-
roma podlaga za prehod v
Mladinski pihalni orkester.
Programska raven se z rastjo
znanja in sposobnosti učen-
cev in dijakov vidno dviguje,
kar je bilo razvidno tudi iz
koncertnega programa, saj so
izvajali zahtevna deta Straus-
sa, Korsakova, Sibeliusa, El-
garja, Štrucla, Morriconeja in
Gershvvina.
Teden glasbene šole so, v
četrtek, 24. aprila, zapolniU
pedagogi GŠ Celje, s svojim
drugim letošnjim koncertom.
Nastopili so: Jernej Marinšek
(flavta). Jelena Dukič (klavir)
Tvrtko Sarič (kitara), Katarina
Arlič (orgle), Larisa Čanji (so-
pran, klavir), Franjo Maček
(klarinet), Petra Arlati (violi-
na) , Brina Zupančič-Rogelj
(klavir), Jurij Hladnik (klari-
net), Klemen Golner (klavir),
Davor Mikulič (bariton), Hele-
na Poles-Plavec (flavta) in Be-
njamin Govže (klavir). Ob
koncertiranju pedagogov GŠ
Celje nastaja in se oblikuje
nova publika, ki jo sestavljajo
sedanji in bivši učenci, njihovi
starši, ter številni drugi Celja-
ni, ki spremljajo koncertno
dogajanje in znajo kritično
oceniti umetniške poustvari-
tve izbranih del, tako so jih
tudi tokrat nagradili z burnim
aplavzom.
Celotedensko glasbeno do-
gajanje se je zaključilo z matu-
rantskim plesom prve genera-
cije diplomantov srednje stop-
nje GŠ Celje, na katerem sta
nastopila Extra band GŠ Celje
in Mladinski godalni orkester
GŠ Celje. Extra band (dirigent
Albert Zaveršnik) se bo z kon-
certnim programom predsta-
vil 19. maja v unionski dvorani
v Celju, Mladinski godalni or-
kester, dirigent Matjaž Brez-
nik), pa 2. junija v Narodnem
domu, pred tem pa bo še sode-
loval na srečanju godalnih or-
kestrov v Mariboru, 10. maja.
Ostali orkesterski sestavi GŠ
pa se bodo do konca šolskega
leta še prestavili s samostoj-
nim celovečernim koncertom.
ALENKA GOBEC
Premiera na Galiciji
Gledališka skupina iz Galicije se je ob
besedilu Antona Ingoliča Krapi zbrala na-
tanko pred tremi meseci, v soboto pa se je že
predstavila na premieri.
Režiserka Jožica Ocvirk, ki je s skupino
pripravila predstavo tudi pred letom dni, je
delala po zastavljenem terminskem programu
in prav odgovornost sodelujočih je omogočila
izpolnitev želja, da so premiero opravili minulo
soboto zvečer v dvorani Doma krajanov pred
domačim občinstvom.
Zagotovo je za odlično organizacijo dela
zaslužen predsednik društva Ivo Lindič. Četu-
di je večina sodelujočih mladih in brez resnih
odrskih izkušenj, so likom uspeli vdihniti ak-
tualnost in pravo vizualno podobo (gre za
poslance, načelnike, župane, župnike, siroma-
ke...). Ponovitev bo v soboto, 10. maja, prav
tako v Dvorani doma krajanov Galicija.
V komediji nastopajo: Ivo Lindič, Roman
Žagar, Peter Vipave, Mateja Potočnik, Oto Ku-
der, Stanko Pečnik, Amadej Jazbec, Vida Lin-
dič, Robi Turnšek, Alojz Lešnik, Petra Ramšak,
Simon Arnšek, Alojz Golavšek, Tomaž Breznik
in Nataša Dolar.
T. TAVČAR
PRIREDITVE
■gledaliških
V Slovenskem ljudskem
gledališču bodo v ponedeljek,
5. maja, ob 16.30 za Abonma
srednje trgovske šole 2 Celje
uprizorili Gospo poslančevo.
V torek, 6. maja, bodo Gospo
poslančevo ob 11. uri uprizori-
li za Abonma Srednje frizer-
ske, tekstilne in strojne šole 2
Celje, ob 19.30 pa tudi za iz-
ven. V sredo, 7. maja, ob 11.
uri bodo Gospo poslančevo
uprizorili še za Abonma Gim-
nazija Celje-Center, ob 16. uri
bo za Abonma Čebelica in iz-
ven gostovalo Lutkovno gleda-
lišče iz Maribora z Žogico ma-
rogico, ob 20.30 pa bo predvi-
doma zadnja predstava Eks-
plozije spomina.
V Narodnem domu v Celju
bo danes, v torek 29. aprila, ob
19.30 redni letni koncert Me-
šanega pevskega zbora Zveze
društev upokojencev Celje,
pod vodstvom Jožice Soko.
V dvorani Zdraviliškega
doma na Dobrni bo v ponede-
ljek, 5. maja, ob 20. uri kon-
cert Mešanega komornega
zbora iz Celja, pod vodstvom
Pavla Bukovca.
V Kulturnem domu Mozir-
je bo v soboto, 3. maja ob 19.
uri medobčinska področna re-
vija odraslih pevskih zborov in
malih vokalnih skupin.
V avli hotela na Dobrni bo-
do v soboto, 3. maja, ob 17. uri
odprli razstavo del slikarja
Vinka Pajka iz Celja. Na ogled
bo do 16. maja.
V Likovnem salonu je odpr-
ta razstava kiparskih instalacij
Mihaele Ciuha.
V Galeriji sodobne umet-
nosti je odprta študijska raz-
stava »Trideseta leta likovne,
glasbene in literarne dejavno-
sti na Celjskem v luči družbe-
no zgodovinskih gibanj.«
V razstavišču Laški dvorec
je do 5. maja odprta razstava
steklarskih izdelkov Dane in
Remija Kočice iz Rogaške Sla-
tine.  ■
V knjižnici Šentjur skup,
na Iris razstavlja dela v sp^
min Rudiju Šaleju.
V Celjskem domu je do;
maja na ogled razstava del
žeta Horvata-Jakija.
V avli II. nadstropja Osred
nje knjižnice Celje je do kon
ca maja na ogled razstava Sv(
to pismo med Slovenci.
V Pokrajinskem muzeju j
do 30. junija na ogled razstav
Rifnik in njegovi zakladi.
V dvorani župnijskeg
centra Sv. duh v Celju je d,
10. maja na ogled razstava sli
Zdenka Krpana iz Gornje Rad
gone.
V avli Splošne bolnišnice
Celju je do sredine maja n
ogled razstava z naslovom»;
april - svetovni dan zdravja,
ki so jo pripravili dijaki Sred
nje zdravstvene šole.
V galeriji Zavoda z
zdravstveno varstvo Celje di
9. maja razstavlja akademsk
slikar Jurij Kravcov.
V gostišču Firšt v Solčavi i
Pokrajinski muzej pripra\'!
razstavo Znamenj v Zgorn]
Savinjski dolini, ki bo na oglei
do 1. junija.
V hotelu Merx so do 5. mč
ja na ogled olja Amine Kolarič
V butiku Steklar razstavlj
Vlado Geršak, v trgovini Bo
rovo pa Vesna Filipič.
V Hermanovem brlogu
Celju je na ogled razstava Hi
konjiček.
BBBBBBML J,
V dvorani Zdraviliške/i
doma na Dobrni bo v peteX
2. maja, ob 20. uri nastop Fol
klorne skupine in seksteta Vi
gred z Dobrne.

Union od 30.4. do 7.5. ob 16
uri ameriški film Jedijeva vrni
tev, ob 18.30 in 21.15 pa ame
riški film Shovvgirls-slačipur.
ce: Mali Union od 30.4. d(
7.5. ob 20. uri ameriški filn
Življenje s Picassom; Metro
pol od 30.4. do 7.5. ob 17., 15
in 21. uri ameriški film Dante
jev vrh, 3.5. tudi ob 23. uri.
Kino Dobrna 3. ob 19. ii
4.5. ob 17. uri ameriški filc
Kretenčkovi.
Pomladni koncert vokalne skupine Cvet
v četrtek, 24. aprila, je vokalna skupina
Cvet, ki jo sestavlja osem medicinskih sester,
priredila pod vodstvom Vide Bukovac pom-
ladni koncert v dvorani Celjskega doma.
V pester spored so uvrstile pretežno sloven-
ske narodne pesmi, ki sta jih za zbor priredila
glasbenika Jože Leskovar in Pavle Bukovac.
Posebno ljubezen posvečajo namreč ravno
neizmernemu zakladu ljudske kulturne dediš-
čine. Svojo zmogljivost pa so dokazale tudi s
predstavitvijo drugih skladb, kot na primer
Mozartove Uspavanke ali Barcarolle iz Hofma-
novih pripovedk.
Gost vokalne skupine je bil prof. Peter
pret, ki je s ciframi spremljal nekatere pesn"
Prispeval pa je tudi tri samostojne instrume'
talne točke koncerta.
K prisrčnosti večera so prispevali mladi gostj'
tako mlada plesalca Katja Horvat in Urb^
Kranj c kot tudi violinski kvartet Tadej Borovi
Nejc Zupane, Miha Halzer in Silvija Sivčevič. V;
našteti so kljub svoji rosni mladosti oprav™
nastop s prav profesionalno samozavestjo.
Po štirih letih postaja Cvet kar razpoznavi
»trajnica« v Celju in bližnji okolici.
LEANDER LITEl^
\%. SNOPIČ
KULTURA
19
Do knjige z računalnikom
Nič več zamudnega brskanja med karticami - Osrednja knjižnica Celje ponuja bralcem iskanje želenega gradiva
preko računalniških terminalov
v Osrednji knjižnici Celje bodo maja avtomatizirali izposojo
jpjig v Oddelku za otroke (30.000 knjig) in do konca leta še v
jddelku Vojnik (9.000 knjig), s tem pa zaključili več kot
Iftletno obdobje računalniške obdelave gradiva. Bralci z us-
lužno računalniško opremo lahko knjižnični katalog listajo
pdi doma, do konca leta pa bodo knjižničarji poskrbeli, da
Ijdo od doma lahko tudi naročali in rezervirali gradivo, si
pdaljševali izposojne roke ter na tak način tudi posredovali
uhtevke za medknjižnično izposojo.
Ob 50-letnici dela, ki jo
(srednja knjižnica Celje praz-
nje letos, so minuli četrtek
(Ijski knjižničarji dobili zmog-
jvejši centralni računalnik Alp-
la-server 300. Že doslej pa so
(11 po oceni Martine Rozman-
alobir, ki je tudi v Sloveniji
jlo cenjena v organizaciji ra-
iinalniškega usposabljanja
njižnic, v Osrednji knjižnici
;elje iz leta v leto računalniško
bolje opremljeni. V letu 1991, ko
so začeli z vnosom knjižnične-
ga gradiva v računalniško po-
datkovno bazo, so celjski knjiž-
ničarji začeli trdo in dolgotrajno
delo. Ob novem gradivu so mo-
rali namreč obdelati tudi
250.000 knjig, ki so jih imeli že
prej. Po treh letih so tako dose-
gli prvi vmesni cilj z avtomatizi-
rano izposojo v Študijskem od-
delku (200.000 knjig), po pol-
drugem letu pa še v Oddelku za
odrasle (60.000 knjig).
Osrednja knjižnica Celje
ima tudi dostop do Interneta,
bralcem pa ga ponuja v upora-
bo preko terminalov, ki so na-
menjeni tudi za samostojno
branje in pregledovanje kata-
logov. Zaenkrat le v tekstovni
obliki, celjski knjižničarji pa
bodo za popolnejši dostop v
grafični obliki namestili oseb-
ni računalnik.
Danes bralci večinoma ne
kopljejo več po listkovnih kata-
logih, takoimenovanih karti-
cah, kar je bilo zamudno in
mukotrpno delo. Na voljo je 10
terminalov, ker pa je Osrednja
knjižnica Celje vključena v mre-
žo slovenskih knjižnic, lahko
bralci preko terminalov »pogle-
dajo« tudi v malone vsako slo-
vensko knjižnico ali v skupni
knjižnični katalog. Pot do knji-
ge je potem kratka in preprosta -
zvečine traja le dva ali tri dni, da
v Celju dobijo želeno knjigo iz
medknjižnične izposoje, če je
knjiga izposojena, pa bralca ob-
vestijo, kako dolgo bo treba po-
čakati nanjo.
^»^^rei I. STAMEJČIČ
V Domoznanskem oddelku
se ukvarjajo s prenosom svoje
zbirke v digitalizirano obliko,
s tem pa bo bralcem omogo-
čen dostop do nje - brez nevar-
nosti in tveganja, da se karkoli
izgubi ali poškoduje. Grafični
zbirki bodo sledila tudi druga
redka in dragocena gradiva.
Celjski upokojenci bodo peli
v pestro celjsko kulturno ponudbo se vključujejo tudi
pevke in pevci Mešanega pevskega zbora Društva upokojen-
cev Celje, ki bodo v torek, 29. aprila, ob 19,30. uri pripravili
svoj redni letni koncert v Celjskem Narodnem domu.
Pevke in pevci, kar 45 jih prepeva v zboru, bodo v koncert-
nem programu zapeli 19. pesmi domačih in tujih avtorjev. Zbor
deluje že od leta 1961, lansko leto so uspešno obeležili 35-
letnico delovanja. Zadnja leta zbor deluje pod strokovnim
vodstvom Jožice Soko, in v tem času je zbor tudi kakovostno
napredoval, pridobil pa je tudi kar nekaj novih pevcev. Zbor tudi
veliko nastopa, sodelujejo tudi z Ženskim pevskim zborom iz
Trbovelj, skupaj so prepevali lani tudi z ženskim pevskim
zborom iz Češke, ob njihovem obisku v Šentjurju pri Celju pri
tamkajšnjem ženskem pevskem zboru, vsako leto sodelujejo na
srečanju upokojencev Slovenije, redno prepevajo tudi na pev-
skih revijah Zveze kulturnih organizacij Celje in še bi lahko
naštevali. ŽIVKO BEŠKOVNIK
Celjani na Maratonu
Po uspešnem prvem Gledališkem maratonu, ki so ga nal
Obali izvedli lani, je letošnja druga polovica aprila v
občinah Izola, Piran in Koper spet v znamenju plesa in
gledališča. Med nastopajočimi so tudi plesalci iz Celja.
Maraton letos prerašča gledališke okvire, saj je Zveza
kulturnih organizacij Izole kot organizator v program uvrsti-
la tudi nekaj plesnih in lutkovnih predstav. Sodeluje kar 52
skupin oziroma blizu 700 nastopajočih, med njimi pa so
zadnje dni Maratona v Piranu nastopile članice mladinskega
plesnega gledališča Akt s svojimi Štirimi letnimi časi, v
\nkaranu otroško plesno gledališče Mali Harlekin s predsta-
vo Teja v Ozovi deželi ter v Izoli Plesni teater Igen Studia za
les Celje z Vidkovo srajčico.
' Posredno pa sta na Maratonu nastopih tudi Celjanki Bina
jštampe Žmavc kot avtorica teksta Ure kralja Mina in Ana|
JFovk Pezdir kot koreografka iste predstave v izvedbi maribor-
skega Lutkovnega gledališča. Ana Vovk Pezdir pa je v Izoli
vodila tudi seminar za gledališčnike in plesalce. IS
Za pesem je čas tudi med delom
V Bočni so se predstavili zgornjesavinjski ljubiteljski pesniki in pisatelji
Zgornjesavinjski kulturni-
iso slovenske dneve knjige
beležili malce po svoje, saj
»v Bočni pripravili srečanje
iubiteljskih pisateljev in pe-
nikov, ki so spregovorili o
lw)jih koreninah, tudi drob-
ih iz življenja, predvsem pa
fedstavljali svoje stvaritve.
Na srečanju ljubiteljev, ki
Is ga pripravila Prosvetno
bštvo Bočna in Zveza kul-
^rnih organizacij Zgornje Sa-
iiijske, so tako sodelovali
idje, ki se s svojim literarnim
tvarjanjem drugače v javno-
i ne pojavljajo. V večini pri-
^^erov so to ljudje, ki pišejo
'^smi in druga dela brez kak-
^ih dodatnih izobraževanj,
j^fina od njih pa najde čas za
wbiteljsko delo med napor-
••ii vsakdanjim življenjem,
"di med delom na kmetiji,
'^k pesnik ali pisatelj je bil
^ svoje izjemno zanimiv, vsi
"^so bili veseli, da so se sreča-
''t^ spoznali.
i^isatelji in pesniki, vsi ljubi-
ci, so izrazili željo, da bi
^daljevali s podobnimi sreča-
in že naslednje naj bi bilo
^četku junija, prav tako v
^^^\. Poleg tega so se še do-
govorili, da bodo skušali poi-
skati mentorja, ki bo usmerjal
njihovo delo, razmišljali pa so
tudi o izdaji zbirke, kamor bi
vključili mlajše ustvarjalce.
Srečanja se je udeležila Dragi-
ca Breskvar, strokovna sveto-
valka za literarno dejavnost
pri ZKO, ki je izrazila presene-
čenje nad številčno udeležbo,
ki daje zagotovilo, da se Slo-
vencem ni treba bati za lepo
slovensko besedo.
Na srečanju naj bi sodelova-
la tudi Jerica Mrzel, ki je ug-
lasbila nekaj ljubiteljskih pe-
smi, vendar je zaradi poškod-
be udeležbo morala odpove-
dati. Zato je srečanje pisateljev
in pesnikov v Bočni z izjem-
nim nastopom obogatil Oktet
TEŠ pod vodstvom Mitje Ve-
nišnika, ki se odpravlja na
turnejo po Rusiji. Člani okteta
so namesto v Šoštanju pripra-
vili vajo kar v Bočni in vse
navzoče presenetili z izjem-
nim repertoarjem, ki so ga del
izvedU tudi v ruskem jeziku.
URŠKA SELIŠNIK
Srečanja ljubiteljskih pesnikov in pisateljev so se udeležili Štefka Petek. Janez Gregorc, Marija
Rihter, Rozka Tkavc, Milka Trbovšek, Ida Slapnik, Marija Ročnik. Marko in Peter Potočnik.
Marija Žmavc ter Andreja Špeh, ki so zastopali vseh pet zgornjesavinjskih občin.
IZ GUTENBERGOVE
GALAKSIJE
Ponovno odkrita Alma Karlin
Piše: BRANKO GOROPEVŠEK
Še pred nekaj leti, ko sem
celjske gimnazijce spraše-
val, koliko poznajo Almo
Karlin, ni o njej nihče vedel
povedati nič. Pa ne, da bi ob
tem nepoznavanju celjskih
rojakov krivil dijake ali mo-
rebiti profesorje. Dama, ki
se je Celjani bolj spominjajo
kot velike samotarke in ču-
dakinje, je bila gladko in
malo vseskozi prezrta. Red-
ke notice o njej v časnikih so
izvenele v prazno in njena
veličina je kot »urok našega
morja« čakala na zanjo bolj
ugodne čase. Toda zakaj je
bila Alma Karlin prezrta,
skoraj pozabljena? Je celj-
sko javnost motila njena po-
sebnost, ali morebiti njena
nacionalna indiferentnost?
Morda kaj drugega?
Ženska, ki je dobršni del
svojega življenja preživela kot
pustolovka na samotnem po-
tovanju, se ni hotela in verjet-
no niti ni znala pokoriti ta-
kratnim družbenim vzorcem.
Živela je življenje, »ki se še
dandanes ne priliči ženske-
mu spolu, kaj šele v tistih
časih«. Njena potovanja so bi-
la pravi nemir, nenehen beg
pred sabo in pred svetom, ali
kot je izrekla Alma sama, že-
lela je »na planet, od koder se
ne vidi zemlje«.
Številne vtise z njenih poto-
vanj po tujih azijskih in paci-
fiških deželah je strnila v vr-
sto zanimivih prispevkov, ki
so še danes prijetno branje.
Vendar njeno pisanje pri nas
ni naletelo na prav ugoden
odmev. Pisala je v takrat oso-
vraženem nemškem jeziku.
Slovenščine ni bila vešča,
»hči slovenskih staršev« je
znala izreči le nekaj besed v
našem jeziku. Tudi Avstrija
njenega dela ni sprejemala,
čeprav se je čutila Avstrijko.
Njena dela so izšla pri nemš-
kih založnikih v Leipzigu.
Ne želim na tem mestu so-
diti o njenem pisanju, o tem
naj sodi literarna kritika. Le
nekaj drobcev bi rad navrgel
k boljšemu poznavanju njene
osebnosti. Večina poznaval-
cev je Celjanko označilo kot
veliko antifašistko, vendar pa
se je v nekaterih svojih pisa-
njih znala spustiti tudi na ni-
vo evropskih kolonialistov, ki
so bili do »tihomorskih« do-
morodcev hudo žaljivi.
»Manjvredni mešanci«, »tre-
bušoni« in ostale zbadljivke
na račun moških domorod-
cev, ki naj bi ji povzročali
težave, so bile kar pogoste.
Od dežele do dežele je posta-
jal njen odnos do moških bolj
sovražen. Sama pravi, da se je
morala braniti pred njihovo
nesramnostjo, zaničevanji,
ropi in celo telesnimi napadi.
Jo je vodil strah ali pa spozna-
nje o njeni drugačnosti, da je
v iskanju zadoščenja svojih
žalostnih izkušenj postajalo
njeno pisanje tudi malce rasi-
stično?
Vendar je to le ena stran
izmed mnogih podob Alme
Karlin. Po drugi plati nam
njena kurioznost odkriva po-
gumno, odločno in radoznalo
žensko, ki se ni hotela, niti
znala prilagoditi stereotipom
o vlogi žensk v takratni druž-
bi. Ožigosana kot čudakinja
je bila obsojena na življenje v
samoti.
Tako je bilo vse do začetkov
devetdesetih let, ko je sloven-
ska javnost Almo Karlin »od-
krila«. Kar naenkrat je postala
velika Slovenka. Kot jastrebi
so se najrazličnejši razisko-
valci spustili v proučevanje
njenega življenja in dela. Kdo
bo hitrejši in boljši, udarnejši
in eksluzivnejši. Raziskovali
so dijaki, študenti so z Njo
zaključevali študij, nekaterim
pa ni dala miru niti med podi-
plomskim študijem. RTV-jev-
ci so posneli nekaj odmevnih
dokumentarnih oddaj, posta-
la je zanimiva za odrske upri-
zoritve... Skratka, vsi so po-
stajali njeni poznavalci. To-
da... Znamenita Celjanka je
ob tem postajala vse bolj
izrabljena oz. zlorabljena.
Iz njene »življenjske filozo-
fije« se v zadnjih letih napaja
tudi del »ekstremnega« žen-
skega sveta. V Almi vidijo
svojo predhodnico, pravega
malega Jahva, obdanega s
svetniškim sijem. Več kot
očitno je, da podalpski femi-
nizem njenega življenja ne
pozna oz. ne razume prav
dobro, še manj njena dela in
čas, v katerem je živela. Njen
svet je bil precej drugačen,
kot ga njene »ideološke« na-
slednice razumejo in dojema-
jo. Ni, da bi kar tako povprek,
zaradi trenda in modnosti,
sprejemali njen način mišlje-
nja in življenja. Je preveč
skrivnosten in mističen.
Za boljše razumevanje nje-
nega življenja in dela bosta
več kot dobrodošla prevoda
dveh njenih del, ki sta izšli ob
koncu preteklega leta: Urok
južnega morja (orig. Im Ban-
ne der Siidsee), izšel je pri
Mohorjevi založbi in Zmaji
in duhovi (orig. Drachen und
Geister), izdala ga je založba
Mavrica. S tem smo Slovenci
opravili le del naloge, ki jo
dolgujemo Almi Karlin, kajti,
verjeli ali ne, premoremo le
tri njena dela v slovenskem
prevodu. Še veliko bo potreb-
no postoriti, da se bomo svoji
rojakinji oddolžili za »zlo«, ki
s (m) o ji ga štorih v preteklo-
sti. Potem bo tudi poznavanje
in razumevanje njenega dela
in življenja boljše in kvalitet-
nejše. Pa brez zamere!
20
NASI KRAJI IN UUDJE
Koš smeha nevidnemu občinstvu
V gledališču Nasmeh igrajo slepi in slabovidni igralci
Ta naš ljubi svet se vrti z
nami vred, enkrat prav, dru-
gič narobe, v luči igrivih
zmešnjav. In če se po na-
ključju zgodi, da pride neko
nedeljo gospod Zajec v počit-
niški dom Jurček in želi ime-
ti pomemben podpis od gos-
poda Miklavca, nastane ko-
medija Dan oddiha. V Trnov-
Ijah jo je uprizorilo gledališ-
če Nasmeh.
»Smej se, če si moder,« je
misel rimskega pesnika Mar-
tiala. Člani gledališča Na-
smeh, enajst jih je, med njimi
sedem slepih in štirje slabo-
vidni, verjamejo v ta rek in
čutijo, da nas smeh ohranja in
poživlja, daje nam moč za po-
membne odločitve. Ponuja
nam olajšanje in kratek pre-
mor, ko smo utrujeni in nave-
ličani. Skozi smeh se učimo,
tako tudi v komediji zmešnjav
Dan oddiha, uprizorjeni po
delu ruskega dramatika Valen-
tina Katajeva. Premierno so jo
predstavili januarja letos in od
takrat nastopili še trinajstkrat.
Gledališče Nasmeh, prvo
gledališče slepih na Sloven-
skem, je zaživelo lani in ta
komedija, s katero so požeh že
veliko dobre volje, je njihova
prva predstava. Režirala jo je
Mateja Fabjan iz Žirovnice,
študentka četrtega letnika de-
fektologije, ki se v gledališču
preizkuša že osem let.
Učenje giba in
mimilce
Postavitev predstave z ekipo
slepih in slabovidnih igralcev
je terjala več truda v primerja-
vi z običajnimi režiserskimi
napori. »Predstava je bila izziv
zanje kot igralce in zame kot
režiserko,« pravi Mateja Fab-
jan. »Pri njih uporabljam dru-
gačne metode, še posebej pri
izražanju mimike in giba. Mo-
rajo se naučiti načina hoje,
celo tega, kako se človek sploh
namršči. Pri učenju giba in
mimike si pomagamo pred-
vsem s tipom. Med vajami se
nam je zastavila vrsta vpra-
šanj, na primer: kako naj igra-
lec pogleda drugemu igralcu v
oči, če ne ve, kje so oči? Sprva
je bilo problematično še zlasti
gibanje po odru. Zgodilo se je
tudi, da je igralec med vajami
padel z odra, saj ni vedel, kje
se konča. Zato smo se odločili
za posebne oznake na odru, ki
pripomorejo k orientaciji.
Igralci zaznajo pod nogami
konec preproge in trak, kar
pomeni, da so na robu odra.
Scena je vedno enaka, vse je
na natančno določenem me-
stu, da si lahko ustvarijo do-
bro sliko.«
Za postavitev predstave so
porabili približno trideset dni.
Ker so igralci iz različnih kra-
jev, pet jih prihaja s Celjskega,
so lahko vadili samo ob koncu
tedna. Ob petkih so se dobili v
Breznici, intenzivno vadili ves
vikend, tudi pozno v noč, po-
tem pa odšli vsak na svoj ko-
nec Slovenije.
Gledališke delavnice, ki so
delovale od leta 1990 na polet-
nih raziskovalnih taborih za
slepo in slabovidno mladino,
so prerasle v gledališče Na-
smeh. Vsako leto so pripravili
kakšen odlomek iz gledaliških
iger, potem pa so želeli, naj ta
dejavnost ne bi trajala le deset
dni, ampak vse leto. Dobro
vedo, da se ljudje v gledališču
radi smejejo in tudi oni, ki so
slepi, imajo radi smeh. Od tod
Nasmeh.
Cilj so presegli
»če gledalci ob tem, ko nas
gledajo, pozabijo, da smo sle-
pi, je to za nas največje prizna-
nje,« pravi Sonja Pušnik iz
Nove Cerkve, sicer absolvent-
ka defektologije. Po njenem
mnenju je odločitev, da bodo
igrah v komediji, najboljša:
»Mnogi namreč radi obžaluje-
jo slepe ljudi, in če bi slepi
igrali tragedijo, bi bila tragedi-
ja dvojna...« V ekipi se radi
pošalijo, da je Sonja njihova
>ministrica za informiranje<.
Poudarila je, da je v to predsta-
vo, s katero so dosegli cilj in ga
tudi močno presegli, vložene-
ga ogromno prostovoljnega
dela.
Za slepe in slabovidne je
delo v gledališču odlična pri-
ložnost za ustvarjanje. Ve-
lenjčanka Tanja Meža, osem-
najstletna dijakinja, je vanj
zašla po naključju, tako kot
vsem ostalim igra tudi njej
prinaša zabavo in veselje,
predvsem pa popestritev živ-
ljenja.
Frenk Mlačnik iz Luč ob
Savinji je do svojega igranja
zelo samokritičen, meni celo,
da se kot igralec ni najbolje
izkazal. Gledalci pa lahko vi-
dijo, da je v vlogi zelo preprič-
ljiv. Frenk ima še vrsto darov,
ki jih je znal razviti. Odličen
šahist je, pravijo, da najboljši
med slepimi v Sloveniji. Šahi-
ral je na turnirjih v Braziliji,
Španiji, Nemčiji... Sam zase
pravi, da zna najbolje igrati
harmoniko. Kot zdravstveni
tehnik ni dobil dela, kot glas-
benik ga ima, kadar želi. Glas-
ba je bila zanj velikokrat tera-
pija, ki je zdravila posledice
slepote. »V življenju pusti sle-
pota slej ko prej svoj davek,«
ugotavlja, »a s tem je treba
opraviti. Zato lahko rečem, da
sem danes zadovoljen s svo-
jim življenjem, medtem ko
moja preteklost ni bila lepa.«
Brata Vertačnik prihajata
iz Topolšice. Starejši Valter je
gimnazijski maturant, dela pa
kot maser že dvanajst let. Rad
ima delo z ljudmi in rad ima
ljudi. Zato zanje nastopa.
Mlajši brat Viki, štiriindvajset
let ima, se posveča predvse.
študiju. V rednem roku
končal študij zgodovine in,
nologije, in ker ni dobil zap^
slitve, je začel študirati šep^
litologijo. Slepota mu štu(li|^
ni preprečila, čeprav nioi
vanj vlagati več naporov i^^
videči študentje. »Slep
od rojstva,« pravi Viki, »za|,
za določene prednosti, ki j,,
imajo videči, najbrž niti n
vem. Največje pomanjkanj
čutim v možnosti gibanja
Zelo rad ima šah, igro, v katf
ri je z videčimi kolegi enake
vreden. In boljši kot mnoc
drugi. '
Vsak igralec zase je duš
tega gledališča, ki meče sme
nevidnemu občinstvu.
V simpatični komediji droli
nih zamenjav in zmot, nastc
pajo prepričljivi igralci. Na a
četku so gledalci pozorni e
to, da v predstavi nastopai
slepi in se morda bolj kot ig:
posvečajo razmišljanju o teii|
kako jim uspe tako lahkotr.
gibanje po odru. Z vsako no\
duhovito situacijo pa so igrak
zanje manj slepi. Na koaca
predstave so le še dobri igralci
ki jim je uspelo posejati smet
med gledalce.
KSENIJA LEKK
Foto: SHERR
Gledališče slepih in slab«
vidnih deluje kot sekcij,
Kulturnega društva Franq
Prešeren iz Breznice pri žj
rovnici. V njem igrajo: Met
Pavšič iz Idrije, Brigita Ko;
lar in Erlend More iz Ljui)
Ijane, Miha Kosi iz Rus
Damjan Gert iz Zgornj
Kungote in Suzana Dajčma
iz Maribora. Pet igralce
prihaja s Celjskega: Sonj
Pušnik, Frenk Mlačnik, Ta
nja Meža, Valter in Viki Vei
tačnik.
Frenk Mlačnik in Sonja Pušnik. Slepa Sonja Pušnik se v vlogi
Dudkine samozavestno in gibčno sprehaja po odru v vrtoglavo
visokih petah.
Zadnje minute pred predstavo. Režiserka Mateja Fabjan je
tudi maskerka.
Po konjiških ulicali dve stotinji j
Vseslovenska akcija Veter v laseh - s športom proti drogi se je v petek začela s tekom po i
ulicah Slovenskih Konjic (na sliki). Med blizu 200 udeleženci je bilo tudi nekaj|
vrhunskih športnikov. \
Zaradi humanitarnega značaja je imela prva v nizu številnih prireditev, ki naj bi skupaj zajele vsaj j
10 tisoč mladih, večplastni pomen. V posameznih starostnih kategorijah so zmagali med moškimi
Kralj, Veber (oba Sevnica), Kastelec (ŠC Celje), Vetrih (KŠDD Konjice), Bahtiri ter pri ženskah Hudej
(oba Velenje), Osed (Trgohlad), Žižek (Ptuj) in Javornik (Comet). Foto: MATEJ NAREKS
Mega žur v šoli
šolski dan sicer, a vseeno
povsem »nešolski«. Takšen,
da so šolski prostori za prav
vse učence bolj prijazni kot
običajno in da se prav v no-
beni glavi ni pletel strah, ka-
ko bodo minile šolske ure.
Takšen je bil minuli petek v
Osnovni šoli Frana Roša v
Celju.
V šoli so Dan učencev pri-
pravili že tretje leto zapored,
zapolnili pa so ga s toliko raz-
ličnimi vsebinami, da je prav
vsak od učencev našel zase
nekaj primernega. Dopoldne
je minilo v znamenju zaključ-
nega šolskega kviza, poime-
novanega Bonton, po brez-
plačnem kosilu za vse učence
pa so se popoldne začele us-
tvarjalnice.
Znanje, spretnost in ustvar-
jalnost so učenci sproščali na
športnem področju (košarka,
med dvema ognjema, namizni
tenis, plavanje, nogomet, bo-
rilne veščine,...), likovnem po-
dročju (kiparska delavnica,
slikanje na steklo, izdelovanje
obeskov iz mavca, izdelovanje
nakita, slikanje balonov, likov-
na delavnica, origami,...), lit'
rarno-umetnostnem podrofi
(balet, izdelava šolskega glas
la, ustvarjanje s pesnico in {*
sateljico Bino Štampe ŽmaV
cvetličarska in plesna delavn"
ca,...) ter gospodinjsko-tef
ničnem področju (maketaf'
tvo, kuharska delavnica,...)'
Ko je bilo sredi popoldne^'
delo v ustvarjalnicah zaklju^^
no, so učenci pripravili razst^
vo, sledil je koncert tistih
novnošolcev, ki obiskujejo f''
di Glasbeno šolo Celje, čis"
za konec, zvečer (pa vse tja*^'
22. ure) pa Mega žur za uČ^"'
ce višje stopnje in lanske
mošolce. IS, Foto: 0^
%. SNOPIČ
PISMA BRALCEV
21
ODMEVI ^
Kako do zlata,
ce ni za kruh?
v zadnji številki NT je bil
jbjavljen daljši zapis o delu
ležav v Zlatarni Celje, kjer je
povinarka Irena Jelen Baša si-
jer korektno povzela vsebino
jajinega telefonskega razgovo-
[3 o teh vprašanjih, žal pa si je
jt) koncu zapisa privoščila tudi
lajanje osebne moralne vred-
nostne sodbe, s katero je bis-
iveno prizadejala mojo osebno
{ast in poslovni ugled podjetja,
fkaterem sem redno zaposlen,
fo poudarjam še posebej zato,
lerje tudi Nadzorni svet ZC na
jadnji seji soglasno pozitivno
jcenil moje strokovno sodelo-
fanje pri sanaciji ZC, ki so iz-
(en obsega obveznosti kot čla-
na NS, ter tudi potrdil pravil-
jost in veljavnost izdanega ra-
iuna po dani obrazložitvi na
jsnovi podpisane pogodbe in
sklepov tega organa.
Novinarka kljub natančne-
mu pojasnilu D. Končana v raz-
govoru, da ni šlo za nikakršen
pridobljeni, še manj komercial-
ni posel, ampak zgolj za moje
strokovno sodelovanje in sve-
ovanje v pogajanjih s tujci s
jredhodnimi natančnimi pri-
}ravami in proučitvami gradiv
/ tujem jeziku. Za to ni bila
lana pobuda ne z moje strani
ili podjetja (ki ima samo po
ebi dovolj drugega strokovne-
;a dela), ampak zgolj na zahte-
o ostalih članov NS, ki so žele-
\ zagotoviti, da bo naša poga-
iM^a. stran ustrezno okreplje-
y in usposobljena. Naj samo
iomenim, da so na vsa ta zah-
tevna pogajanja in delovne raz-
govore tujci prihajali v dvakrat
večjem številu in to prav tako
ami ugledni strokovnjaki po
posameznih področjih. Nika-
kor torej ni pravilno sklepanje
novinarke in ponujanje njene-
ga razmišljanja ter moralne
sodbe celjski javnosti, da »si je
D. Končan sam sebi brado us-
tvaril, ker je pač član NS«. Naj
povem še to, da so bili in so še
poleg mene v tem času in po
Btih pogodbah že bili plačani
tudi drugi angažirani strokov-
njaki po sklepu NS.
In ob koncu še retorično
vprašanje sami novinarki, ali se
^0 iz moralnih razlogov in čiste
solidarnosti z resnično težkim
socialnim položajem delavcev
"Zlatarni Celje tudi sama od-
povedala zasluženemu hono-
rarju ali delu plače, ki ji pripa-
lia za tako odmeven in pol
strani obsegajoč članek o tej
'fiTii. Če se bo in to resnično.
Potem sem tudi sam priprav-
ljen sprejeti in upoštevati njeno
^ednostno sodbo kot dobro-
namerno osebno mnenje.
DARKO KONČAN,
Celje
PREJELI
SMO
Stališče o
novem davku
Avto-moto zveza Slovenije
^aža nestrinjanje s predlaga-
"••iti dodatnim davkom na no-
*^ avtomobile. Menimo na-
"^reč, da je nesprejemljivo, da
^ spet le kupci avtomobilov
tisti, ki jih je zgolj zaradi eno-
stavne evidence treba dodatno
obremeniti, namesto da bi poi-
skali številne druge možnosti
za večji dotok denarja v državni
proračun.
AMZS se ves čas svojega delo-
vanja z vsemi močmi in na raz-
ne načine prizadeva, da bi iz-
boljšali prometno varnost na
slovenskih cestah, predlagana
dodatna obdavčitev nakupa no-
vih avtomobilov pa prav gotovo
ne bo pripomogla k večji pro-
metni varnosti. Novi avtomobili
so zaradi vgradnje raznih var-
nostnih elementov (varnostnih
mehov, zategovalnikov varnost-
nih pasov, bočnih ojačitev, siste-
mov za preprečevanje požara)
in nasploh zaradi bolj čvrste
gradnje karoserije veliko bolj
varni kot starejši avtomobili. To
dokazujejo tudi neodvisni pre-
skusi združenja zahodnoevrop-
skih avtomobilskih klubov, pri
katerih sodeluje tudi AMZS.
Z uvedbo dodatnega davka
na nakup novih avtomobilov, ki
temelji na porabi goriva, se bo
nedvomno zmanjšala prenova
voznega parka v Sloveniji, tako
da se bo že tako zaskrbljujoče
število starih nevarnih avtomo-
bilov povečalo, namesto da bi
se zmanjševalo. Tiste, ki se bo-
do odločili za nakup novega
avtomobila, pa novi ukrep sili k
nakupu čimmanjšega avtomo-
bila, kajti manjši avtomobili
praviloma porabijo manj gori-
va, toda zato imajo tudi manj
prostora, ki omogoča preživetje
v prometni nesreči, prav tako pa
so tudi lažji in s tem tudi manj
varni.
AMZS predlaga poslancem
državnega zbora, da poiščejo
druge možnosti za polnjenje dr-
žavnega proračuna in se odpo-
vejo dodatnemu davku na avto-
mobile, če želijo, da se bodo
tudi Slovenci vozili v bolj varnih
avtomobilih.
Avto-moto zveza Slovenije,
Ljubljana
Kruto
dresiranje
cirkuških živali
živali, ki nastopajo v cirkuš-
kih arenah, so vredne posebne-
ga pomilovanja, kajti njihovo
življenje je od ulova naprej zgolj
eno samo trpljenje. To velja za
vse cirkuse, ki imajo v svojem
programu nastope z živalmi.
Kadar pride tak cirkus v Slove-
nijo, si mislim: zopet razkazo-
vanje živih mučenikov očem
naivnih obiskovalcev, ki s svojo
udeležbo ne pripomorejo, da bi
se ta nizkotna zvrst »zabave« že
enkrat prenehala.
Več kot podlo do živali je
dejstvo, da dreserji in krotilci
živali s prisilo zlomijo njihov
živalski ponos, nato pa se lotijo
mučnega treniranja: s prisilo
dosežejo pokorščino tigrov,
medvedov, panterjev, psov,
opic, slonov, levov... Uporablja-
jo mučilne metode dresiranja,
kot so stradanje, pretepanje,
elektro šoke, ogenj... Medvede
nasilno učijo hoditi po razbelje-
nih kovinskih ploščah zato, da
se pred gledalci postavljajo po-
tem na zadnji dve nogi. Še pre-
den začno z njimi trenirati, jim
populijo zobovje, da niso nevar-
ni zaradi ugriza. Leoparde z
verigami pri vežejo na stole ter
jih nato zbadajo z jeklenimi vi-
lami, da se naučijo nastavljati
svoje šape v pozdrav. Panterje z
najhujšo prisilo ali z drogami
učijo skakanja skozi goreče
obroče. Vse živali so nepretrgo-
ma podvržene stresu, ustraho-
vanju, saj morajo vse tresoče se
plezati po lestvah, hoditi po žici
ali drugih visokih cirkuških na-
pravah.
Za dodatni zaslužek cirkusi
razstavljajo te živali v ujetniš-
tvu: vagoni in kletke so prave
mučilnice, saj dostikrat surove-
ži vanje mečejo predmete, jih
dražijo, pljuvajo ali kako druga-
če vznemirjajo. Te živali so apa-
tične, obupane, zdolgočasene,
o čemer je pisal že angleški
zoolog Gerald Durrel, znan po
zavzetih študijah živalskega ve-
denja. Trpljenje živali poteka v
etapah: najprej lov in odvzem
svobode v naravnem okolju, ne-
human in dolg transport, nato
osamitev v ujetništvu, krotenje,
dresiranje, razkazovanje v klet-
kah in ne nazadnje še sam zah-
teven nastop pred publiko.
Smrt je njihova rešiteljica.
Vodstva cirkusov zavračajo
obtožbe varstvenikov živali; tr-
dijo celo, da gre njihovim živa-
lim bolje kot onim v živalskih
vrtovih.
Otrokom, ki želijo v cirkusih
gledati nastopajoče živali, naj
starši obrazložijo, kako te živali
trpijo. Omogočijo naj jim raje
gledanje živali na televizijskih
zaslonih, ki so v naravnem oko-
lju, na diapozitivih, v enciklope-
dijah ali revijah. Prepoved nasto-
panja živali v cirkusih bo morda
res otroke prikrajšala za zabavo,
toda - ali se je vredno zabavati za
ceno mučenja živali?
LEA EVA MULLER,
Ljubljana
Predstavlja se
Mavrica
Bilo je nekega turobnega
zimskega dne, pred več kot
enim letom, ko sem bila vablje-
na v skupino za samopomoč,
ki je v Celju pričela z delom 17.
januarja 1996. Razveselila sem
se vabila, saj sem živela po-
vsem osamljeno in odmaknje-
no življenje - kot da sem izklju-
čena iz vsega dogajanja in za
vedno zaznamovana z neslav-
nim »pečatom« psihiatrije.
Ne želim govoriti o sebi, na-
men tega pisanja je drugačen.
Želim vam namreč predstaviti
aktivno delo skupine za samo-
pomoč v Celju, ki si je izbrala
ime »Mavrica«. Skupina šteje
10 članov z enim dopisnim čla-
nom. Z nami, ki smo prav vsi
že bili uporabniki psihiatrije -
eni večkrat, drugi manjkrat, se
ukvarjata in nam posvečata
svoj prosti čas dva strokovna
delavca: socialna delavka Dra-
gica Polanc iz Centra za social-
no delo Celje in Andrej PaUr,
zaposlen v bolnišnici Vojnik.
Skupina se sestaja vsako sre-
do. Vsa srečanja skupine za
samopomoč imajo zelo pestro
vsebino, saj obravnavamo
probleme posameznikov in
skušamo najti najustreznejše
rešitve - včasih je to uporaben
in dober nasvet, včasih le tolaž-
ba, ki pa posameznikom mno-
go pomeni. Skupaj obeležimo
vse rojstne dneve članov s
skromno pozornostjo. Dogaja
se tudi, da večino časa posveti-
mo tistemu članu skupine, ki je
trenutno v največjih težavah z
namenom, da mu skušamo na-
kazati pot iz nekaterih stisk.
Razvili smo dobro medse-
bojno sodelovanje, skupaj
smo preživeli več vikendov.
Bili smo na večih kulturnih
prireditvah: v gledališčih, na
slikarskih razstavah in na lite-
rarnem večeru v celjski knjiž-
nici, kjer je ena izmed članic
naše skupine predstavila svojo
prvo pesniško zbirko z naslo-
vom Ples želja. Vsi člani zelo
občudujemo Andreja in Dragi-
co, saj sta se poistovetila z
nami in sta nam vsem pred-
vsem velika prijatelja in zavez-
nika v vseh težavah, s katerimi
se srečujemo.
Že v samem začetku delova-
nja smo si zastavili nekatere
dolgoročne cilje. Eden izmed
njih je tudi ustanovitev društva
in pridobitev lastnih prostorov,
v katerih bi se lahko srečevali
na želje posameznikov tudi
vsakodnevno. Enega izmed ci-
ljev pravkar uresničujemo - to
je namreč izdaja lastnega bilte-
na o delovanju skupine. Bilten
je tik pred izidom, v njem pa so
našli svoje mesto tudi mnogi
literarni prispevki in duhovna
razmišljanja članov. Izid bilte-
na bo za nas vse velik dogodek,
ki bi ga veljalo deliti z nekateri-
mi predstavniki drugih sorod-
nih skupin za samopomoč v
Sloveniji in seveda s predstav-
niki društev s tega področja.
Vsekakor se bomo o tem še
dogovorili.
MARINA NINA KOCEN,
za Mavrico
Predsedniku
državnega
zbora
Spoštovani gospod doktor
Janez Podobnik!
Kot prilogo prejmete malo
bolj obširno vlogo o popolni
neprimernosti izgradnje avto-
ceste preko Trojan! Precej stro-
kovnjakov - gradbenikov in tu-
di ostalih občanov je podpisalo
to vlogo. V pogovorih z drugi-
mi gradbenimi strokovnjaki bi
težko našli zagovornika take
variante izgradnje avtoceste
med Celjem in Ljubljano!
Moramo vas spomniti na tež-
ke napake, ki so se že storile pri
izgradnji avtocest v Sloveniji.
Še kar se hoče nadaljevati s
potratno porabo denarja slo-
venskih državljanov pri vseka-
kor potrebni cestni infrastruk-
turni izgradnji v Sloveniji! Ven-
dar je treba investirati pametno
in ne potratno, po želji morda
nekaterih »politikov«!
Ne imenujejo zastonj v Evro-
pi avtocesto po sredini Savinj-
ske doline »barbarsko« avtoce-
sto. Tudi karavanški predor je
za Slovence popolnoma nepo-
trebno razmetavanje denarja,
ki je povezano s predvidljivim
vdorom, ki je še občutno po-
dražil nepotreben predor.
Sedaj se pa hoče izgraditi
avtocesto preko Trojan, ki je
najbolj neprimerna tudi iz var-
nostnih razlogov in predvsem
najdražja varianta. To so ugo-
tovili tudi strokovnjaki Darsa!
Vendar so drugi vidiki (kateri?)
povzročiU, da se naj gradi po
trojanskem koridorju.
Zdrava kmečka logika bi se-
veda preprečila tako nesmisel-
no gradnjo, ki je mnogo dražja
in varnostno neprimerna in še
veliko drugih negativnih učin-
kov bo povzročila. Triletna
preusmeritev prometa preko
Motnika in Tuhinja bo namreč
uničila to lepo dolino.
Pozivamo državni zbor, da naj
ponovno prouči to nesmiselno
gradnjo preko Trojan, ki je prib-
ližno 250 milijonov ameriških
dolarjev dražja. Če DZ vztraja na
tej varianti, naj poslanci s svojim
premoženjem in plačami finan-
sirajo te dodatne stroške (skup-
no z vsemi odgovornimi pri vla-
di in Darsu), ne pa da se to
nepou-ebno podražitev avtoce-
ste obeša na ramena že doslej
obubožanih Slovencev.
Najhitreje je treba zaustaviti
pripravljalna dela v smeri Tro-
jan, da ne bo še večje škode. V
upanju na konstruktivno sode-
lovanje Vas lepo pozdravljamo.
LEANDER LITERA, Šempeter
in več podpisnikov
Sanacija črnih
odlagališč
Projektu »Pomladansko ure-
janje in čiščenje okolja«, vse-
slovenski akciji se tako kot
vsako leto tudi letos aktivno
pridružuje Slovensko ekološ-
ko gibanje. Kot večina ljudi se
člani zelo zavedajo, kako po-
membno je urejeno okolje za
kvaliteto življenja.
V Sloveniji je po nekaterih
podatkih več kot 50 tisoč »čr-
nih« odlagališč in ni videti na-
čina, kako jih pospraviti. Ni
sporno, da je treba preprečiti
nastajanje novih, kar zakon o
varstvu okolja omogoča.
Poročilo Ministrstva za oko-
lje in prostor o stanju okolja v
Sloveniji leta 1995, ki ga je
sprejela vlada RS ugotavlja, da
so razmere pri ravnanju z od-
padki kritične in da je področ-
je ravnanja z odpadki uvršče-
no med temeljne probleme
okolja ter da je reševanje te
problematike prednostno. V
zadnjih letih je nastalo že ne-
kaj konfliktnih situacij prav
pri skladiščenju odpadkov ali
pri iskanju primernih lokacij
za njihovo skladiščenje.
Spomnimo se uporov ljudi
proti predvidenim lokacijam
odlaganja nizko in srednjera-
dioaktivnih odpadkov, pa
smetarskih zagat (zadnja v
Zgornji Savinjski dohni). SEG
se je pripravljen strokovno
vključiti v razreševanje te
problematike.
Po podatkih OECD po količi-
nah odpadkov na prebivalca
ne zaostajamo za Nemčijo,
Švedsko in Španijo (Slovenija
približno 320 kg/prebivalca
letno). Sekcija za odpadke pri
SEG predlaga MOP, da bodo
osnovni cilj v Sloveniji: zmanj-
ševati količine odpadkov, za-
gotoviti izvajanje Zakona o
varstvu okolja in obstoječih
podzakonskih predpisov, rea-
lizirati princip, ki ga predpisu-
je tudi ZVO , pospeševati in
vzpodbujati ločeno zbiranje in
odvoz odpadkov ter sankcio-
nirati onesnaževalce okolja.
Zato predlagamo da državni
zbor čimprej uvrsti predlože-
ne Strateške usmeritve RS za
ravnanje z odpadki, ki jih je
pripravilo ministrstvo za oko-
lje in prostor in jo je sprejela
vlada, v svojo obravnavo; v
celoti podpiramo predlagane
sklepe v zvezi z reševanjem
problematike odpadkov, ki jih
je sprejel slovenski svet za
varstvo okolja, naslovljene na
vlado in DZ; legalna odlagališ-
ča bo treba sanirati in za neka-
tere pridobiti še vsa manjkajo-
ča dovoljenja; denar za izved-
bo čistilnih akcij naj delno za-
gotovi država in občine iz pro-
računov, komunalna podjetja
pa iz sredstev državljanov, ki
plačujejo odvoz smeti z na-
mensko povišano ceno za te
komunalne storitve; pristojne
inšpekcije naj bodo odgovor-
ne za morebitno nastajanje
novih črnih odlagališč in so jih
dolžna, če nastanejo in ne
ugotovijo povzročitelja, sani-
rati iz svojih sredstev; leto
1997 naj bo zavestno začetno
leto do preloma stoletja pri
odstranjevanju oz. sanaciji čr-
nih odlagališč za naše nove
rodove, da bo lahko Slovenija
»Moja dežela lepa, urejena in
čista«.
FRANC GARVAS,
vodja sekcije za odpadke pri
SEG
Davek na
davek
Dr. France Bučar je v ne-
kem televizijskem intervjuju
izjavil: »Sem za Evropo, ven-
dar ne takoj in za vsako ce-
no.« S tem mnenjem se popol-
noma strinjam. Tudi vlada je
o tem očitno veliko premišlje-
vala, vendar je sklenila kom-
promis: »Hočemo v Evropo,
ne na račun vlade in države
(državnega aparata), ampak
na račun nižjega sloja prebi-
valstva.« Če je že bilo potreb-
no znižati carine, je pač po-
trebno manjkajoči kos poga-
če nadomestiti z novim dav-
kom. Tako se vlada odloči, da
predlaga davek za vsako na
novo registrirano vozilo s po-
rabo nad 5 litrov goriva na
100 km.
Vlada upa, da bo državni
zbor to potrdil, kajti poslanci
bodo pač lahko na ta račun
odmaknili kakšnih 1000 ali
več mark v tolarski protivred-
nosti, drugi pa tako nimajo
dovolj velike družbene moči,
da bi lahko kaj spremenili.
Nekaj pa vlada le pozablja.
Večina volilnih upravičencev
živi od nekaj borih deset tisoč
tolarjev in ti so na zadnjih
parlamentarnih volitvah mor-
da volili za dve stranki, ki v
glavnem sestavljata vlado. Ti
ljudje se bodo čez štiri leta
spomnili obljub iz predvolil-
ne kampanje in izvajanja le-
teh. Mogoče bodo ugotovili,
da v liberalizmu vladajo po-
dobni zakoni kot v džungli.
Močnejši živi zelo dobro, šib-
kejši pa životari ali pa podle-
že.
Na cesti vidimo gospodar-
sko situacijo v Sloveniji. Del
voznega parka sestavljajo ze-
lo dobri avtomobili zahodnih
znamk, večinski del pa skoraj
popolnoma izrabljena vozila
nižjega sloja prebivalstva, ki
si boljših ne morejo privošči-
ti. Ta davek ne bo prizadel
bogatih slojev, ampak najbolj
že sedaj revne ljudi. Ti ljudje
so s skrajnimi napori in odre-
kanjem prihranili kak tolar in
razmišljali o najemu kredita,
da bi si končno lahko kupili,
morda svoj prvi novi avtomo-
bil, sedaj pa jim bo novih
1000 ali več mark prekrižalo
večletne načrte.
Da prometna varnost zara-
di slabih avtomobilov trpi,
poslušamo v medijih in bere-
mo po časopisih. Za vlado pa
je novi davek pomembnejši
kot nekaj deset mrtvih na ce-
sti, kajti lažje je pobrati davek
pri prvi registraciji, ki se ji
ljudje ne morejo izogniti, kot
pa odkriti utaje davkov oziro-
ma organizirati dobro držav-
no službo, ki bi uspešno izter-
jevala davke tam, kjer je to
nujno potrebno in upraviče-
no.
Venomer poslušamo tarna-
nje, kako je proračun priza-
det zaradi znižanja carinskih
stopenj, nikoli pa odgovorni
ne pomislijo, da bi morala
tudi država začeti varčevati. V
nasprotnem primeru bo pro-
račun kot vreča brez dna, ki
se nikoli ne napolni, veliko
ljudi pa že sedaj nima za naj-
nujnejše preživetje...
DUŠAN ŠKOBERNE,
Šentjur
22
NASI KRAJI IN UUDJE
Zlat jubilej recišicili lovcev
v soboto popoldne je bila v
Kulturnem centru Laško slo-
vesnost, s katero je Lovska
družina iz Rečice proslavila
pet desetletij svojega obstoja.
V kulturnem programu so
nastopili pevci Rečiškega
kvarteta in Celjski rogisti,
družina pa je ob visokem ju-
bileju izdala brošuro, v kate-
ri je podrobno predstavila
svoje dolgoletno delovanja.
Za razliko od drugih lovišč
po Sloveniji, ki so jih v prete-
klosti večinoma upravljali tuj-
ci, se na območju rečiške lov-
ske družine oglaša slovenski
lovski rog že od leta 1919, ko je
upravljanje lovišč prevzel zna-
ni takratni narodnjak dr. Roš.
Na temelju predvojne lovske
družine Sveti Krištof je bila
leta 1946 ustanovljena nova
družina, ki ima danes v lasti
preko 40 hektarov zemljišč,
ozemlje, ki sodi pod njeno
okrilje, pa je stotkrat večje.
Rečiški lovci se trudijo, da bi
divjadi na svojem ozemlju
omogočili kar najboljše pre-
hrambene in življenjske pogo-
je. Zato še bolj skrbno čuvajo
nekaj posesti, kjer so pogoji
bivanja nekoliko boljši. Pred
tremi desetletji so na svojem
območju uspešno naselili
muflone, ki so se kasneje raz-
širili tudi na sosednja lovišča,
zelo ponosni pa so tudi na
samodejno osnovano gamsjo
družino.
Lovska družina Rečica si ze-
lo prizadeva, da bi v svoja
lovišča privabila tudi čimveč
tujih lovcev in s tem prispeva-
la k hitrejšemu turističnemu
razvoju laške občine, že več
kot tri desetletja pa goji tudi
lovsko  strelstvo.  »Rečiškim
lovcem je veliko do tega, da bi
potomcem čimbolj ohranili
naravno bogastvo,« pravi
predsednik družine Franc Na-
pret, »zato upamo, da lovski
zakon, ki je v pripravi, ne bo
napisan v škodo naravi in div-
jadi.«
Lovska družina iz Rečice
pri Laškem šteje 45 članov.
Najstarejši med njimi je 93-
letni Štefan Kaluder, ki je bil
tudi med ustanovitelji druži-
ne pred petdesetimi leti.
Darujte
kri!
Rdeči križ Slovenije vabi
na majske krvodajalske ak-
cije. Na našem območju bo
mogoče darovati kri v Šem-
petru 8. maja, v Mestinju
15., v Žalcu 16., v Kozjem
22. ter v Grižah 29. maja.
Postanite tudi vi krvodaja-
lec - krvodajalka! Darovana
kri pomeni lepši in varnejši
dan. R J.
S sobotnega pohoda po mejah KS Liboje in spominskih obeležjih. I
Pohod in gorski tek
Planinsko društvo in TVD Partizan Liboje sta v soboto pripravila 15. tradicionalni pohod
Po mejah krajevne skupnosti ter ob spominskih obeležjih in gorskim tekom, ki je bil dolg
15.340 m.
Pohod se je začel ob 9. uri pri mostu čez Savinjo v Kasazah in je trajal štiri ure, zaključek pa so \
pripravili pri planinski koči na Brnici. Tekmovalci v teku so bili razdeljeni v pet kategorij. Skupaj se je :
teka udeležilo 40 udeležencev. Pri članicah je zmagala Silva Vivod iz Maribora, ki je to progo pretekla ]
v eni uri in 17 minut in si tako prislužila tudi nagrado 20 tisoč tolarjev. Pri članih do 20 let je zmagal i
Boris Dermoth iz Laškega, v kategoriji od 20 do 30 let Matej Kreps iz Gornjega Grada, od 30 do 40 let
Lado Urh iz Ljubljane in v kategoriji nad 40 let, Marjan Kremi iz Poljčan. Ker sta Boris Dermoth in ;
Marjan Kremi dosegla enak čas (1:6,54) sta si nagrado, 20 tisoč tolarjev, razdelila.        T. TAVČAR
Marija Škorbar. še bolj pa vnučka Natalija in Nik, so se razveselili dalmatinčka Pikca.
Dalmatinec v nov dom
Psiček Pikec, čistokrvni dalmatinec, je v petek prišel v nov dom - razveselila se ga je
Celjanka Marija Škrobar s svojima vnučkoma Natalijo in Nikom.
Pred trgovinico Ivana Matoše ZOO Boutique Ara v Linhartovi ulici so v petek pripravili
priložnostno slovesnost in psička predali novi lastnici. S tem pa je Kinopodjetje Celje tudi
zaključilo promocijsko akcijo ob filmu 101 dalmatinec, ki je do pred nekaj dnevi razveseljeval
celjsko občinstvo. Dalmatinček Pikec, ki je bil glavna nagrada žrebanja kupončkov, oddanih ob
ogledu filma, bo nove lastnike zagotovo razveseljeval, prepričani pa smo, da ne bo dobil tako
številne pasje druščine kot sta jo z 99 mladički v filmsko družino Rogerja in Anite pripeljala
dalmatinska starša Pongo in Perdita. IS, Foto: GK
FANTJE IN DEKLETA,
KORAJŽA VEUA!
Odbor 33. tradicionalne, turistične prireditve
PIVO in CVETJE pri 1\irističnem društvu Laško
in
Odbor za obujanje, ohranjanje in prikazovanje
starih ljudskih šeg in delovnih opravil občine Laško
pripravljata in organizirata
OHCET PO STARI ŠEGI
Za izvedbo ohceti iščeta par, ki bi se poročil na omenjeni
prireditvi v nedeljo, 13. julija 1997, ob 10. uri v Laškem.
Prednost pri izboru bo imel par iz laške občine.
Zadnji rok za prijavo je 15. maj 1997.
Pisne prijave z vašimi osebnimi podatki in kratko predstavi-
tvijo pošljite na naslov: "Riristično društvo Laško, Trg
svobode 7, Laško, s pripisom »Za ohcet«.
Izbor para opravi Odbor. O izidu bodo pari obveščeni 45 dni
pred ohcetjo.
Darila mladoporočencema na lanski prireditvi so prispevali:
Ttiristično društvo Laško, Pivovarna d. d. Laško, Občina
Laško, Zdravilišče Laško, Kulturni center Laško, Kompas
Celje - p. e. Laško, Zlatarstvo Guček Laško, Izbira Laško -
trgovska družba d. d.. Kmetijska zadruga Laško, Komi
trade d. o. o. Laško, Tim Laško, Paron d. o. o. Laško,
Cvetličarna Cokan Laško, Prodajalna Ježek, Merx -
Gostinstvo in turizem Celje, Gradbeništvo in avtoprevoz-
ništvo Zor Laško.
Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo in jih vabimo, da
se nam pridružijo tudi v letos.
Turistično društvo Laško
Še eno uspešno leto
Rdeči križ Laško je lani razdelil za 3 milijone tolarjev materialne pomoči - Vse večja
potreba tudi po brezplačni pravni pomoči
Območna organizacija Rde-
čega križa Laško je tudi v pre-
teklem letu dokazala, da si
zares upravičeno zasluži oce-
no ene najbolj dejavnih orga-
nizacij v Sloveniji, sodeč po
programu dela, ki ga je ob-
močni odbor sprejel prejšnji
teden, pa bodo laški aktivisti
RK tudi letos naredili veliko.
Delo laškega Rdečega križa
je bilo lani zaznamovano
predvsem s številnimi aktiv-
nostmi ob 130-letnici RK na
Slovenskem, območna organi-
zacija pa je speljala tudi mno-
ge že ustaljene in nekatere
nove akcije zbiranja pomoči
ter ves čas skrbela še za uspo-
sabljanje lastnih kadrov in za
delo v krožkih. V organizacijo
so na novo vpisali 720 članov.
tako da jih sedaj šteje že blizc
5 tisoč, lani pa je zelo uspešne
pričela z delom tudi Krajevne
organizacija RK v Sedražu. Po
zivu na krvodajalske akcije sf
je lani odzvalo 797 posamez
nikov. To je sicer nekolike
manj kot leto poprej, vendai
če k temu številu prištejemo št
krvodajalce, ki so darovali ki
izven matične občine, poten,
se občini Laško in Radeče ca
roma organizacija Rdečegč
križa Laško uvršča v prvo trei
jino občin po uspešnosti rt
področju krvodajalstva. Orga
nizacija ima evidentiranih tu
di dvajset darovalcev organe
človeškega telesa.
V letu 1996 je laški Rdef
križ razdelil za 3 milijone to
larjev materialne pomoči, kiji
je dobilo 177 občanov. V orga
nizaciji ugotavljajo, da polei
materialne pomoči ljudje vsi
bolj potrebujejo tudi pravni
pomoč, saj je nemalo prime
rov, ko se zlasti starejši al
socialno šibki pustijo speljal
na limance nasilnim posameZ
nikom.
»Lani je bilo naše delo us
pesno tudi zato, ker imam«
ob sebi enajst krajevnih o'
ganizacij RK z 189 aktivist'
ker imamo dobre in s stro
kovnimi sodelavci podprt'
organe skupščine, v katerih
deluje okrog 35 članov,
ker imamo okrog 40 sodela^'
cev, ki nam pomagajo uresn'
čevati program,« pravi sekr^
tar območne organizacij-
Vlado Marot. »Pomembn'
pa je tudi, da smo deleži"
razumevanja, pozornosti
pomoči vseh, na katere
obrnemo.«
%. SNOPIČ
NASI KRAJI IN UUDJE
23
Odlašanje resnice je
prikrivanje resnice
»Vračajo, kar so že odkupili,« trdi za primer denacionalizacije zgradbe Linhartova 18
Ladislav Percic, črkoslikar iz Celja
»čudna so pota življenja in če bi mi kdo še
pred dobrima dvema letoma rekel, da se bom
namesto z izpisom oziroma izrisom črk, kar
je moja poklicna dejavnost, spopadal s črka-
mi zakona, bi se mu le prizanesljivo smejal,«
je konec novembra 1995 za naš časopis dejal
Ladislav Perčič, celjski črkoslikar, ki je imel
do predlanskega oktobra 20 let v najemu
poslovni prostor na Linhartovi ulici 18 v
Celju.
M^M^^Ki ■   i
I Na naših časopisnih straneh smo konec no-
vembra 1995 podrobno pisali o denacionaliza-
cijskem postopku za zgradbo Linhartova 18,
Ladislav Perčič pa je takrat - podprt z zajetno
mapo dokumentov, med katerimi so bile tudi
fotokopije kupoprodajne pogodbe za del stav-
be med Bezenškovimi in Skladom stavbnih
zemljišč občine Celje iz leta 1973, zemljiško
knjižni izpiski, delni in dopolnilna denaciona-
lizacij ska odločba, pa vrsta opozoril in pritožb
najemnikov stanovanj in poslovnih prostorov, s
katerimi so opozarjali na temeljito adaptacijo te
stavbe, oporekali cenilnemu zapisniku, zahte-
vali, naj stanovanjski sklad natančno določi
lastništvo nad posameznimi prostori ter po-
dobno - opozoril na nepravil-
nosti oziroma nedorečenosti v
postopku.
Jeseni 1995 so njegova opo-
zorila podprli v ministrstvu za
okolje in prostor z odločbo, v
kateri so »izrekli za ničen« de-
lacionalizacijski postopek in
zadevo vrnili v obravnavo
Upravni enoti Celje. Denacio-
nalizacij ski upravičenci so se
na odločbo pritožili. Za Perči-
fa pa je tako ali tako odločba
prišla prepozno, saj je v tistem
(!asu že ostal brez poslovnih
prostorov. Novi lastniki so ga
namreč zaradi tega, ker ni pri-
stal na trikratno povišanje na-
jemnine, prisilno izselili iz de-
lavnice. Brez poslovnih pro-
storov z najemno pogodbo, le
s pravico uporabe za dva pro-
stora v skupni izmeri okoli 30
kvadratnih metrov, pa je Per-
fič še danes, v aprilu 1997, saj
se po skoraj dvajsetih mese-
cih, ki so minili od zahteve po
obnovi postopka, denacionali-
zacij ski postopek ni premak-
nil z mrtve točke.
Utirjanje na pro^o
pot
»Ves ta čas si prizadevam
postopek utiriti na pravo pot,«
pravi Perčič in razočarano do-
daja, da so v primeru denacio-
nalizacije Linhartove 18 na vo-
ljo številni dokumenti, ki pa se
jih pristojni ne potrudijo poi-
skati.
»Sprašujem se, zakaj jih ne
Uporabijo? Ali morda zaradi
■Namernih predhodnih na-
pak,« strne očitke Perčič, ki se
ie minuli ponedeljek sestal tu-
di z načelnikom Upravne eno-
te Celje Damjanom Vrečkom.
^e-ta mu je zagotovil, da bo
denacionalizacij ski postopek
'^alu in pošteno razrešen, da
■^e bo vrnjeno nič, kar upravi-
'^encem ne pripada. V začetku
aprila so Perčiča klicali tudi iz
l^abineta varuha človekovih
Pravic Ivana Bizjaka, vendar
'^u je Zlata Debevc lahko po-
sedala le to, da v kabinetu ne
morejo ukrepati, dokler posto-
pek ni zaključen.
In kdaj bo zaključen? Per-
čič se sprašuje, ali se bo res
vleklo tako dolgo, da bo nje-
gova obrt prej uničena. »Iz
dokumentov, ki sem jih sam
zbral - prepričan pa sem, da
jih morajo imeti tudi v
Upravni enoti Celje - je kljub
množici papirjev jasno raz-
vidno, da gre v celotni zadevi
za vrsto napak. Omenim naj
le različne podatke o datumu
smrti Ane Rauch, tete današ-
njih upravičencev za vrnitev,
različna cenilna zapisnika v
katerih se ne ujema površina
prostorov, dokumente o izv-
zetju dela hiše iz nacionali-
zacije ter nenazadnje kupo-
prodajno pogodbo iz leta
1973. Kaj torej sploh še osta-
ja za vračanje in zakaj se vsa
zadeva tako nenormalno dol-
go vleče,« se sprašuje Perčič,
ki je prepričan, da odlašanje
resnice v resnici pomeni za-
nikanje resnice.
IVANA STAMEJČIČ
Na obisku pri Iciparju
V kiparski delavnici mojstra Lojzeta Pon-
grašiča, pod križnimi oboki stare stavbe v
Prešernovi ulici v Celju, kjer mu prostore v
uporabo dobrohotno pušča v najem Mohor-
jeva družba, je za mlade obiskovalce vselej
zanimivo. Tako je bilo tudi minulo sredo.
Kipar samouk Lojze Pongrašič se najraje
poskuša z dletom in kladivom in tako nastaja-
jo njegove male in velike skulpture deklic,
mater z otrokom, križanega, v zadnjem ob-
dobju pa je naredil tudi nekaj mozaikov iz
kamenčkov iz Savinje. Svoje veselje do ustvar-
janja pa rad deli tudi z obiskovalci. »Če pa so
to otroci, sem tega obiska še najbolj vesel!« se
je minuli teden veselil skupaj z udeleženci
likovne delavnice učencev celjskih osnovnih
šol v organizaciji in na pobudo Društva prija-
teljev mladine Celje. Bilo jih je veselje videti,
kako so se v čarobnem svetu mojstrove delav-
nice spoprijemali s prvinami kiparjenja, zlasti
z lesom in kamenjem in z navdušenjem pripo-
vedovah tudi o svojih nagibih do umetnosti.
Zvedavo so tolkli po kamenčkih, ki jih Lojze
Pongrašič zadnje leto sestavlja v mozaik, na-
bira pa v Savinji, vse od Celja do Logarske
doline.
Letos praznuje kipar 35-letnico svojega us-
tvarjanja, postavitev štiridesete samostojne
razstave in »desetletnico takšnih obiskov
otrok likovne delavnice«, je dodal z zadovolj-
nim nasmehom ob vabilu za prihodnje sreča-
nje. MATEJA PODJED
Pomagajmo sočloveku
Vincencijeva zveza dobrote pričela z delom - Na Binkošti srečanje za ostarele, bolnike
in invalide
čeprav živimo danes v vse
bolj strnjenih naseljih, v blo-
kih in stolpnicah, se čedalje
bolj oddaljujemo drug od
drugega. Obnašamo se kot
tujci, komaj se še pogleda-
mo, pozdravimo, za pogovor
navadno nimamo časa. Po-
stali smo že precej egoistič-
ni, mislimo le nase, na svoje
dobro, svoje skrbi in težave,
za druge nam ni mar.
Smo se kdaj vprašali, kako
živi sosed in njegova družina
ali ostarela, osamljena soseda?
Smo kdaj pomislili, če morda
ne potrebujeta kakšno po-
moč? Verjetno ne! Zakaj? Nas
ne brigajo drugi, imamo svo-
jih skrbi več kot dovolj, mar
ne? Toda naenkrat se lahko
naše življenje zasuče drugače
in sami se znajdemo v teža-
vah. Kako bi se počutili? Ver-
jetno bi se jezili na ves svet in
zaman iskali pomoč, ki je ne
bi bilo od nikogar.
Življenje je trdo' in težko,
toda lahko je tudi lepo, če
imamo dovolj čuta in ljubezni
za sočloveka. Izkušnja ljubez-
ni namreč zdravi, medtem ko
izkušnja trpljenja drugih lah-
ko osmišlja naše življenje. Za-
kaj bi se veselili samo mi, če
lahko svoje veselje prenesemo
še na koga drugega? Zakaj
skušamo rešiti samo svoje te-
žave, če bi jih lahko pomagali
rešiti tudi drugim?
Danes vse več ljudi živi v
težkih razmerah. Vedno več je
samih, osamljenih, bolnih,
potrebnih raznovrstne pomo-
či. Z željo, da bi jim priskočili
na pomoč, je v Celju ponovno
pričela z delom nekdanja de-
javnost lazaristov - dobrodel-
na katoliška skupnost - ime-
novana Vincencijeva zveza
dobrote. O njej smo podrobne-
je pred kratkim že pisali. Gre
za vodenje in organizirano ka-
ritativno dejavnost, ki dopol-
njuje karitas in skuša pomaga-
ti vsem, ki so potrebni pomo-
či, ne glede na starost, spol,
narodno ali versko pripad-
nost. V zvezo, ki je bila komaj
ustanovljena, je vključenih že
precej članov, tako da v Celju
delujeta že dve konferenci:
ena pri sv.Danijelu in druga
pri sv.Jožefu nad Celjem. Čla-
ni so mlajši in starejši, moški
in ženske, ki se redno dobiva-
jo na štirinajst dni k duhovne-
mu vodstvu, pogovoru in po-
ročanju o delu.
Za svojo prvo nalogo si je
Vincencijeva zveza dobrote
zadala, da pripravi srečanje za
vse ostarele, bolnike in invali-
de. Srečanje bo v nedeljo, 18.
maja, na Binkošti, pri Sv Jože-
fu nad Celjem. Po sveti maši
bodo za vse udeležence pri-
pravili manjšo pogostitev s pe-
strim in zabavnim progra-
mom. Vsi, ki bi se želeli tega
srečanja udeležiti lahko spo-
ročite svojo prijavo na župnij-
ski urad sv.Jožefa, ali na Kari-
tas Celje od ponedeljka do pet-
ka od 8. do 14. ure. Za prevoze
vseh težko pokretnih, ki nima-
jo svojega prevoza, bo poskrb-
ljeno. Podrobnejše informaci-
je boste vsi prijavljeni prejeli
pravočasno z vabilom.
Vincencijeva zveza dobrote
je dobrodelna organizacija z
nalogami, ki so prilagojene
potrebam sodobnega časa.
Njeni člani se zavedajo, da je
delo težko, zahtevno, toda po-
moč sočloveku z ljubeznijo
razveseljuje in osmišlja tudi
njihova življenja.
Višja naročnina za kable
Konjiški kabelsko-razdelilni sistem (KRS) je v minulem
letu pridobil pet dodatnih televizijskih programov, ponovno
je mogoče, spremljati interni kanal, dokaj uspešno pa so
rešene tudi težave zaradi neplačevanja naročnine.
To so poglavitne ugotovitve z zadnje seje upravljavcev KRS, ki
so si za to leto že zadali nove cilje. Božidar Punčuh je povedal,
da bodo KRS letos širili, kljub temu da samoprispevek, iz
katerega naj bi se krila načrtovana naložba, ni uspel. Denar za
širitev sistema iz sedanjih 21 na trideset programov (od teh naj
bi bil vsaj en kodiran) bodo dobili iz občinskega proračuna
(milijon tolarjev), nekaj pa naj bi zbrali od naročnikov. Za
modernizacijo sistema naj bi posamezni naročnik prispeval dve
marki na mesec - skupaj z naročnino (ta znaša pet mark) bo
torej na junijski položnici trimesečna naročnina znašala tolar-
sko protivrednost 21 nemških mark. »Zavedamo se, da bo višja
naročnina najbrž povrzočila nekaj hude krvi, vendar naj po-
vem, da je prispevek v primerjavi z drugimi kraji še vedno zelo
nizek. Če želimo v korak s časom, moramo za to kaj prispevati,«
je še dejal Punčuh. Sicer pa so upravljalci KRS v minulem letu
razčistili z neplačniki. Tako naročnino zdaj redno plačuje več
kot 80 odstotkov vseh uporabnikov. B.Z.
Godci ne poznajo meja
V petek, 9. maja, bo v dvorani Tri lilije v Laškem medna-
rodna glasbena prireditev Godci ne poznajo meja, katere
gostitelja sta letos Radio Slovenija in mesto Laško.
Gre za tradicionalno prireditev, ki bo letos na sporedu že
dvanajstič, poleg Slovenije pa jo pripravljajo še Nemčija,
Avstrija in Švica. V Treh lilijah bo nastopilo pet slovenskih in
štirje tuji narodnozabavni in etno ansambli: Mladi prijatelji,
ansambel Krim, skupina Gorički Klantoš, duet Lastovka in
Godba na pihala Laško ter Die Kaiservvalder Musketiere, Die
Larcher Music, Die Original Riedgreuner in Hans-Jurgen
Groschner. Prireditev se bo pričela ob 20. in bo trajala dve uri,
predvajana pa bo na osrednjih radijskih programih vseh štirih
držav. Tako obiskovalci v dvorani kot poslušalci pred radijski-
mi sprejemniki bodo skozi tekst, ki bo povezoval program,
lahko izvedeli vse o mestu Laško. JI
Mladi Konjičani znajo
z računalniki
Na regijskem tekmovanju iz računalništva v znanju pro-
gramskih jezikov, ki je bilo pred kratkim v Celju, so se
odlično uvrstili tudi učenci s Konjiškega.
Pomerili so se v treh različnih skupinah: logo, pascal in visual \
basic. Občino Slovenske Konjice sta zastopali osnovni šoli Ob i
Dravinji s šestimi in Pod goro s tremi učenci. Vsi so pokazali'
dobro znanje, saj se je kar osem učencev uvrstilo na državno'
tekmovanje. To so Žiga Ungar, Iztok Kranjc, Romeo Nišandžič,
Urban Čuješ, Darjan Brdnik in Matjaž Vehovar iz OŠ Ob Dravinji!
(njihovi mentorji so Albina Plemenitaš, Peter Kropf in Anica
Vehovar) ter Žiga Zdovc in Vito Tiš iz OŠ Pod goro, pod^
mentostvom Dragice Čander in Tomaža Končana. A.V. :
24

Med včeraj, danes in jutri
Pogovor z županom Rogaške Slatine mag. Brankom Kidričem - O gospodarski krizi in dosežkih, varnostnih razmerah ob meji, delitvi premoženja bivše šmarske občine ter
kratkem stiku z upravno enoto
Mag. Branko Kidrič je župan ob-
čine Rogaška Slatina, območja,
kjer živijo med starim slovesom
ter resno gospodarsko krizo v dveh
velikih podjetjih, kjer ima pomem-
bno besedo Sklad za razvoj.
. -        ..... .      .jmmm
v občini z blizu enajst tisoč prebi-
valci so v tem času, kljub resnemu
položaju, marsikaj postoriU. Z župa-
nom, ki je po izobrazbi magister
znanosti s področja gradbeništva,
smo se pogovarjali tako o težavah, ki
tarejo prebivalce mlade občine, kot
tudi o dosežkih.
V Rogaški Slatini živite v težko
pričakovani novi občini, prejšnja
šmarska občina je bila resnično
prevelika. Ljudje pa vendar rečejo,
da so nekoč v teh krajih živeli
boljše.
Verjamem, da lahko kdo danes to
trdi. Vendar pa imajo ti predvsem v
mislih dva giganta. Zdravilišče Ro-
gaška in Steklarna Rogaška, za kate-
ra vemo, v kakšnem položaju sta.
Znano je, da je s tema podjetjema
povezanih od štiri do pet tisoč prebi-
valcev, zato so te trditve tudi možne.
Položaj ni od včeraj, znano je, da je
nastajal več let, kriza, ki je izbruhni-
la, se je ustvarjala iz objektivnih in
delno subjektivnih razlogov. Prišel je
trenutek, ko tako naprej ni več šlo.
Najhujše breme ter najbolj bole-
ča sprememba so hude gospodar-
ske razmere v zdravilišču, ki je
bilo evropskega slovesa. Kot župan
v gospodarstvu nimate velike be-
sede, opazite pa lahko marsikaj. V
kakšnem položaju je zdravilišče^
kakšno prihodnost ima?
Treba se je prilagajati novemu po-
ložaju, novemu tržišču in ponudbi,
tudi ostala zdravilišča ne stojijo kri-
žem rok. Nasprotno, pripravljajo no-
ve investicije, zato da lahko pritegne-
jo več gostov. Zdravilišče Rogaška je
prešlo v Sklad republike Slovenije za
razvoj, ki pa se trenutno ukvarja z
globalnimi problemi, kako vrniti
dolgove iz preteklosti oziroma kako
se z upniki, ki so predvsem banke,
dogovoriti da bi ti vlagali v zdraviliš-
če. V skladu pa ne razmišljajo toliko
o pomembnih investicijah, ki so za
razvoj zdravilišča nujne. V mislih
imam seveda izgradnjo termalnega
bazena. Od nastanka nove občine si
prizadevamo, da bi vzpodbudili in-
vestitorja, ki bi bil pripravljen zgra-
diti termalni bazen v Rogaški Slatini.
Za izvedbo tega projekta je že več
kot dve leti pripravljena vsa projekt-
na dokumentacija, s soglasji, projekt
je v skladu z urbanističnimi plani,
tako da je mogoče bazen kar najhi-
treje zgraditi. Upamo, da bo že pod-
pisana pogodba, med podjetjem Svit
iz Slovenske Bistrice in zdraviliščem
oziroma skladom za razvoj, o začet-
ku izgradnje junija letos ter dokon-
čanju v sredini prihodnjega leta,
obrodila sadove. Tudi občina ne stoji
križem rok. Oba spremljajoča infra-
strukturna projekta, ureditev pro-
menade med restavracijama Pošta in
Sonce in izgradnja 150 parkirišč,
skupaj s prestavitvijo notranje ob-
voznice ob železniško progo ter po-
rušitvijo gasilskega doma in z iz-
gradnjo na novi lokaciji, sta obvez-
nost občine. Uresničiti ju želimo is-
točasno z izgradnjo termalnega ba-
zena.
Kaj vse še lahko stori občina?
Zaradi razpada nekdanjega siste-
ma je morala občina nujno prevzeti
posamezne programe, ki so se v
preteklosti odvijali znotraj zdraviliš-
ča. Bili so pomembni tako za goste
kot za kraj v celoti. Glede na novo
lastniško strukturo v zdravilišču je
malokdo pripravljen financirati štiri
glavne dejavnosti, ki so nujne za
njegovo normalno življenje. Zato
smo kot občina pristopili k posamez-
nim projektom, organizacijsko in fi-
nančno, toliko kot trenutno zmore-
mo. Tako smo v celoti prevzeli pri-
pravljanje razstav v Razstavnem pa-
viljonu, z odlokom občinskega sveta
smo predvideli tudi urejanje javnih
parkovnih površin in gozdov, organi-
zacija prireditev ter promocija pa sta
tudi zelo povezani s finančnimi
sredstvi. Prvo, kar je storila občina
na področju turizma, je bilo to, da je
vso zbrano krajevno takso, ki jo pla-
čujejo gosti, namenila za slednje. V
sodelovanju s Turističnim društvom
in njegovim Turistično informacij-
skim centrom poskušamo doma ter
na tujem prispevati k enotni promo-
ciji zdravilišča in kraja, prav tako pa
skupaj skrbeti za organiziranje pri-
reditev v mestu. Njihova vsebina
mora biti primerna prav tako za do-
mačine. Zato je participacija za pri-
reditve, ki ni majhna, predvidena
tudi iz občinskega proračuna.
Kako sodelujete s skladom za
razvoj?
Občina je v stalnih stikih z večin-
skim lastnikom, skladom za razvoj.
Obljubili so, da bodo v Rogaško Sla-
tino pripeljali novo vodstveno ekipo,
s katero se bo mogoče pogovoriti o
pomembnih projektih. To ekipo ob-
ljubljajo že od sredine preteklega
leta. Kot je povedal sedanji direktor
Bojan Ojsteršek, naj bi prišla v Ro-
gaško Slatino aprila letos.
Na območju slatinske občine je v
krizi tudi Steklarna Rogaška. Ka-
ko ocenjujete tamkajšnje razmere,
prihodnost podjetja prav tako veli-
kega slovesa?
Steklarna je pomembna tako za
Rogaško Slatino kot za celotno Slo-
venijo, zaradi kakovosti stekla ima
veljavo tudi po svetu. Vemo, da pro-
da približno 90 odstotkov svojih iz-
delkov na tuji, predvsem ameriški
trg. Velika prednost podjetja je, da
ima prodajo zagotovljeno, čeprav je
kar nekaj faktorjev, ki vplivajo na
finančno realizacijo prodaje, pri če-
mer imam v mislih razmerje tečaja
tolarja in dolarja, kar je v tem trenut-
ku za steklarno dokaj ugodno. To
pomeni tudi možnost kvalitetne me-
sečne realizacije v samem podjetju.
Problemi, ki so prišli na površje,
so nastajali v preteklih letih. Tako
tudi razmerje med tolarjem in dolar-
jem. Upamo lahko, da se bo sedaj, ko
sta se v reševanje težav vključila tudi
sklad za razvoj in ministrstvo za
gospodarske dejavnosti, nastali po-
ložaj lažje reševal. Po mnenju večine
pa bo potrebna tudi notranja reorga-
nizacija, tako da bi lahko steklarna
lažje tekoče pozitivno poslovala.
V življenju se nasploh več sliši o
slabem kot o dobrem. V zadnjem
času je prišla s Tekačevega stra-
hotna novica o umoru štirih obča-
nov. Slišati je bilo tudi za možnost,
da bi lahko storilci okrutnega de-
janja prišli čez mejo. Kakšne so po
vašem varnostne razmere ob obso-
teljski meji?
S sedežem mejne policije v Rogaš-
ki Slatini smo v stalnih stikih. Težko
si predstavljamo, da na osmih kilo-
metrih meje, ki jo ima občina Rogaš-
ka Slatina, nimamo niti enega mej-
nega prehoda. Vse je le zelena meja,
na kateri imamo prehod Rajnkovec,
ki ga lahko uporabljajo le dvolastniki
ter dnevni migranti, ki jih je v občini
733. To je velika ovira tudi za občane
naše občine. Že od nastanka občine
smo na različnih ravneh poizkušali,
da bi ta mejni prehod uporabljali vsi
občani oziroma vsi slovenski držav-
ljani. Z različnih naslovov, tudi od
ministra, smo prejeli odgovor, da
dokler ni meddržavnega sporazuma
o meji, ni mogoča nobena posamez-
na prekategorizacija mejnega preho-
da oziroma ustanovitev novega. Za
varnostne razmere bi težko rekel, da
so zelo dobre, menim pa, da so
zadovoljive.
Kaj so po vašem poglavitni do-
sežki v času nove slatinske občine?
Najprej bi želel spomniti, da sem
po nastanku nove občine, kot izvo-
ljeni funkcionar, prosil za pisarno v
prostorih mestne krajevne skupno-
sti. Vse je bilo potrebno na novo, tudi
izbrati objekt, nekdanji hotel Turist,
zagotoviti sredstva za ureditev pro-
storov kot tudi sestaviti kolektiv so-
delavcev, ki so danes zaposleni v
občinski upravi. V občinsko zgradbo
smo vložili 40 milijonov tolarjev, le-
tos želimo dokončati še nekaj prosto-
rov v drugem nadstropju. Z zdraviliš-
čem, ki je lastnik tega objekta, se
pogajamo, da bi ga letos odkupili.
V vseh treh letih je prav gotovo
največja investicija na področju
družbenih dejavnosti izgradnja pri-
zidka k I. osnovni šoli, kjer smo v
letih 1995 in 1996 uspešno zaključili
I. in II. fazo. Vsebina je bila v medi-
jih podrobno predstavljena, omenil
pa bi, da smo za ti dve fazi porabili
160 milijonov tolarjev. Letos želimo
začeti z zadnjo, III. fazo, ki predvide-
va tudi gradnjo nove športne dvora-
ne v Rogaški Slatini, s tristo sedeži
za gledalce ter z adaptacijo in prizid-
kom h kuhinji, ki je prav tako nujen.
Projekt, ki bo verjetno stal približno
dvesto milijonov tolarjev ter je za
našo občino velik zalogaj, sofinanci-
ra ministrstvo za šolstvo in šport.
Med perečimi problemi v Rogaški
Slatini je tudi možnost parkiranja. V
dveh letih smo zgradili že 65 parki-
rišč. Za letos in prihodnje leto pred-
videvamo še izgradnjo 250 parkirišč.
Žehm poudariti, da imajo v dveh:j
krajevnih skupnostih že samopris-
pevek, pred dnevi so se odločiU tudi
v Kostrivnici. V mestni krajevni
skupnosti, ki obsega največji del ob-
čine, je v programu plinifikacija me-
sta, izgradnja športnega parka, na-
peljava kabelske televizije in nakup
mamografa. Tudi pri teh projektih
sodelujemo s sredstvi občinskega
proračuna.
V občini smo tudi odkupili bivši
Bjelovarski dom, kjer nameravamo v
prihodnjih treh letih zgraditi 15 so-
cialnih stanovanj. Zaključili smo po-
lovico našega dela ceste ob bodočem
Vonarskem jezeru, ki je najbližja
povezava med Rogaško Slatino in
Atomskinii toplicami. Prav tako smo
rekonstruirali Cesto na Boč ter kana-
lizacijo ob tej ulici, opravljena je
rekonstrukcija ceste od Sv. Florjana
do Rogatca, v Kostrivnici pa smo
sofinancirali izgradnjo parkirišč pri
pokopališču ter izgradnjo telefonije
in tudi boljšo električno napeljavo v
Drevenik ter Zgornjo Kostrivnico.
Kako ste zadovoljni z delom ob-
činske uprave?
Naj ne bo samohvalno, če rečem,
da sem z njenim delom zelo zadovo-
ljen. Želim poudariti, da imamo tre-
nutno le dve tretjini zaposlenih, kot
nam priznava resorno ministrstvo.
Razlog je, da nimamo potrebnih pro-
storov. Občani lahko uredijo v Ro-
gaški Slatini vse, kar je v Sloveniji
mogoče na občini urediti, za ostalo
pa je treba, žal, na sedež upravne
enote v Šmarje pri Jelšah, ki je držav-
na institucija. Na njeno delo občina
ne more vplivati. Občanom smo že-
leli približati notarsko pisarno, nje-
no izpostavo smo pridobili že lani.
Kako ste zadovoljni s sodelova-
njem petih novih občin, ki so na-
stale iz nekdanje šmarske? Kako
ocenjujete delitev skupnega pre-
moženja?
Sodelovanje med župani je zelo
dobro. Vesel sem, da nam je uspelo
do danes uspelo razdeliti od 70 do
80 odstotkov celotnega premoženj^ j
Pomemben je dogovor, da premože, |
nje, ki je na območju posamezrn I
občine, preide v last te občine. Odpt i
tih je še nekaj manjših vprašanj, ^ |
katerih se je treba dogovoriti v vse^
petih občinskih svetih. Upamo, ^
bomo v tem letu to tudi zaključili [
Ocenjujem, da je bila dosedanja deli i
tvena bilanca opravljena kvalitetno|
prav tako za občino Rogaška Slatina.
Velikokrat se omenja tudi OKP i^
Rogaške Slatine, komunala petiji
novih občin. Ljudje so pogosto ne
zadovoljni, sumničijo.
Tudi sam sem večkrat slišal pri
pombe na delo javnega podjetja, ven
dar preteklosti ne bi komentiral. Me
nim, da bi bilo bolje, če bi se dejav
nost podjetja predstavila občanom
širše in obsežnejše. S tem bi bilo
manj vprašanj in tudi obrazložitev
Kljub vsemu bi spomnil, da je to
javno podjetje v preteklih letih ure
sničilo, skupaj z občinskimi služba
mi, štiri investicije življenjskega po
mena. Zaključen je vodovod iz Lok
do Šmarja in Rogaške Slatine, zgraje
no je odlagališče odpadkov v Tuncov
cu, dokončan je kolektor od Rogata
do čistilne naprave v Rogaški Slatini
V pripravi je tudi nadaljevanje izgrad
nje objektov na sami lokaciji.
Menim, da so to štirje projekti, k
jih'nima prav vsako javno podje^/p
pripravljeno za prihodnost, kot je tov
Rogaški Slatini. Pri vseh investicijah
je šlo seveda za prispevke občanov ta
občinskega in državnega proračuna.
Sedež upravne enote je v Šmarji
pri Jelšah. Kako ste se v Rogašk
Slatini zadovoljni z delom upravni
enote?
Odkrito povedano, sodelovanje
med upravno enoto in posameznim
občinami, tako tudi z Rogaško Slati
no, sem si predstavljal nekoliko dru
gače.
Tisti, ki pripravljamo projekte, s
želimo, da bi bila vloga zaposleni!
na upravni enoti ne le svetovalnegi
značaja, ampak bi konkretno poma
gali pri realizaciji, saj jim je vir infoi
macij dostopnejši. Le redki posa
mezniki so pripravljeni, da se aktiv
no vključijo v posamezni projekt
zato se jim zahvaljujem. Menim pa,
da bi se z dobro voljo marsikateri
postopek lahko poenostavil in skraj
šal, kar bi nam olajšalo delo.
Koliko časa vam vzame župan
ska funkcija, vaš županski delav
nik?
Ker župansko funkcijo opravljarr>
neprofesionalno, sem zjutraj enc
uro v matičnem podjetju. Od po'
osme ure naprej, največkrat vse tj3
do večera, pa delam za potrebe obči
ne. Projektov ni mogoče uresničiti 1«
v pisarni, zato veliko časa porabim
tudi v Ljubljani, v ministrstvih, kjei
skušamo dobiti za projekte finančn"
podporo. Z veseljem ugotavljam,
smo v preteklih dveh letih, ob občin;
skem proračunu, vsako leto pridobil'
za projekte še po milijon mark do-
datnih sredstev. To pomeni 20 do 25
odstotkov zagotovljene porabe, k^f
je tudi eno od meril uspešnosti del^
občinske uprave.
Ob vikendih imam kot župan pr^"
tokolarne obveznosti. Mnogim pova'
bilom se odzovem, saj vem, da t"
občanom, društvom in klubom pr^
cej pomeni.
■■■■■■■■■I  BRANE JERANK^<
Mag. Branko Kidrič, župan mlade občine Rogaška Slatina. V njej živi
blizu eruLjst tisoč ljudi.
%. SNOPIČ
TEMA TEDNA
25
Delavci brez tovarn
Celjsko gospodarstvo se ruši, stroji v tovarnah ugašajo - Denarno pomoč prejema kakšnih 10 tisoč občanov
'V desetih letih je celjska re-
^ja izgubila 10.542 delovnih
(^st. Predvsem industrija, sr-
gospodarskega razvoja, na-
^ustavljivo propada in pušča
^ seboj verigo stečajev. Lani
jih je bilo na Celjskem več kot
jestdeset. Delavci, ki so ostali
drez zaposlitve, so odvisni od
dobrohotnosti socialne politi-
l(e. Socialno pomoč prejemajo
ostareli presežni delavci in
stečajniki, in kar je najhuje,
tudi mladi, zdravi, sposobni
ter izobraženi ljudje.
Prod leti so si ljudje lahko
zagotavljali vsaj osnovno social-
no varnost. Denarno pomoč so
prejemale obrobne skupine in
tisti, ki iz objektivnih razlogov
sami niso mogli zaslužiti za živ-
ljenje. Po podatkih celjskega
centra za socialno delo prejema
danes denarno pomoč blizu 10
tisoč občanov iz Celja, Štor in
Vojnika. V slednjem podatku so
upoštevani posamezni družin-
ski člani kot individualni pre-
jemniki različnih oblik socialno
varstvenih dajatev; v eni druži-
ni, denimo, so lahko štirje pre-
jemniki denarne pomoči. Brez-
poselni želijo delati, vendar ni-
majo možnosti. O svojih stiskah
lačeloma ne marajo govoriti,
cer je vedno manj tistih, ki bi
im lahko ponudili stvarno po-
MOČ.
' ŽMjenju niso icos
Večina brezposelnih ne raz-
mišlja več o kakovosti življe-
nja, ampak zgolj o preživetju.
Najhuje je za starejše delavce,
ki imajo zelo majhne možno-
sti, da bi se še kdaj zaposlih.
Ponudba na trgu delovne sile
je pestra, zato se lahko deloda-
jalci odločijo za iskalce zapo-
slitve z zaželenim poklicnim
znanjem, ki ob tem obvladajo
k kakšne dodatne veščine, od
znanja tujih jezikov, poznava-
nja dela z računalnikom, voz-
niškega izpita, delovnih izku-
šenj, komunikativnosti... Na
zavodu za zaposlovanje opa-
žajo vedno večjo zahtevnost
delodajalcev pri izbiri kandi-
datov. Včasih je pri izbiri odlo-
(!ilna že starost iskalca zapo-
slitve. Med brezposelnimi na
Celjskem je skoraj 40 odstot-
kov starejših od 40 let. V hudi
socialni stiski, iz katere ne vi-
dijo izhoda, so se znašli ljudje
s 30 leti in več delovne dobe.
Matere, ki so svoj čas imele
Pravico do 105 dni porodniš-
kega dopusta, so danes brez-
poselne babice.
»Ni le hudo, ampak je nevz-
držno,« pravi 48-letna Milena iz
Celja, delavka Zlatarne, ki je
ostala brez službe julija lani. V
oddelku, imenovali so ga vališ,
so priučene delavke spletle na
kilometre verižic. Tam je delala
22 let. Prvih 10 let je izdelovala
sponke, zadnjih 12 let je pletla
vališ: »Norme so bile vedno viš-
je, nihče jih ni dosegel v službi,
zato smo pletli doma.« Oči
mnogih delavk so se ob drobnih
delcih zlata utrudile, potem so
pletle z lupami. Direktorji so se
menjavali, one so še vedno plet-
le, čeprav so jim večkrat vrgli v
obraz, da so jih pobrali z ulice.
Zlato je počasi izgubljalo lesk in
delavke so namesto masivnih
verižic pričele izdelovati votle.
»V zadnjih petih letih smo de-
lavci prejemali 80 odstotkov za-
jamčene plače, včasih tri mese-
ce nič,« pripoveduje Milena, »la-
ni julija nas je šlo na cesto 150.«
Do zadnjega dne je pletla veriži-
ce in 18. julija odšla po delovno
knjižico: »Obljubili so nam od-
pravnino v višini 517 tisoč tolar-
jev, celo regres naj bi imeli za
nas, a do zdaj so mi izplačali le
86 tisoč tolarjev odpravnine in
nič več.« Odvetniki pa so za
plitek delavski žep predragi. Mi-
lena je pristala na zavodu za
zaposlovanje, mesečno ji pripa-
da 32.400 tolarjev nadomestila
za brezposelne. Njene vrednote
so načete, odnosi v družini na-
peti in slabi. Zdi se, da življenju
ni več kos. Ko je še pletla vališ,
se je lotila čiščenja oken vsakih
štirinajst dni, danes ji zmanjku-
je volje do vsega. Njen mož je
prav tako nezaposlen. Imel je
službo pri Energetiki, a jo je
pred dvema letoma zamenjal v
upanju, da bo več zaslužil in
mlajši hčerki olajšal študij. Za-
poslil se je pri zasebniku, delal
po ves dan in dobival vedno
manjšo plačo, na koncu pa pri-
stal v disciplinskem postopku,
češ da je malomaren in neučin-
kovit. Za petdesetletnika, ki je
mojster v svojem poklicu in je
kot centralni instalater dobro
delal doma in v tujini, je bil to
zadnji udarec. Do kakšne de-
narne podpore nima nobene
pravice. Zakonca morata preži-
veti z manj kot 40 tisočaki me-
sečno. Stanovanja, samo za sta-
narino in ostale stroške bi mora-
la odšteti 45 tisoč tolarjev, od
januarja ne plačujeta več. Spo-
sojala si ne bosta, ker dolgov ne
moreta vrniti.
Če starejši delavci ne dobijo
stalnega dela, se lahko oprimejo
priložnostnih zaposlitev, na pri-
mer terenske prodaje. Lahko se
lotijo tudi kakšnega sezonskega
dela, denimo spomladanskih
del na hmeljišču in kasneje obi-
ranja hmelja. Pa bodo zmogli?
Oglejmo si tale primer. Sezon-
ski delavci morajo delati na njivi
v vseh vremenskih razmerah;
obiranje hmelja poteka nepreki-
njeno 24 ur, v dveh izmenah po
12 ur. Nova izmena prične z
delom ob drugi uri ponoči. Če
delavec izostane z dela po svoji
krivdi, plača zaradi nepravoča-
sno opravljenega dela pogodbe-
no kazen. Ob doseženi normi
in brezplačni prehrani prejme
sezonski delavec 180 tolarjev na
uro.
»Kaj smo mi, poceni delovna
sila?« sprašuje 38-letna Darja iz
Šmartnega v Rožni dolini, mati
dveh otrok. Utrujena je, zgara-
na in bolna. V Aurei je delala 17
let in spoznala vse vrste dela in
oddelkov. Delala je za težkim
strojem, ki ga delavec poganja z
eno roko. Pet let se je vozila v
Slivnico in pri napornem fizič-
nem delu v livarni ni zaostajala
za moškimi: »Žagala sem odlit-
ke, jih oblikovala in pripravljala
za pakiranje. Od doma sem odš-
la ob štirih zjutraj in se vrnila ob
šestih popoldne. Plačali so me
za osem ur.« Tudi ko je zanosi-
la, je ostala v Slivnici. Desetkilo-
gramske odlitke je prenašala iz
enega v drugo nadstropje po
strmih stopnicah. Pri nosečno-
sti štirih mesecev in pol so se
pojavile prve težave in morala je
v bolniško. Rodila je nedono-
šenčka pri sedmih mesecih.
Njen otrok je preživel, čeprav je
imel pljuča zalita s krvjo. Po
koncu porodniške se je vrnila v
Aureo in nadaljevala z delom na
stiskalnici za štancanje. Ženske
so se morale vsega naučiti, tudi
orodjarskega dela. Razmere v
podjetju pa so se zaostrovale:
»Že predlani smo opozarjali, da
ni prave organizacije v skrbi za
naročila. Dobili smo namreč na-
ročilo, garali kot nori, saj je bilo
preveč dela naenkrat in zanj
prekratek rok. Ko smo izpolnili
takšno naročilo, smo spet ostali
brez dela. UtišaU so nas in po-
stavili na svoje mesto: 'Mi smo
tukaj za to, da delo organizira-
mo, vi ste za to, da delate.'
Zavedali smo se, da ne moremo
dobiti plač, če nimamo naročil.
26. junija lani je šla Aurea v
stečaj. Zadnjih pet mesecev
smo delaU zastonj. Direktorji so
se menjali kot gobe po dežju,
delavci pa smo tri tedne pred
stečajem stavkali. Po odhodu
na borzo smo prejeli dve plači
od petih, nobene odpravnine,
nobenega regresa.« Tudi njen
mož Alojz, priučeni mizar in
tesar, nima službe. Mesečni do-
hodek njihove družine znaša
pribUžno 37 tisoč tolarjev.
Na centru za socialno delo
so včasih sami začudeni, kako
lahko družine preživijo s tako
malo denarja. Ostane jim še
delo na črno, če jim ga le kdo
ponudi. Mladi delavci imajo
več možnosti za golo preživet-
je in zelo malo realnega upa-
nja za lepo življenje. Najbolj
zaskrbljujoče pa je to, da ni-
majo osnovnih pogojev za ob-
hkovanje družine. Osnovna
pogoja za oblikovanje družine
sta zaposlitev in rešen stano-
vanjski problem.
28-letni Štefan in 24-letna
Natalija sta se z desetmesečno
hčerko Urško še prejšnji me-
sec drenjala pri njegovih star-
ših. V enem stanovanju so ži-
vele tri družine, mlada druži-
na je imela zase sobo, ki je
merila 3,10 krat 2,10 metra.
Rešila jih je Natalijina mati, ki
jim je kupila stanovanje. Sta-
novanje imata, službe nihče
od njiju. Ona je kuharica, do
zdaj še ni imela stalne zaposli-
tve. Za otroka prejema 17 tisoč
tolarjev starševskega dodatka,
a že čez dva meseca bo ostala
tudi brez tega. On je tesar, pet
let je delal na črno pri zasebni-
ku, potem tri leta in pol v
Metki. Ta mesec je bil ob služ-
bo. »Ostal sem brez vsega,
brez službe, denarja, brez pri-
hodnosti,« razmišlja Štefan.
»V Metki sem opravljal težko
fizično delo v oplemetilnici.
Nisem bil edini. Propadanje
podjetja smo najprej občutili
na plačah, ki niso bile niti
zajamčene. V zadnjih dveh
mesecih so stroji počasi uga-
šali. Ni bilo preje, ni bilo bla-
ga, zmanjkalo je kemikalij...
Od novega leta je bilo vedno
manj dela in vedeli smo, kaj
naj pričakujemo. Delavci so
bili izredno napeti in sovražno
razpoloženi, v tem času nas je
bilo približno 200. Še dobro,
da ni bilo denarja, lahko bi
začeli piti, uničevati stroje, fa-
briko. Izvedeli smo, da sta po-
begnila oba lastnika, čakali in
se psihično ubijaU v brezdelju.
Dejali smo, da bi pobrali bla-
go, vzeli vse, kar je nekaj vred-
no. Opozorili so nas, da je to
kraja. Naš direktor ni odgovar-
jal za nobeno škodo, ki jo je
povzročil. Klicali so upniki iz
Švice, da dolguje 65 milijonov
frankov... Bili smo že tik pred
tem, da bi sežgali tovarno. Do-
čakali smo stečaj in prejeli list-
ke, da gremo lahko prosit za
denar na center za socialno
delo.«
Živijo skromno in sanjajo o
razkošju, kot so poletne počitni-
ce z družino nekje ob morju.
KSENUA LEKIČ
Foto: GREGOR KATIC
»Kritična je izguba delovnih mest v
industriji
Glede na velik del zaposlenih v gospodarskih dejavnostih
(48 odstotkov) ravno področje industrije še vedno odločilno
vpliva na gibanje tokov na trgu dela v celjski regiji, ugotavlja
Karmen Leskovšek, vodja oddelka analitike na celjski ob-
močni enoti zavoda za zaposlovanje. Porast zaposlovanja pri
zasebnikih ne more nadomestiti izgube delovnih mest na
drugih področjih, še zlasti v industriji ne. Lani je bilo v celjski
regiji v povprečju za 1,8 odstotka delovno aktivnih manj kot
predlani. Ponovno naraščanje brezposelnosti je prisotno od
druge polovice lanskega leta, ko se je iskalcem prve zaposli-
tve pridružilo še precejšnje število tečajnikov in presežnih
delavcev. Zaradi stečajev podjetij, med njimi je ugasnilo U
večjih, se je v lanskem letu na zavod prijavila kar četrtina več
stečajnikov kot predlani. Pritok presežnih delavcev pa se je
povečal za 44 odstotkov. Konec leta 1996 je bilo na celjski
območni enoti registriranih 14.201 brezposelnih občanov,
konec februarja letos je bilo že 14.633 brezposelnih. Po
številu brezposelnih je celjska regija na tretjem mestu v
državi, kritičnejše razmere pa kaže podatek, da se je v
Sloveniji brezposelnost ob koncu minulega leta zmanjšala za
skoraj 2 odstotka, medtem ko se je na celjskem območju
povečala za 8 odstotkov. Med brezposelnimi je 54,6 odstotka
delavcev dolgotrajno brez zaposlitve, 17,9 odstotka iskalcev
prve zaposlitve, 12,6 odstotka brezposelnih zaradi stečaja in
22,2 odstotka trajnih presežkov.V
Socialna slika
v minulih mesecih so na Centru za socialno delo Celje prosili
za enkratno denarno pomoč predvsem delavci iz tehle podjetij:
Metke, Zlatarne, Topra, Železarne, Teka, Ključavničarja in Ema.
Lani so na centru izplačali povprečno mesečno 62 enkratnih
denarnih pomoči, v prvih mesecih letos pa povprečno 81.
Izjemen porast beležijo v izplačevanju denarnih dodatkov, ki jih
izplačujejo vsak mesec tistim, ki ne dosežejo cenzusa. Pred
petimi leti so izplačali povprečno mesečno približno 330 denar-
nih dodatkov, aprila letos kar 2380. Januarja lani je bilo 1675
izplačil, januarja letos 2187. »V tem porastu se skriva dvoje,«
pojasnjuje Brane But, direktor Centra za socialno delo Celje,
»prvi razlog je v naraščanju brezposelnosti, drugi pa je ta, da
denarne dodatke namenjamo tudi iskalcem prve zaposlitve.
Število izplačil denarnih dodatkov se iz meseca v mesec naglo
povečuje.« Ilustrativen je podatek, da so predlani obravnavali
približno 3000 postopkov za uveljavitev pravice do denarne
pomoči, lani že 4200. Pred desetimi leti je bilo takih postopkov
približno 300. »Piramida socialnega stanja ljudi se vedno bolj
širi,« pravi Brane But. »Izredno bogati še bolj bogatijo, srednjega
sloja je vedno manj, množica pa je na spodnjem sloju prebivals-
tva. Posebno negativne posledice doživljajo iskalci prve zaposli-
tve, ljudje, ki se zaradi brezposelnosti ne morejo uveljaviti. Že
leto neaktivnega življenja ima lahko škodljive daljnosežne
posledice v njihovem odnosu do dela in življenja nasploh.«
Koliko je vreden človek?
Cenzusi, ki jih na centrih za socialno delo upoštevajo kot
izhodišča za dodeljevanje denarne pomoči, so izredno nizki,
in sicer:
otrok do 6. leta: 10.200 tolarjev
otrok od 7 do 14. leta: 11.959 tolarjev
otrok od 15. do 18. leta: 14.773 tolarjev
odrasli: 18.290 tolarjev
Primer: štiričlanska družina (starša z dvema predšolskima
otrokoma) bi naj po teh določilih preživela s 56.980 tolarji
'iiesečno. Če znaša dohodek družine, na primer, 40.000
tolarjev, imajo pravico do denarne pomoči v višini 16.980
tolarjev. Center za socialno delo krije razliko do cenzusa.
Doživljanje brezposelnosti
»Vsakdo doživlja brezposelnost na svoj način,« pravi psiho-
loginja Mojca Ceglar, vodja poklicnega svetovanja in štipen-
diranja na celjski območni enoti zavoda za zaposlovanje.
»Zagotovo sta intenzivnost in način odzivanja na izgubo dela
odvisna od posameznikove osebnosti in objektivnih dejavni-
kov, na primer od starosti, spola, izobrazbe, nepreskrbljenih
otrok, partnerjeve brezposelnosti. Kljub temu pa lahko pri
brezposelnih osebah zasledimo štiri bolj ali manj izražene
faze doživljanja. Najprej doživi človek stres, pravi šok. Ne
more verjeti, da se je to zgodilo ravno njemu. Prizadet je,
zaskrbljen, žalosten, jezen, lahko ga muči občutek krivde.
Temu po navadi sledi upanje, človek je ponovno bolj optimi-
stično naravnan. Aktivno se vključuje v reševanje nastalega
problema, spoprime se s težavami, pridobiva informacije,
znanja, spoznava samega sebe, svoje prednosti in išče prilož-
nosti v okolju. Če mu v tej fazi optimizma ne uspe najti poti
do ponovne zaposlitve, preide v fazo pesimizma. Ne zaupa
več vase, njegova samopodoba je načeta. Meni, da družba
stori premalo ali nič za razrešitev njegovega problema, smish
se sam sebi- in postane pasiven. Posebej je to izraženo pri
dolgotrajno brezposelnih ljudeh, ko lahko preide pesimizem
v skrajno obliko - fatalizem. Človek ne vidi več rešitve za svoj
problem in vsako dejanje, ki bi vodilo k temu, vnaprej obsodi
na neuspeh. Zanika in odklanja pomoč. Potrebna je psihoso-
cialna rehabilitacija, da si povrne potrebno samozaupanje in
se ponovno aktivno spoprime s svojim problemom - iska-
njem zaposlitve.«
26
MALI OGLASI - INFORMACIJE
2 SNOPIČ
MALI OGUSI - INFORMACIJE
27
28
INFORMACIJE
2. SNOPIČ
INFORMACIJE
29
30
RADIO - INFORMACIJE
RADIO CEUE
OD 1. DO 7.5. 1997
Četrtek, 1.5.: 5.00 Z glasbo
v novo jutro, 5.30 Na današnji
dan, 6.00 Poročilo OKC Celje,
6.15 Domača melodija tedna,
6.45 Horoskop, 7.00 Druga ju-
tranja kronika RaSlo, 8.00 Po-
ročila, 8.25 Poročilo OKC Ce-
lje, 8.40 Kam danes, 9.00 Pri-
četek dopoldanskega sporeda,
10.00 Novice, 10.15 Prvi maj
na Radiu Celje, 12.00 BBC
novice, 13.00 Poročila, 14.00
Pričetek popoldanskega spo-
reda, 14.15 Jack pot, 15.00 Ob-
vestila, 15.15 Podalpski biser,
15.30 Dogodki in odmevi Ra-
Slo, 16.15 Domačih 5, 17.00
Kronika, 18.00 20 vročih,
19.45 Pravljica za lahko noč,
20.00 Ročk blok, 22.00 Zaklju-
ček sporeda in priključitev Ra-
Slo.
Petek, 2.5.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Na današnji
dan, 6.00 Poročilo OKC Celje,
6.15 Domača melodija tedna,
6.45 Horoskop, 7.00 Druga ju-
tranja kronika RaSlo, 8.00 Po-
ročila, 8.25 Poročilo OKC Ce-
lje, 8.40 Kam danes, 9.00 Pri-
četek dopoldanskega sporeda
, 9.30 Črna pika, 10.00 Novice,
11.15 Nagradna igra, 12.00
BBC novice, 13.00 Poročila,
13.15 S knjižnega trga, 14.00
Pričetek popoldanskega spo-
reda, 14.15 Jack pot, 15.00 Ob-
vestila, 15.15 Podalpski biser,
15.30 Dogodki in odmevi Ra-
Slo, 17.00 Kronika, 18.00 Evro-
pa v enem tednu - oddaja BBC
London, ki jo pripravlja Brane
Kastelic, 19.00 Glasba je živ-
ljenje, 19.45 Pravljica za lahko
noč, 20.00 DJ Robi, 21.00 DJ
time, 22.00 Zaključek progra-
ma in priključitev RaSlo.
Sobota, 3.5.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Na današnji
dan, 6.00 Poročilo OKC Celje,
6.15 Domača melodija tedna,
6.20 Pregled dnevnega tiska,
6.45 Horoskop, 7.00 Druga ju-
tranja kronika RaSlo, 7.30 Te-
čajnica, 8.00 Poročila, 8.2S Po-
ročilo OKC Celje, 8.40 Kam
danes, 9.00 Pričetek dopol-
danskega sporeda, 9.30 Film-
ski sprehodi, 10.00 Novice,
11.00 Vi sprašujete, policija
odgovarja, 12.00 BBC novice,
13.00 Novice, 13.15 Študentski
servis, 14.00 Pričetek popol-
danskega sporeda, 14.15 Jack
pot, 15.00 Obvestila, 15.30 Do-
godki in odmevi RaSlo, 16.00
Čestitke in pozdravi, 17.00
Kronika, 19.00 Športni večer
na Radiu Celje, 22.00 Zaklju-
ček programa in priključitev
RaSlo.
Nedelja, 4.5.: 5.00 Z glasbo
v novo jutro, 5.30 Na današnji
dan, 6.15 Domača melodija
tedna, 6.45 Horoskop, 7.00
Druga jutranja kronika RaSlo,
8.00 Poročila, 8.25 Poročilo
OKC Celje, 9.00 Pričetek do-
poldanskega   sporeda,   9.15
Luč sveti v temi, 10.00 Novice,
12.00 BBC novice, 12.30 Iz
domačih logov - oddaja Jureta
Krašovca, 13.00 Čestitke in
pozdravi, 20.00 SQ dance,
21.00 Pod domačo lipo, 22.00
Zaključek programa in priklju-
čitev RaSlo.
Ponedeljek, 5.5.: 5.00 Z
glasbo v novo jutro, 5.30 Na
današnji dan, 6.00 Poročilo
OKC Celje, 6.15 Domača melo-
dija tedna, 6.20 Pregled dnev-
nega tiska, 6.45 Horoskop,
7.00 Druga jutranja kronika
RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Po-
ročilo OKC Celje, 8.40 Kam
danes, 9.00 Pričetek dopol-
danskega sporeda, 10.00 Novi-
ce, 10.15 Športno dopoldne,
12.00 BBC novice, 13.00 Poro-
čila, 13.15 Minute za zdravje,
14.00 Pričetek popoldanskega
sporeda, 14.15 Jack pot, 15.00
Obvestila, 15.15 Podalpski bi-
ser, 15.30 Dogodki in odmevi
RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00
Podalpski pop ročk , 19.45
Pravljica za lahko noč, 20.00
Vrtiljak polk in valčkov, 22.00
Zaključek programa in priklju-
čitev RaSlo.
Torek, 6.5.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Na današnji
dan, 6.00 Poročilo OKC Celje,
6.15 Domača melodija tedna,
6.20 Pregled dnevnega tiska,
6.45 Horoskop, 7.00 Druga ju-
tranja kronika RaSlo, 7.30 Te-
čajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Po-
ročilo OKC Celje, 8.40 Kam
danes, 9.00 Pričetek dopol-
danskega sporeda, 10.00 Novi-
ce, 11.15 Center mejnih zna-
nosti, 12.00 BBC novice, 13.00
Poročila, 13.15 Pokličite in
vprašajte, 14.00 Pričetek po-
poldanskega sporeda, 14.15
Jack pot, 15.00 Obvestila,
15.15 Podalpski biser, 15.30
Dogodki in odmevi RaSlo,
17.00 Kronika, 18.00 Radi ste
jih poslušali, 19.45 Pravljica
za lahko noč, 21.30 Iz glasbe-
ne skrinje, 22.00 Zaključek
programa in priključitev Ra-
Slo.
Sreda, 7.5.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Na današnji
dan, 6.00 Poročilo OKC Celje,
6.15 Domača melodija tedna,
6.20 Pregled dnevnega tiska,
6.45 Horoskop, 7.00 Druga ju-
tranja kronika RaSlo, 7.30 Te-
čajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Po-
ročilo OKC Celje, 8.40 Kam da-
nes, 9.00 Pričetek dopoldan-
skega sporeda, 10.00 Novice,
12.00 BBC novice, 13.00 Poro-
čila, 13.15 Mali O, 14.00 Priče-
tek popoldanskega sporeda,
14.15 Jack pot, 15.00 Obvestila,
15.15 Podalpski biser, 15.30
Dogodki in odmevi RaSlo,
16.15 Pop loto, 17.00 Kronika,
18.00 Full cool, 19.45 Pravljica
za lahko noč, 21.00 Glasbeni
ex-press 22.00 Zaključek pro-
grama in priključitev RaSlo.
Prvi maj na Radiu Celje
Včasih, še ne pravzaprav
tako daleč, je pred prvomaj-
skimi prazniki v naši redak-
ciji vladalo skoraj obsedno
stanje. Da bi novinarji načr-
tovali prvomajski oddih, je
bila prej izjema kot pravilo.
Za prvi maj je bilo potrebno
biti na delovnih položajih, saj
smo, številčnejši kot danes,
komajda uspeli novinarsko
»pokriti« vse proslave, shode
in tovariše, ki so na njih govo-
rili bodre misli. Tudi radijski
tehniki so si morali beliti gla-
ve, kako bodo skušali biti isto-
časno na več krajih, pa so na
koncu vedno našli kakšno pa-
metno rešitev. To je bilo ne-
koč... Pred ne tako davnimi
leti, ko je bilo pravzaprav izgo-
voriti besedo brezposelnost že
skoraj bogokletno in ko so bili
brezposelni večinoma zares
skoraj samo tisti, ki so si tega
želeH.
Danes, ne toliko let kasneje,
se je naš odnos do praznika
spremenil. Ne bi rekla, da na
slabše. Le prvomajske shode
ne doživljamo več tako evfo-
rično, ne glede na to, kdo od
današnjih političnih ali sindi-
kalnih veljakov bo kje govoril.
Pa ne zato, ker bi se nam
praznovanje prvega maja zde-
lo nevredno, da bi ga obeležili
z našo prisotnostjo na kate-
rem od shodov. Prej bi rekla,
da gre za to, da ga prepušča-
mo praznovanju in volji vsake-
ga posameznika.
Vse preveč je namreč da-
nes tistih, ki nimajo kaj praz-
novati, ki so brezvoljni, ki
nimajo denarja za človeka
spodobno življenje, četudi
morda trdo delajo ves mesec,
ali so zaposleni v podjetjih,
ki jim grozi stečaj. In zato je
o boju za delavske pravice
morda danes mnogo umest-
neje govoriti, kot pred leti.
Da bi ljudje, ki delajo, za to
dobili človeka vredno plačilo
je najmanj, kar bi jim morali
zagotoviti. Kdo? Vodstva
podjetij?   Država?   Občina?
Sindikat? Začaran krog, brez
odgovora. Zato: naj živi prvi
maj, praznik dela! In bog
daj, da bi vas bilo čimveč, ki
ga imate in zanj prejemate
tudi spodobno plačilo.
Nas, celjskih radijcev, pa na
prvomajske shode po službe-
ni dolžnosti ne bo. Večina se
je že odpravila na krajši, za-
služeni počitek. Ni nam, da
bi poslušali sindikalistične
puhlice in pravljice o svetlej-
ši prihodnosti slovenskega
delavca. Nočemo s tem flan-
cati naših poslušalcev. De-
žurna radijska ekipa bo po-
skrbela, da bo naš prvomaj-
ski program čim bolj glasbe-
no in zabavno obarvan. Če
bo vreme lepo, računamo, da
vas pred radijskimi sprejem-
niki ne bo veliko. Ne bomo
vam zamerili. Saj vam pri-
voščimo prijetna prvomaj-
skega druženja, ko se na ka-
teri od okoliških izletniških
točk srečajo družine, znanci,
prijatelji. In to je edino kar
nam ostane, kar je vredno
negovati. Pristne medčloveš.
ke odnose, da (p) ostanemo
človek človeku. Da ko smo v
stiski vemo, da nekje obstaja
nekdo, ki mu lahko zaupa-
mo. Kajti, ali se ne more tudi
meni, vam, ki berete te vrsti-
ce, ali onim, ki mislijo, da je
to lari-fari, že jutri primeriti,
da bomo v podobni stiski kot
sosedov Franci, Jožica, Ja-
nez in ostali regiment brez-
poselnih? Zato - veselimo se,
dokler se moremo, praznuj-
mo, dokler imamo kaj in
ohranimo človečnost za tiste,
ki jih poznamo, ki so nam
blizu in so se znašli v hudi
življenjski stiski, ker so ostali
brez dela. Otroci pa hočejo
hrano, šola in vrtec pa zahte-
vata denar, v trgovini ne mo-
rejo dati zastonj... Nemški
pregovor pravi, da delo sadi
vrtnice na lica. Žal, vidim v
stiku z ljudmi iz dneva v dan
več bledikavih lic.
NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
ROJSTVA
V celjski porodnišnici so
rodile:
18. 4.: Mirjana KRISTARIČ
iz Laškega - deklico, Jožica
LESKOVAR iz Grobelnega - de-
klico, Jožica TERŠEK iz Laške-
ga - dečka, Milena ČERNIC iz
Pilštanja - dečka in Mihelca
ŽOHAR z Vranskega - deklico;
19. 4.: Andreja PODBRE-
GAR MARŠ s Polzele - dečka,
Monika PODPEČAN iz Celja -
dečka, Simona GREGL iz Ta-
bora - dečka in Darja KALOV-
ŠEK iz Čemšenika - dečka;
20. 4.: Marjana ŽGANK iz
Petrovč - deklico, Sandra KOL-
MAN iz Celja - dečka in Silva
STANKO iz Braslovč - deklico;
21. 4.: Slavka JAKOPIČ iz
Loč - deklici, dvojčici in Roma-
na TACER iz Šentjurja - dečka;
22. 4.: Metka ROZMAN iz
Vitanja - dečka, Nada TOMIČ
iz Nazarij - dečka, Marija BO-
RINC iz Šmartnega v Rožni
dolini - deklico, Silvana JA-
KOP iz Nove Cerkve - dečka in
Vesna JEZOVŠEK iz Celja -
dečka;
23. 4.: Milica PASAR iz Ce-
lja - deklico, Darja RESNIK iz
Studenca - deklico, Irena MOČ-
NIK s Polzele - dečka, Senada
KARIČ iz Celja - dečka, Klara
CENTRIH iz Lesičnega - dekli-
co, Alma KOPRIVŠEK iz Celja -
deklico in Mirjana ZAJEC iz
Radeč - deklico;
24. 4.: Ksenija KAMENŠEK
iz Zagrada - dečka, Lilijana
NONER iz Slovenskih Konjic -
deklico, Antonija TIRŠEK iz
Mozirja - dečka, Marjana TKA-
LEC iz Huma na Sotli - dečka in
Dragica HORVAT iz Zreč - deč-
ka.
SMRTI
Šentjur pri Celju
Umrl je Momir IBRAHIMO-
VIČ iz Šentjurja.
Žalec
Umrli so: Cvetko Ivan ŠTA-
MOL, 63 let, iz Velike Pirešice,
Anton DROLC, 67 let, iz Oj-
striške vasi in Marija JELEN,
72 let, iz Tabora.
DEŽURSTVA LEKARN
CEUE: Glavna lekarna na
Stanetovi ulici v Celju je od
ponedeljka do petka odprta od
7. do 20. ure, ob sobotah od 7.
do 13., od 13. ure dalje v sobo-
to do ponedeljka do 7. ure
zjutraj pa je organizirano 24-
urno dežurstvo. Enako velja
tudi za praznike.
ŠENTJUR: Od ponedeljka
do petka od 7. do 18. ure, ob
sobotah od 7. do 13. ure.
SLOVENSKE KONJICE:
med tednom je odprta od 7.30
do 13. ure in od 14. do 20., ob
sobotah pa od 7.30 do 13. ure.
Ob nedeljah imajo redno de-
žurstvo od 9. do 12. ure.
LAŠKO: Od ponedeljka do
petka od 7.30 do 18. ure, ob
sobotah od 8. do 12 ure.
MOZIRJE: Od ponedeljka
do petka od 7. do 19. ure, ob
sobotah od 7. do 12. ure.
VELENJE: Od ponedeljka
do petka je lekarna odprta od
7. do 20. ure, ob sobotah od 7.
do 14. ure. Ob nedeljah in
praznikih imajo organizirano
non-stop dežurstvo, z enour-
no prekinitvijo med 12. in 13.
uro.
ŠMARJE PRI JELŠAH: Med
tednom je odprta od 7.30 do
18.30 ure, ob sobotah od 7.30
do 13. ure.
ŽALEC: Delovni čas med
tednom je od 7.30 do 19.30
ure, ob sobotah od 7.30 do 14.
ure, vsako nedeljo imajo de-
žurstvo, od 8. do 11. ure.
VETERINARSKA
DEŽURSTVA ,
VETERINARSKA
POSTAJA CELJE: Delovni
čas veterinarjev je od 7. do
14.30. Ambulanta za male ži-
vali dela vsak dan (razen ob
nedeljah in praznikih) od 8.
do 10. ure in od 16. do 17. ure,
sicer pa je dežurna služba za
nujne primere organizirana v
popoldanskem in nočnem ča-
su. Telefon: 34-233.
VETERINARSKA POSTAJA
LAŠKO: Redni delovni čas je
od 7. do 15. ure na veterinar-
skih postajah v Laškem in Ra-
dečah. Dežurstvo od 15. do 7.
ure zjutraj pa je za obe občini
na veterinarski postaji Laško,
telefon 731-485. V primeru od-
sotnosti veterinarja v času de-
žurstva pa lahko sporočilo pu-
stite pri vratarju Pivovarne, te-
lefon 731-121.
VETERINARSKA POSTAJA
SLOVENSKE KONJICE: Redni
delovni čas veterinarjev je od
7. do 12. ure, od 15. do 7. ure
zjutraj naslednjega dne pa je
organizirano dežurstvo. Tele-
fon na veterinarski postaji:
754-166.
VETERINARSKA POSTAJA
ŠENTJUR PRI CEUU: Redni
delovni čas veterinarjev je od
7. do 14. ure vsak dan, od 14.
ure do 7. ure zjutraj naslednje-
ga dne pa je organizirano de-
žurstvo. V času popoldanske-
ga in nočnega dežurstva, po-
kličite na telefonsko številko
mobitela 0609 618-772.
DEŽURSTVA
TRGOVIN
v četrtek, 1. maja, bo veči-
na trgovin zaprtih. Dežurne
bodo le nekatere zasebne pro-
dajalne, ki so ponavadi odprte
tudi ob nedeljah in praznikih.
v [)etek, 2. maja, bodo od-
prte prodajalne trgovske druž-
be Potrošnik d. d. in Centra
Celje, ki so tudi sicer dežurne
ob nedeljah ter druge zasebne
prodajalne.
v soboto, 3. maja, bo delov-
ni čas trgovin in prodajaln obi-
čajen.
IZBOR IZ SPOREDA I
Sobota, 3.5., 11.00:
Vi sprašujete, policija odgovarja
Oddajo vodi Primož Škerl. V njej gosti predstavnike UNZ
Celje, ki so poslušalcem enkrat mesečno na voljo, da jim
zastavijo kakršna koli vprašanja, povezana z njihovim delom in
njihovimi pristojnostmi. Oddaja bo tokrat na sporedu že tretjič.
Če lahko sodimo po odzivu poslušalcev na prvi dve, ste jo
poslušalci vzeli za svojo. V soboto torej, se slišimo na naših
studijskih številkah 441-510 in 441-310.
Podjetje NT&RC d.o.o.,
direktor: Jože Cerovšek.
Podjetje opravlja časopisno-
založniško, radijsi<o in agencijsko-
tržno d^avnost. Naslov: Prešernova
19,3000 Celje, telefon (063) 442-500,
442-201, 442-223, fax: 441-032..
Novi tednik izhaja vsak četrtek.
Cena izvoda je 280 tolarjev
Naročnine: Majda Klanšek, tel.:
442-500, int. 28. Mesečna naročnina
je 930 tolarjev. Za tujino je letna
naročnina 22.000 tolarjev. Številka
žiro računa: 50700^03-31198.
Nenaročenih rokopisov in fotografij
ne vračamo.
Tisk: Delo, Tisk časopisov in revij
d.d., Ljubljana, Dunajska 5,
direktor: Alojz Zibelnik.
Na podlagi mnenja Ministrstva za
informiranje z dne 23.6.1992 sodi
časopis Novi tednik med proizvode
informativnega značaja, za katere se
plačuje 5% davek od prometa
proizvodov.
Odgovorni urednik:
Branko Stamejčič. i
Urednica Novega tednika:
Milena B. Poklic.
Urednica Petice: Tatjana Cvirn.
Uredništvo: Marjela Agrež, Irena
Baša, Janja Intihar, Brane Jeranko,
Ksenija Lekič, Gregor Katič^ Urška
Selišnik, Ivana Stamejčič, Željko
Zule.
Tfajnica uredništva: Mojca Marot.;
Tehnični urednik: Franjo Bogadi,
pomočnika: Robert Kojterer, Igor
Šarlah.
CMsUkovanje: Minja Bajagič.
Direktor: Franček Pungerčič.
Odgovorna urednica:
Nataša Gerkeš-Lednik.
Pomočnik urednice: Mitja Umnik
Uredništvo: Simona Brglez, Vesna
Lejič, Sergeja Mitič, Mateja Podjed,
Tone Vrabl.
Glasbeni urednik: Stane Špegel.
Vodja tehnike: Bojan Pišek.
Telefon studia: 441-310,441-510.
Opravlja trženje oglasnega prostora
v Novem tedniku in Radiu Celje
ter nudi ostale agencijske storitve.
Direktor Agencije: Rado Pantelič
Propaganda: Valter Leben, Vojko
Grabar, Zlatko Bobinac, Carmen
Hriberšek, Vesna Matjašič;
tajnica: Suzana Rober.
Tfelrfon:
063/442-500, 442-201, 442-223-
fax: 441-032.443-511
%. SNOPIČ

31
Policist z največjo pisarno
Danijel Hiter je vodja policijskega okoliša, ki obsega krajevne skupnosti Radeče, Vrhovo, Jagnjenica in Svibno
Danijel Hiter je po rodu
Ujariborčan. Ko je leta 1983
l^ončal šolanje na takratni ka-
detnici v Tacnu, je večina iz
njegove generacije odšla na
primorsko, njega pa so posla-
li na policijski oddelek v Ra-
deče.
''^)7e'''pT5?'fS*SS?'''sSm
(fprašal nadrejene, kdaj bom
lahko odšel v Maribor, pa sem
je kar tukaj,« se spominja Da-
nijel. »Zdaj niti nimam več že-
lje, da bi se vrnil v rodno me-
sto, saj se je v teh štirinajstih
letih marsikaj spremenilo.« Da-
nijel se je poročil z domačinko,
ima dve deklici, stari dvanajst
in pet let, zadnjih šest let pa si
gradi tudi hišo. Še vedno pa ga
vsaj enkrat na mesec pot odpe-
lje k staršem in sorodnikom v
Maribor.
Med Radečani in okoličani je
zelo priljubljen. Čeprav ni »nji-
hov«, so ga že zdavnaj sprejeli
za svojega. Že takrat, ko še ni
bil preventivec in je kot vodja
varnostnega okoliša namesto
nasvetov in opozoril delil kaz-
ni. Marca lani so v Radečah
ukinili policijski oddelek. Zdaj
je tam le poUcijska pisarna z
uradnimi urami dvakrat na te-
den. Ob ponedeljkih dopoldne
in ob sredah popoldne. Od pet-
najstih policistov je v Radečah
ostal le Danijel, ki pa ima še
i^edno na voljo prav vse prosto-
re, ki so jih uporabljali pred
rarganlzacijo. Kolegi v Laš-
kem ga zato cesto zbadajo, da
je policist, ki ima največjo pi-
sarno v Sloveniji. Celo večjo od
policijskega ministra.
»Ko so v Radečah ukinili po-
licijski oddelek in sem ostal
sam, sem bil sprva prepričan,
da mi bo dolgčas,« pripoveduje
Danijel. »A sem prav kmalu
spoznal, da bo dela veliko. Prav
zato, ker sem v teh krajih edini
policist. Poleg tega pa se ta
okoliš po marsičem razlikuje
od drugih. Tukaj je prevzgojni
dom za mladoletne prestopni-
ke z vsem negativnimi posledi-
cami, ki jih prinaša takšna in-
stitucija, kraj pa je tako odda-
ljen od matične policijske po-
staje, da moram cesto, poleg
preventivnega delovanja, ki je
moja osnovna naloga, obrav-
navati tudi kazenske prestop-
ke. Nesmotrno bi bilo, če bi
zaradi kakšnega prekrška, ki
ga lahko uredim sam, klical
kolege iz Laškega.« Morda ima
zaradi tega nekoliko več dela, a
mu ni težko, ker ga opravlja z
velikim veseljem.
Čeprav je Danijel Hiter urad-
no ljudem na voljo le dvakrat
na teden, ostale dni pa je na
terenu, ga marsikdo poišče tu-
di na domu ali pa kar na parce-
li, kjer vsako prosto urico gradi
hišo. Zato vedno, tudi ko ni v
uniformi, nosi s sabo beležnico
in svinčnik. »Ljudje me pogo-
sto sprašujejo, kako rešiti slabe
medsosedske odnose, ki so ve-
likokrat posledica povsem ba-
nalnih stvari. Slovenci smo pač
čuden narod in se nikakor ne
moremo otresti razmišljanja na
način - če je meni crknila kra-
va, naj sosedu crkneta dve. Lju-
dem vedno svetujem, naj po-
skušajo rešiti razprtije s pogo-
vorom in ne s tožbami na so-
dišču in z dragimi odvetniki.
Mnogokrat mi uspe, včasih pa
tudi ne.«
Veliko časa namenja otro-
kom v vrtcih in učencem v
šolah. »Zelo rad imam otroke,«
pravi Danijel. »Z njimi in za
njih sem veliko delal, še preden
je bil uveden sistem preventiv-
nega delovanja, saj sem prepri-
čan, da je mogoče s pravilnim
pristopom že pri najmlajših
vzbuditi občutek za varnost in
previdnost, pa tudi zaupanje v
policiste, ki ne zbledijo niti v
kasnejših letih. Moj moto je, da
si me morajo ljudje zapomniti
po vljudnosti in pripravljenosti
za pomoč. In to ne le takrat, ko
sem v uniformi. Na ugled je
treba paziti tudi v prostem ča-
su. Opažam, da nekateri moji
kolegi premalo berejo in upo-
števajo kodeks policijske etike,
ki bi moral biti nekakšno naše
sveto pismo.«
V zadnjem času se Danijel
velikokrat pogovarja s starši o
zasvojenosti mladoletnikov z
drogami in alkoholom. »To zlo
se ne dogaja samo v velikih
mestih, ampak se z njim vse
bolj srečujemo tudi pri nas, v
Radečah,« pravi. »Staršem raz-
lagam, kako prepoznati zasvo-
jenega otroka in kako ukrepati.
Z žalost j i opažam, da je marsi-
kateremu očetu ali materi ne-
rodno poiskati pomoč.« Dani-
jel stalno sodeluje tudi z občin-
skimi službami in z vodstvi
krajevnih skupnosti in čeprav
tega ne pove na glas, je iz vsake
njegove besede čutiti, da naj-
bolj uživa takrat, ko popelje
otroke na poučni izlet. Vedno
jim naredi majhne albume s
fotografijami z izleta. Pa tudi
sicer je fotografiranje priljub-
ljen Danijelov hobi. Pogosto fo-
tografira Radeče in okoliške
kraje, fotografije pa skrbno
hrani. »Da bodo otroci čez ne-
kaj let videli, kako je bilo nekoč
in kako se mesto razvija,« po-
jasnjuje.
^^^^M JANJA INTIHAR
NASI POLICISTI
Pomožni policisti
Načelnik UNZ Celje Stanislav Veniger je pripravil prejšnji
torek slovesen sprejem za enajsto generacijo pomožnih
policistov, ki so zaključili usposabljanje v enotah UNZ Celje.
Po Venigerjevi oceni imajo z usposabljanjem pomožnih
policistov zelo dobre izkušnje, tako tudi z enajsto generacijo.
Zaradi izjemne prizadevnosti in motiviranosti pri usposablja-
nju so Sergej Murgelj, Aleksander Kunstič in Matjaž Štavs
prejeU posebne pohvale. KL
MINI KRIMICI
Ponoči v trgovino
v noči na 22. april je nez-
nanec na Zdraviliški cesti v
Laškem vlomil v Market
Kmetijske zadruge Laško.
Ukradel je skoraj 100 zavojev
različnih vrst cigaret, več ste-
klenic alkoholnih pijač, prib-
ližno 20 kilogramov kave in
več kosov mesnih izdelkov.
Kmetijsko zadrugo je oško-
doval za kakšnih 290 tisoč
tolarjev.
Prepir je Icronai
nož
Na Vrunčevi ulici v Celju sta
se v 22. aprila zvečer sprla 36-
letni Enes D. in 49-letni Vlado
R. Besede niso bile dovolj, za-
to je Vlado iz žepa izvlekel
kuhinjski nož in z njim napa-
del Enesa. Slednji se je branil,
a kljub temu ga je napadalec z
nožem ranil po prstancu in
dlani desne roke.
Vabljivi Icezarci
V steklarni v Rogaški Slatini
so ugotovili, da je med 17. in
21. aprilom nekdo iz njihove-
ga skladišča gotovih izdelkov
ukradel 415 izdelkov iz krista-
lin stekla, vrednih približno
160 tisoč tolarjev.
Odpeljal je trosilec
v dneh od 21. do 23. aprila
je neznanec izpod kozolca v
kraju Vrhovo odpeljal trosilec
za hlevski gnoj znamke Orion
40. Lastnika Stanislava K. je
oškodoval za kakšnih 400 ti-
soč tolarjev.
Po zlatnino in
telefon
v sredo, 23. aprila, je nezna-
nec vlomil v stanovanje Irene
Š. v stanovanjskem bloku Pod
gabri v Celju. Odnesel je več
kosov zlatnine, telefon z avto-
matskim odzivnikom in pre-
nosno slušalko. Lastnico je oš-
kodoval za približno 100 tisoč
tolarjev.
Vlomil v vikend
v minuUh dneh je neznanec
vlomil v vikend Jožeta K. v
bližini Podvinskega jeza na
Savinji in odnesel motorno ža-
go, manjši tranzistor, žepno
uro, kavo ter žganje. Lastnika
je oškodoval za kakšnih 100
tisoč tolarjev.
Okradli ruskega
prevoznika
v noči na 24. april je nezna-
ni storilec na parkirnem pro-
storu Avtoporta na Kidričevi
ulici v Celju ukradel z dveh
tovornih avtomobilov Volvo
tri električne kable, štiri ko-
vinske zagozde in rezervno
kolo. Ruskega prevoznika je
oškodoval za približno 250
tisoč tolarjev.
Plocevinar
Neznanec je v dneh od 2. do
3. aprila iz skladišča gotovih
izdelkov Cinkarne Celje, iz
obrata valj ar ne v poslovni
enoti metalurgije, izmaknil 10
zvitkov pocinkane pločevine,
težke po 50 kilogramov. Pod-
jetje je oškodoval za približno
180 tisoč tolarjev.
Po Žico v Elektro
v petek, 25. aprila ponoči, je
neznanec iz ograjenega dvo-
rišča podjetja Elektro Celje na
Ipavčevi ulici v Celju ukradel
približno 1700 kilogramov
pletene bakrene žice in jo od-
peljal neznano kam. Podjetje
je oškodoval za kakšnih 270
tisoč tolarjev.
Ukradena lada
Na Kersnikovi ulici številka
1 v Velenju je v soboto, 26.
aprila ponoči, neznanec ukra-
del osebni avtomobil Lada ni-
va z registrsko številko CE 66-
33R, 1700, zelene barve. Last-
nika vozila Stanislava P. iz Ve-
lenja je oškodoval za pribUžno
1.300.000 tolarjev. K.L.

Pobegnil s kraja
nesreče
V sredo, 23. aprila zvečer,
se je na Industrijski cesti v
Velenju pripetila prometna
nesreča, v kateri je bil pešec
hudo poškodovan, voznik
pa je s kraja nesreče pobeg-
nil.
34-letni Ivan A. iz Lopatni-
ka je med srečevanjem z
osebnim avtomobilom zape-
ljal v desno in pri tem trčil v
Pešca, 39-letnega Antona D.
'2 Velenja, ki je hodil v smeri
tijegove vožnje. Pešca je vr-
glo na pokrov motorja in v
Mrobransko steklo, nakar je
z vozila padel po skoraj 30
iietrih vožnje. Pešec je oble-
gal na vozišču, voznik Ivan
^- pa je odpeljal s kraja ne-
sreče. Hudo poškodovanega
^na so odpeljali v celjsko
Mnišnico. Pobeglega vozni-
'^a so policisti izsledili na
'Njegovem delovnem mestu v
Menjskem rudniku štiri ure
Po nesreči. Alkotest mu je
Pokazal več kot promilo al-
'^ohola v izdihanem zraku,
'^olicisti so še ugotovili, da je
'^an vozil osebni avtomobil v
^^su. ko je zanj veljala pre-
Joved vožnje motornih vozil
^kategorije.
Ni zvozil ovinka
Na regionalni cesti v Pre-
boldu se je v četrtek, 24.
aprila popoldne, zgodila pro-
metna nesreča, v kateri je
utrpel hude telesne poškod-
be voznik motornega kolesa.
14-letni Joži Z. iz Marija Reke
je vozil motorno kolo iz smeri
Dolenje vasi proti trgu v Pre-
boldu. Ko je pripeljal z levega
delno preglednega ovinka, je
zapeljal na levi vozni pas in
trčil v nasproti vozeči osebni
avtomobil, ki ga je vozila 38-
letna Irena C. iz Orle vasi. Fant,
ki je vozil neregistrirano mo-
torno kolo in bil brez vozniške-
ga dovoljenja, se je v nesreči
hudo poškodoval. Odpeljali so
ga v celjsko bolnišnico, kjer je
ostal na zdravljenju.
Nesreča s smrtnim
izidom
Na lokalni cesti Vitanje-
Nova Cerkev se je v petek, 25.
aprila ob 8.30, pripetila pro-
metna nezgoda z najhujšimi
posledicami. Življenje je iz-
gubil 18-letni Matej S. iz Mi-
slinje.
Matej S. je vozil osebni avto-
mobil po lokalni cesti iz smeri
Vitanja proti Novi Cerkvi. Ko
je pripeljal z desnega pregled-
nega ovinka, je pričelo vozilo
zanašati, tako da je zapeljal na
levo stran vozišča, kjer je trčil
v betonski robnik. Vozilo se je
odbilo na travnato nabrežino,
drselo še približno 22 metrov,
nato pa trčilo v drevo ob cesti.
Potem je vozilo odbilo še na-
zaj na vozišče, kjer je pristalo
obrnjeno na streho. Voznik je
bil v avtomobilu ukleščen, za-
to so ga morali z izrezom reše-
vati gasilci PGB Celje. V celjski
bolnišnici mu niso mogli rešiti
življenja. Zaradi poškodb je
umrl ob 10.10 uri.
Povozila je otroka
Na Teharski cesti v Celju se
je v petek, 25. aprila popold-
ne, zgodila prometna nesre-
ča, v kateri je dvanajstletna
deklica utrpela hude telesne
poškodbe.
25-letna Dorica T. iz Prožin-
ske vasi je vozila osebni avto-
mobil po Teharski cesti proti
Štoram. Ko je pripeljala do
zaznamovanega prehoda za
pešce na križišču s Kočevarje-
vo in Popovičevo ulico, je z
njene desne strani prečkala
cesto na prehodu za pešce 12-
letna Emina Š. iz BiH, ki zača-
sno stanuje v Celju. Voznica je
s sprednjim delom vozila trči-
la v dekhco, ta pa je padla na
pokrov motorja in zatem na
travnati nasip. Hudo poškodo-
vano Emino so odpeljali v celj-
sko bolnišnico.
Trčenje dveh
motoristov
V prometni nezgodi, ki se je
pripetila 25. aprila popoldne
na Teharski cesti v Celju, je
bila ena oseba hudo ranjena.
66-letni Ferdinand A. iz Celja
je s kolesom z motorjem zape-
ljal s parkirnega prostora uprav-
ne zgradbe Tkanina na Tehar-
sko cesto proti Topru ravno v
trenutku, ko je po tej cesti pripe-
ljal 29-letni voznik motornega
kolesa Sandi H. iz Celja. Vozni-
ka sta trčila in oba padla na
vozišče. Ferdinand je v trčenju
utrpel hude telesne poškodbe.
Z bankine v
betonski pokrov
V nedeljo, 2Z aprila dopold-
ne, se je na lokalni cesti blizu
naselja Lahomno pripetila
prometna nesreča, v kateri je
bila ena oseba hudo ranjena.
22-letni Marko B. iz Tovstega
pri Laškem je vozil osebni avto-
mobil iz Tevč proti Laškem. Ko
je v Lahomnem pripeljal z de-
snega ovinka, je zapeljal na
desno bankino in trčil v beton-
ski pokrov vodnega propusta.
Zapeljal je izven vozišča ter
trčil v kup zemlje, od koder se
je vozilo odbilo nazaj na voziš-
če in pristalo na levem boku. V
nesreči se je hudo poškodoval.
K.L.
32

Obtoženi se ne
čuti icrivega
Začelo se je sojenje Ivanu Gavezu zaradi poskusa umora v Topolšici
Minuli četrtek se je na
okrožnem sodišču v Celju
pričelo sojenje 56-letnemu
Ivanu Gavezu iz Velenja,
upokojencu, ki ga sumijo po-
skusa umora in ogrožanja
varnosti. Priprli so ga 29. ja-
nuarja letos, takoj po dogod-
ku na dvorišču stanovanjske
hiše v Topolšici, ko je najprej
s pištolo dvakrat ustrelil v
tla, s tretjim nabojem pa za-
del v prsi 64-letnega Otmarja
Fijavža iz Velenja, svojega
dolgoletnega znanca.
Po mnenju sodne izvedenke
za medicino bi bil lahko Fijavž
zaradi te strelne rane v živ-
ljenjski nevarnosti, če mu ne
bi hitro ponudili zdravniške
pomoči.
»Ne počutim se krivega za
to, kar mi sodstvo očita. Po-
skus umora je prehuda bese-
da. Kriv sem le za posledice,
ki so nastale, za kar mi je
iskreno žal. Gospoda Fijavža
nisem želel umoriti, on me je
žalil prvi in tudi fizično napa-
del. Sam se nanj ne bi spravil,
kaj šele da bi ga poskusil umo-
riti. Bila sva prijatelja in ne
sovražnika.« je pričel svoj za-
govor pred velikim senatom
Ivan Gavez.
Na Goršekovi žagi v Topolši-
ci se je 29. januarja ob približ-
no 12. uri Ivan Gavez srečal z
Otmarjem Fijavžem in njego-
vo ženo Moniko. Fijavževa sta
se želela z Gavezom pomeniti
o računu za les, le-ta je bil
namreč jabolko spora. Obto-
ženi trdi, da sploh ni vedel, da
bosta na žagi tistega dne tudi
Fijavževa, zatrjuje, da naj bi se
lotil popravila stroja za razrez
hlodovine. Glede orožja je po-
vedal, da ga je imel navado
vedno nositi s seboj, odkar je
bil pred petimi leti hudo ra-
njen s sekiro v glavo. Pred
senatom je podrobno opisal
dogodek v Topolšici: »Pred hi-
šo sem opazil Fijavža in njego-
vo ženo, kar ni bilo zame no-
beno presenečenje, saj je na
žagi vedno veliko ljudi. Potem
pa je Monika Fijavž vprašala
svojega moža: >Ali boš zdaj
storil to, kar sva se doma zme-
nila?<Nato me je Fijavž udaril s
pestjo po glavi. Pred očmi se
mi je zabliskalo, kakor da bi
varil železo. Obstopila sta me,
in Fijavž me je pričel žaliti,
hudo je žalil tudi mojo mamo.
Ob napadu sem se zbal za
svoje življenje, Fijavž je na-
mreč precej močnejši od me-
ne. Prijel sem pištolo in z njo
dvakrat opozorilno ustrelil v
tla. Po drugem strelu mi je
skušal zbiti pištolo iz roke,
udaril me je v obraz in pri tem
se je pištola sprožila. Zadetek,
usmerjen v tla, je zadel Fijav-
ža.« Obtoženi trdi, da ga je
Fijavž udaril šestkrat, vidne
poškodbe teh udarcev pa naj
bi imel na desnem licu in de-
sni roki. Policista, ki sta ga
prijela takoj po streljanju in
sta na sojenju tudi pričala,
poškodb nista opazila oziro-
ma se jih ne spomnita.
Otmar Fijavž je pred sena-
tom povedal, da se z obtože-
nim poznata že več kot trideset
let, najprej sta bila sodelavca,
po upokojitvi pa sta skupaj
opravljala različna honorarna
dela. Gavez je skrbel za izplači-
la in Fijavžu naj bi bil dolžan
nekaj denarja. O sporu na žagi
je Fijavž dejal tole: »Ko je Ga-
vez stopil iz avtomobila, je pri-
čel preklinjati, zmerjal me je,
da sem pijanec in lažnivec, na-
zadnje mi je preklinjal še ma-
mo. Vpil je, da mi ni ničesar
dolžan. Rekel sem mu, da se
bova zmenila pač pred sodiš-
čem. Takrat pa je Gavez pono-
rel...« Fijavž zatrjuje, da se Ga-
veza ni niti dotaknil: »Noben-
krat ga nisem udaril! Zamislite
si, da bi ga jaz udaril, ko pa je
treniral borilne veščine... Eno-
stavno je segel v žep, nameril
vame pištolo, vendar se ni
sprožila, potem jo je usmeril v
zemljo in ustrelil. Še enkrat je
ustrelil v zemljo, potem stopil
še bolj proti meni in me hotel z
levico udariti. Obenem je us-
trelil vame.« Med streljanjem
naj bi Gavez stopil še k Fijavže-
vi ženi in ji zagrozil, da obraču-
nal še z njo.
Po mnenju sodnega izve-
denca za psihiatrijo dr. Milana
Pukmajeviča je obtoženi stre-
ljal v stanju zmanjšane pri-
števnosti, vendar ne bistveno
zmanjšane. Sojenje, na kate-
rem bodo zaslišali še dodatne
priče, bodo nadaljevaU 15.
maja.
KSENIJA LEKIČ
Razneslo je pec
v sredo, 23. aprila popoldne, je eksplodiralo v kurilnici
stanovanjske hiše Štefana V. v Slovenskih Konjicah.
Ugotovili so, da je eksplodirala peč za centralno kurjavo
Feroterm. Vzrok eksplozije še raziskujejo, sumijo pa, da jo je
povzročila napaka na varnostnem ventilu. V eksploziji je
nastalo za kakšnih 700 tisoč tolarjev materialne škode.
Zaletavček za preizkušanje
varnostnega pasu
v preventivni akciji Ministrstva za notranje zadeve in Sveta za
preventivo in vzgojo v cestnem prometu RS, katere namen je
spodbuditi voznike k redni uporabi varnostnega pasu, so
pripravili tudi posebno testno vozilo. »Zaletavček« bo potoval
po vsej Sloveniji, z njim pa bodo lahko nazorno preizkušali
učinek varnostnega pasu. Borut Likar (na sliki), državni
sekretar iz ministrstva za notranje zadeve, ga je v Ljubljani že
preizkusil. Strokovnjaki so ugotovili, da bi bilo med vozniki in
potniki v avtomobilih kar 40 odstotkov manj smrtnih žrtev, če
bi vsi uporabljali varnostne pasove.
JOŽE MIKLAVC
NOČNE CVETKE
• Marjeta N. iz Vojnika je minuli torek sporo-
čila, da jo Jože G. tepe. PoUcisti so prišli k njej
na pogovor, vendar sta se z Jožefom takrat že
bistveno bolje razumela. Povedala je, da zoper
njega ne bo pričala, ko pa ji ni nič hudega
naredil.
• Prejšnjo sredo so sporočili, da je v bližini
hale Golovec pes ugriznil otroka. Policista sta
na kraju dogodka ugotovila, da pripada napa-
dalni štirinožec cirkusantu. Enrica, delavca iz
cirkusa American, so podrobneje izprašali. Če
ne bo cirkus prej krenil dalje, bo Enrica izpra-
šal še sodnik za prekrške.
• Policisti so imeli delo tudi v Prekorju 77,
kjer je minulo sredo razgrajal Sandi T. in
nadlegoval svojo bivšo ženo. Zaradi nečednega
obnašanja bo moral k sodniku za prekrške.
Očitno ga je dogodek zelo razburil, saj je uboga
Vlasta že naslednji dan, v četrtek, ponovno
poiskala pomoč na policiji. Prijavila je razjarje-
nega Sandija, ki je šel tokrat zares predaleč. Ne
le, da svojo bivšo ženo zasleduje in napada,
tega dne jo je hotel celo povoziti z avtom.
• Minulo sredo ponoči je bilo hrupno na
Tkalski 3, kjer je Boštjan Z. v stanovanju
razgrajal in pretepal očeta in mamo. Nasilnež
se bo moral zagovarjati pri sodniku za prekrš-
ke.
• Sporočili so, da se je prejšnji četrtek na
sedežu izpitne komisije Slavko T. razhudil nad
tamkajšnjim delavcem in ga napadel. Ker Slav-
kov sin ni opravil pisnega teoretičnega izpita, si
je na silo izboril pravico do vpogleda v izpitne
pole. Sunil jih je članu izpitne komisije in nad
njim na ves glas kričal.
• Prejšnji četrtek popoldne je Angela z Iršiče-
ve 7 v Celju sporočila, da se je Anton D. z
Ribarjeve 3 lotil njenega sina Jožeta Š. Policisti
so na kraju dogodka, pretepala sta se v stanova-
nju, ugotovili, da sta javni red in mir kršila oba.
Anton je bil v pretepu poškodovan. Zakaj sta si
skočila v lase, bosta skušala pojasniti sodniku
za prekrške.
• Minuli petek ponoči so se policisti napotili
na Skaletovo, kjer naj bi razgrajal moški. Pa ni
bilo prehudo, saj je šlo le za malce glasnejši
družinski prepir med Miroslavom K. in njego-
vim sinom.
• Prejšnji petek je potnike na celjski železniš-
ki postaji vznemirjal pijani Damjan G. Razgra-
jal je na vlaku in vsem prisotnim pokazal, kako
močno lahko vpije.
• Da psi niso ljubitelji kolesarjev, se je prepri-
čal Janko K., ki se je minuli petek zvečer peljal
s kolesom po Malgajevi. Ko je prikolesaril
mimo stolpiča Na otoku 5, ga je napadel dober-
man. Kuža je izrazil le manjše nezadovoljstvo,
saj Janka ni ugriznil, vendar bi ta skoraj padel s
kolesa. Jezni Janko je psa prijavil, saj vedno
teka prosto po dvorišču.
• Pred celjskim Kljubom je bilo nemirno tudi
minulo soboto, še posebej okoli tretje ure
zjutraj, ko je lastnik Kljuba pred lokalom prete-
pel Mateja U. in ga pri tem poškodoval.
K.L.
Pregreta
pločevinka
V Zdolah pri Kozjem je
prišlo 22. aprila popoldne do
nenavadne eksplozije.
Benjamin O. je v pečico šte-
dilnika na trda goriva postavil
pločevinko, napolnjeno s te-
snilno maso. Vse kaže, da je
pločevinko predolgo segreval
in je zato eksplodirala. Eks-
plozija je poleg štedilnika poš-
kodovala predelno steno, vra-
ta in električno napeljavo. Naj-
večjo srečo pa je imela Slavica
O., ki je bila ob dogodku v
kuhinji in je zavoljo tega osta-
la nepoškodovana. Nastala
materialna škoda znaša prib-
ližno 100 tisoč tolarjev.
Prevrnil se je
stolp
v četrtek, 24. aprila ob
12.15 uri, se je na hmeljišču
na Rečici ob Savinji pripetila
delovna nezgoda, v kateri sta
bila poškodovana dva sezon-
ska delavca. Eden od njiju j«
bil hudo ranjen.
Štirje sezonski delavci so na
hmeljišču privezovali vrvice
na žičnico in pri tem opravilu
stali na štiri metre visokeni
stolpu, pripetem h kmetijske-
mu traktorju. Traktor se j^
premikal s hitrostjo 2 do 3
kilometre na uro. Med delon^
se je stolp prevrnil zaradi ok-
vare na priklopu. Pri padcu s
stolpa se je 32-letni Zijad K.
BiH hudo telesno poškodoval
42-letni Ibro H., prav tako do-
ma iz BiH, pa je utrpel laŽj^
telesne poškodbe.
Urednica Petice Totjana Cvirn
Slovenske cerkve ■
Solčava
Test: motocikel
KTM 620 LSE
llllesto za prihodnje
stoletje
Otroški knjižni
kviz o hrani
Živeti pomeni
starati se
Ni vse zlato,
kar je drago
Umetelni
čolni v kanalih
Aveira
»Moliceirosi« - nabiralci morske trave - so le še spomin na stare čase
Aveiro, pristaniško mestece, ki leži južno
od mnogo bolj slavnega Porta, nudi obisko-
valcem presenetljivo veliko podob. Slikovito
mesto sredi velike rečne lagune je preprede-
no s kanali, ki rahlo spominjajo na Benetke
ali Amsterdam. Toda bližino morja je moč le
slutiti, saj se skriva za visokimi peščenimi
nanosi nekaj kilometrov stran.
Predhodnik Aveira, nekdanje rimsko mesto
Talabriga, je ležalo tik ob morju, toda rečni
nanosi so morje »oddaljili« in staro pristaniško
mesto je ostalo povezano z oceanom le še prek
širokega vodnega kanala. Zaradi težje dostop-
nosti je postal Aveiro eno najbolje hranjenih
Pristanišč na zahodni obali Pirenejskega polo-
toka. V času »velikih odkritij« je pristaniško
niesto doživljalo pravi razcvet, saj so od tod
plule ladje proti novo odkritim deželam. Ko-
nec 16. stoletja pa je hudo neurje zasulo
Povezavo z morjem in pristanišče se je za več
l^ot dvesto let znašlo na kopnem. Domačini so
Ostajali brez pravega dela in veliko se jih je
Preprosto odselilo drugam. Leta 1808 pa je
bremenska ujma nenadejano ponovno odprla
pot proti morju in pozabljeno pristanišče je
spet začelo pridobivati izgubljeni ugled.
Nabiralci morske trave
Danes je Aveiro eno izmed prijetnejših mest
ob dolgi portugalski obali. Obiskovalci se nav-
dušujejo nad ležernim vzdušjem, ki vlada med
v belo odetimi hišami, katerih pročelja pogo-
sto krasijo barvite keramične ploščice. Poleg
malih trgovinic, muzeja z baročnimi umetni-
nami in najbolj slikovitih zgradb, največ tujcev
pritegnejo prijetne restavracije s pestro ponud-
bo, med katero seveda prevladujejo ribe na vse
mogoče načine. Najlepši pogledi na mesto se
odpirajo z vodnih kanalov, na katerih se šopiri-
jo slikovito pobarvani čolni. Domačini uporab-
ljajo večino čolnov s čudno zakrivljenimi konci
za neobičajno opravilo - nabiranje podvodne
trave. »Moliceirosi«, kot se imenujejo, nabirajo
travo z nekakšnimi velikimi grabljami in jo
potem s čolni vozijo do kopnega. Navidez
okornim, do 15 metrov dolgim čolnom, pri
plovbi pomagajo tudi kvadratasta jadra, ki jih
razpnejo ob ugodnem vetru.
Nekoč je po kanalih in široki rečni laguni plulo
prek tisoč značilno pobarvanih čolnov, danes pa
se z obalo spogleduje le še nekaj deset tovrstnih
plovil. Z vedno večjo uporabo umetnih gnojil je
namreč močno upadlo povpraševanje po vodnih
algah, katere so nekdaj v velikih količinah proda-
jali za gnojilo in steljo za živino. Najbolj cvetoča
leta »moliceirosov« so tako že davno mimo, kljub
temu pa rečni kanali oživijo vsaj enkrat letno, v
času »Feste da Ria«. Tradicionalna prireditev se
odvija v drugi polovici julija, ko se »moliceirosi«
pomerijo na regati, v opravljanju stare obrti,
poleg tega pa izbirajo tudi najlepšo poslikavo
čolna, kar je morda še dodaten motiv za neznane
samorasle umetnike.
IGORFABJAN
Umetelno poslikan čoln v portugalskem Aveiru.
34
REPORTAŽA
Zlati rogljički iz Velikih Gorele
Na obisku pri Pavli Ulaga, ki ji je komisija na letošnji razstavi Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju že tretjič prisodila zlato priznanje ,
Ko sva s fotoreporterjem Gregorjem v Vr-
hu nad Laškim zavila proti Jurkloštru in
sem pazljivo opazovala cesto, da mi ne bi
»ušla« druga kapelica na levi, pri kateri je
treba zaviti po kolovozu v hrib, kot mi je
pred dnevi po telefonu prijazno razložila
Pavla Ulaga, sem postala nekoliko vznemir-
jena. Še malo, pa bom odkrila skrivnost
najboljših rogljičkov med rogljički, ki jih
pečejo slovenske kmečke gospodinje. Kaj
pa, če gre za skrbno varovani recept in mi
bo dovoljeno dobroto, ki je doslej prejela tri
zlata priznanja in znak kakovosti, le posku-
siti in nič več?
Na dvorišču prijetne družinske hiše, ob
kateri stojijo še hlev in druga gospodarska
poslopja, naju je najprej pozdravil razposajen
pasji mladič, takoj za njim gospodar, nato pa
se je izza vogala prikazal nasmejan obraz
ženske poznih srednjih let. Pavla Ulaga naju
je prijazno popeljala po stopnicah v stanova-
nje in še preden je Gregor namestil svojo
fotografsko opremo, jaz pa beležnico in mag-
netofon, se je na mizi pred nama znašel
zvrhan pladenj rogljičkov. »No, tole so moji
rogljiči«, je pričela gospa Pavla. »Prav nič
posebnega, čisto preprosti so. Pri naši hiši jih
delamo in jemo že vrsto let, drugi pa so jih
odkrili šele pred tremi leti.«
Gospa Pavla je svoje rogljič-
ke prvič poslala na ptujsko
razstavo pred tremi leti. K so-
delovanju jo je nagovorila Jo-
žica Krašovec iz svetovalne
službe v Laškem. Rogljički so
bili takrat nagrajeni z zlato
plaketo in enako se je zgodilo
tudi lani. Letos je nekoUko
razmišljala, ali naj gre spet na
Ptuj ali ne, in če že gre, ali naj
spet pripravi rogljičke ali raje
kaj drugega. Pa jo je Kraševče-
va pregovorila, naj vendarle
poskusi še enkrat, saj ima veli-
ko možnosti, da osvoji še tret-
jo zlato plaketo in z njo tudi
znak kakovosti. »Že prvič sem
si rekla, ni važno zmagati,
važno je sodelovati,« pripove-
duje gospa Pavla, »pa sem vsa-
kokrat kar zmagala.« Letos je
svoje rogljičke prineslo na Ptuj
29 kmečkih gospodinj iz vseh
koncev Slovenije. Mnoge so,
tako kot Pavla, spekle navad-
ne, nekatere pa so se predsta-
vile z vanilijevimi, orehovimi,
kokosovimi, marmeladnimi,
skutinimi in celo slanimi. In v
čem je skrivnost Pavlinih rog-
ljičkov, kaj je tisto, zaradi če-
sar jim strokovna komisija že
tri leta podeljuje najvišjo oce-
no? Je kakšen poseben način,
s katerim je treba zgnesti mo-
ko, margarino in sladkor?
Nam boste razkrili skrivnost,
gospa Pavla?
Zelo pomembna je
temperatura
margarine
»Ti rogljiči so tako preprosti,
da bolj ne bi mogli biti,« odgo-
varja z nasmehom Pavla Ula-
ga. »Tudi Jožica Kraševčeva, ki
me je prav tako vprašala za
recept, ni mogla verjeti, da je
vse skupaj tako zelo enostav-
no. Takole gre. Za eno maso
potrebuješ 55 dekagramov
moke, pol mehke, pol ostre,
35 dekagramov margarine in
15 dekagramov sladkorja v
prahu. Zelo pomembna je
temperatura margarine, ki ne
sme biti ne premrzla ne prete-
pla, ampak takšna, da jo z
lahkoto režeš. Ko testo zame-
siš, mora počivati vsaj eno
uro. Nato oblikuješ rogljiče, ki
morajo biti majhni. Jaz jih pe-
čem pri 200 stopinjah, koUko
časa, pa vam ne znam poveda-
ti, saj delam to po občutku. Ko
so rogljiči ohlajeni, jih pova-
ljam v sladkorju v prahu, po-
mešanim z vanilijevim slad-
korjem, in to je vse. Kot sem
že rekla, nič posebnega. Treba
se je le potruditi, da so rogljiči
čim manjši.«
Gospa Pavla brez sramu
priznava, da so njeni rogljiči
skoraj do milimetra enaki
drug drugemu samo takrat,
kadar jih peče za ptujsko ali
kakšno drugo razstavo. Kadar
jih dela za domačo uporabo,
ni tako natančna. Za razstavo
jih je napekla točno 69, kar je
bilo sicer nekoliko več od
predpisanega pol kilograma.
Polovico rogljičev postavijo
na ogled obiskovalcem, polo-
vica pa jih konča v želodcih
stroge komisije. »Veliko ljudi
mi je reklo, da moje rogljiče
prepoznajo že od daleč, ne-
koč me je neka ženska celo
vprašala, ali imam za izdela-
vo kakšen poseben strojček.
Najbrž zato, ker so vsi tako
majhni in popolnoma enaki,
ampak verjemite, da pri oce-
njevanju ni nobenega gleda-
nja pod prste ali protekcije
zaradi prejšnjih uspehov,«
prepričuje Pavla. Seveda ji
verjamem, saj drugače niti ne
more biti.
In kako je sprejela novico o
letošnjem uspehu? »V soboto,
predzadnji dan razstave, so
me poklicali s Ptuja in mi po-
vedali, da so moji rogljiči spet
dobili zlato plaketo in skupaj z
njo tudi kipec kakovosti. Bila
sem presenečena, vendar
neizmerno ponosna.« Pavla
letošnjega potrdila z ocenami
še ni dobila, zato pokaže lan-
skega in takrat sem preseneče-
na jaz. AH je mogoče, da je
treba oceniti toliko stvari? Naj-
prej zunanji videz, kamor so-
dijo oblika, izpečenost in iz-
gled površine, nato pa še tako
imenovani notranji kakovost-
ni dejavniki; poroznost, tek-
stura, barva sredice, vonj,
okus in topnost v ustih. Od
trideset možnih točk jih je Pa-
vla lani dobila 29.
Vsa družina je
sladkosneda
Pavla Ulaga peče rogljičke že
kakšni dve desetletji. Od koga
je dobila recept, se ne spomi-
nja več, gotovo pa je bilo na
kakšni sedmini ali poroki. Že
vrsto let jo namreč vabijo, da
kuha ob takšnih in drugačnih
priložnostih, saj je daleč nao-
koli znana kot dobra kuharica.
Kuhati se je naučila v Tončko-
vem domu na Lisci, kamor jo je
pot zanesla takoj po osnovni
šoli. »Rodila sem se v hribov-
skem zaselku Polana pod Lisco
in ker je bilo doma veliko
otrok, si kaj več kot osnovno-
šolske izobrazbe nismo mogli
privoščiti,« pripoveduje. »Zato
sem se pri šestnajstih odpravila
služit in moram priznati, da mi
je bilo delo v kuhinji zelo
všeč.« Gospa Pavla je na Lisci
ostala leto in pol, nato pa se je
poročila in z možem rudarjem
ter z dvema otrokoma živela v
rudniškem stanovanju na
Breznu pri Hrastniku.
Leta 1969 se je družina pre-
selila na moževo domačijo v
Velike Gorelce, kjer je pred
šestnajstimi leti zrasla nova
hiša, v kateri živijo danes kar
štiri generacije Ulagovih. Pa-
vla pravi, da so vsi po vrsti
veliki sladkosnedi, zato ji dela
nikoli ne zmanjka. Ko opravi
vse v hlevu ter na njivi in vrtu,
se s snaho, ki prav tako zelo
rada peče peciva, lotita še dela
v kuhinji. Pri Ulagovih imajo
vedno na zalogi kakšno sladko
dobroto, vedno pa dajo na mi-
zi tudi hlebec domačega, v
krušni peči pečenega kruha.
»Ne spomnim se, kdaj smo
nazadnje kupili kruh,« pravi
Pavla. »Ponavadi spečem po
pet ali šest hlebcev, vedno sa-
mo iz bele moke, in jih dam
potem v zamrzovalnik.«
Pavla Ulaga se zadnji dve
leti predstavlja tudi na tradi-
cionalni prireditvi Pivo in
cvetje v Laškem. Tako kot os.
talih kmečkih dobrot, zelo hj.
tro zmanjka tudi njenih ro§.
Ijičkov, kar sploh ne čudi, sai
imajo ljudje samo takrat
no priložnost v letu, da jij,
poskusijo. Prihodnje leto bo
morda na Ptuju in seveda tudi
v Laškem poskusila s kak-
šnim drugim domačim peci-
vom ali pa kar z orehovo poti-
co, saj je tudi za to značilno
slovensko sladico dobila do
slej že veliko pohval, vendai
le v krogu domačih in znan
cev.
Ko je Pavla Ulaga povedala^
kar je želela povedati, in sem
ugasnila magnetofon, je roka
kar sama segla po prvem rog-
Ijičku. In nato še enem, pa še
enem... Priznam, da rogljič
kov, ki bi bili tako dobri in ki
bi se tako izvrstno topili v
ustih, nisem jedla še nikoli. Mi
je res do zadnje podrobnosti
povedala svoj recept? Ko bom
imela nekaj več časa, ga bora
preizkusila. Če mi ne bo uspe
lo, bom šla pa na obisk k
Ulagovim. Saj je gospa Pavla
rekla, da imajo v shrambi ved
no na zalogi rogljiče in še kak
šne štiri ali pet vrst drugega
peciva.
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATlČ
Pavla Ulaga iz Velikih Gorele: »Prihodnje leto bom morda poskusila z orehovo potico.«
PETICA
PO DOMOVINI - HUMOR
35
SLOVENSKE CERKVE
Solčava
Verjetno ima cerkev Marije Snežne v Solčavi od vseh
jlovenskih cerkva, kar jih poznam, najlepšo lego. Sredi
jjjokih gora in s smrekovimi gozdovi poraslih hribov stoji ta
per med slovenskimi cerkvami. Po njeni legi v alpskem
jvetu jo včasih primerjajo z znamenitim vzhodnotirolskim
[Ijiligeblutom, pa ne vem, če ne bi kazalo prej njega primer-
iti s Solčavo. Posebno takrat, ko z opranega in kakor morje
jiodrega neba sije jesensko sonce in hladen veter šumi skozi
jstje. V tej pokrajinski lepoti je vse skupaj arhitektura, ne
jjnio cerkev, vse je smotrno urejen prostor, ki nas obdarja in
^inam ga je dano uživati.
Visoka in skodlasta streha,
3značilna streha Koroške, jo
jela vitkejšo in še bolj breztež-
,0. Za kakšno košato baročno
javbo tu sploh ni bilo prosto-
3, zato je bila gotika kar
iravšnja, da so v njenih šir-
nih oblikah v Solčavi pozidali
jrkev.
V prezbiteriju velika tridel-
13 okna z bogatimi krogovičji
ib vrhu, krog in krog podzi-
lek in še venčni zidec, ki okle-
la cerkev in se pravokotno
zogne glavnemu vhodu. Zgo-
aj lepo okrašeno okroglo ok-
10 v zahodnem pročelju, na
everni strani, ki je vedno v
mci, pa vrsta opornikov in
dik naslikani Krištof med nji-
ni, da bi ga ljudje lahko videli
z vasi spodaj pod cerkvijo in
emu vsak dan zahvaljevali in
proti priporočili za srečno
adnjo uro, če bi se Gospodu
ahotelo in bi jih poklical na
)oslednje potovanje«.
V cerkvi se le počasi razgle-
kmo, saj je prvi trenutek te-
lačna, če stopimo vanjo na-
ravnost z žarkega sonca. Le
nalo oken jo osvetljuje. Ves
srostor je obokan. Nad prezbi-
erijem se boči visok rebrast
»ezdast obok z okroglimi
iklepniki, rebra pa se podalj-
iujejo vse do tal. Ko so v 15.
toletju zidali cerkev, so misli-
itudi na pevski kor. Postavili
«ga na dva kamnita osmero-
Btna stebra in ga spodaj got-
b obokali. Velik oltar je no-
ogotski in lesen. Kar precej
imozavesti veje iz njega.
Opozoriti še moram na
lamniti krstilnik, ki ni dosti
nlajši od cerkve, saj je tudi še
lotski in Solčevani svoj naraš-
aj pri njem krščujejo še da-
les.
Koliko je stara cerkev? Ome-
■il sem že gotiko iz konca 19.
toletja. Sodeč po arhitekturi,
fimer mislim na celotno pro-
torsko zasnovo, oblika oken
n vrat, je stavba nastala v
3su, ko se je gotika v drugi
"olovici 15. stoletja že prevesi-
5 v svojo zrelo in pozno ob-
'obje. Ladja in dva oltarja na-
^danjem pevskem koru, na
imenovani »baziliki ali
■Sornji cerkvi«, sta priča po-
"embnosti cerkve iz leta
'*6l. Vir navaja takrat Solčavo
"^t »neko pomožno reziden-
^« ljubljanskega škofa Žiga
■^mberga. Sedanji zidani zvo-
ki se tesno prilega cerkvi v
'''^u med prezbiterijem in ža-
lijo, pa so postavili šele
1710.
jf^rav verjetno bi odšli iz Sol-
^^e, ne da bi videli njeno
največjo kultlirno znameni-
tost, če vas ne bi nanjo pose-
bej opozoril. Prav ob vrhu
glavnega oltarja je skrita v
temni vdolbini znamenita, iz
kamna izdelana Marijina po-
doba. Božja mati sedi na pre-
stolu z detetom na levem kole-
nu. Čeprav je njena drža do-
stojanstvena, saj sedi narav-
nost pred nami in se ji gube
njenega oblačila urejeno spuš-
čajo vse do tal, je kipar posku-
šal oživeti topel odnos med
materjo in otrokom. Zato Ma-
rija, čeprav nekam nerodno,
obrača njegovo glavico k sebi.
Po teh in drugih značilnostih
so raziskovalci kiparstva ugo-
tovili, da je nastal kip v 13.
stoletju. Marijin kip, ki je pri
nas eden redkih primerkov te-
ga obdobja v razvoju kipars-
tva, ima svojo bližnjo sorodni-
co v tako imenovani »krakov-
ski Mariji« v Ljubljani.
V načrtu je, da bo kip spet
na oltarju. Morda bi potem
tudi polja bolje rodila in dajala
obilnejše sadove, saj mi ljudje
vedo povedati, da je letine ne-
koliko manj. Pa tudi kulturni
obiskovalci Solčave bi potem
bolje izpolnili svoja pričakova-
nja in napolnili svoja umetniš-
ka doživetja.
SLAVKO OZVATIČ
Kamniti kip Marije z Jezusom iz 13. stoletja.
STRANKA SAUIVCEV
Mesec je naokoli in spet se je nabralo nekaj
vprašanj in odgovorov naših šaljivcev. Čimprej
se oglasite tudi vi.
Dejansko stanje
Vprašanje za Štefko Krajnc iz Kozjega:
»Kakšna je razlika med modrčkom in za-
ključnim računom?«
Štefkin odgovor: »Nobene, oba prikrivata
dejansko stanje.«
Strelec in šofer
Vprašanje za Lojzko Pogačar iz Kozjega:
»Kakšna je razlika med slabim strelcem in
slabim šoferjem?«
Lojzkin odgovor: »Slab strelec ne zadane
ničesar, slab šofer pa vse.«
Planinec in cene
Vprašanje za Mirka Krašovca iz Šentjurja:
»Kakšna je razlika med planincem in cena-
mi?«
Mirkov odgovor: »Planinec gre gor in dol,
cene pa samo gor.«
Obrtnik
Vprašanje za Ivarm Slavca Lebna iz Celja:
»Kateri obrtnik najprej za sabo pospravi orod-
je?«
Ivanov odgovor: »Politik. Zapre >gobec< in
vse je pospravil.«
Kaj bi rajši?
Vprašanje za Lojzeta Oblaka iz Šentjurja:
»Kaj hi bil rajši, plešast ali bedast?«
Lojzetov odgovor: »Bedast, to se ne opazi
takoj.«
»In še: lep ali neumen?«
Lojzetov odgovor: »Neumen, lepota je minlji-
va.«
Kuharsica Icnjiga
Vprašanje za Hedviko Mušič iz Škofje vasi:
»Zakaj drži Slave živo kokoš za vrat in jo
počasi duši?«
Hedvikin odgovor: »Slave je za rojstni dan
dobil kuharsko knjigo, iz katere se uči. Sedaj je
na strani, kjer piše, da mora kokoš pol ure
počasi dušiti.«
Kviz
Vprašanje za Stanka Miklavca z Dobrne:
»Naštejte tri romane, ki bi jih rad imel v rokah.«
Stankov odgovor: »Ne vem, ker poznam le
dve prikupni Romani. Ena je črnolasa, druga
pa blondinka.«
Popelc
Vprašanje za Jasmina Simler iz Celja:
»Kakšna je razlika med oprsjem mlade in
stare ženske?«
Jasminin odgovor: »Mlada ženska ima med
dojkama verižico, stara pa popek.«
ŠALA TEDNA
•i
Viktorija Tovornik iz Dobja pri Planini se
bo tokrat veselila nagrade za šalo tedna.
Pridružila se ji bo tudi Ljudmila Goter iz
Laškega.
Sestre
Janez, kmečki fant, že pravi kerlc iz viso-
kega hriba se je odločil za poroko. To odloči-
tev je povedal očetu, ki se je ob tem začudil:
»Ja s kom pa?«
»S sosedovo Micko.«
»Ljubi sin, Micike pa ne moreš vzeti, ker je
tvoja sestra.«
»No, potem bom pa Ančko s sosednjega
hriba vzel, zdaj sem že zrel za poroko.«
»Tudi te ne moreš vzeti, ker je tvoja sestra.« ■
»Kaj, tudi ona? Bom pa Rezko iz sosednje '■.
vasi.«
»Rezke tudi ne moreš, je tvoja sestra.«
Janezek je ves obupan odšel k materi in
ji potožil, da ne more poročiti ne Micke ne
Ančke, pa tudi Rezke ne, ker so pač njego-
ve sestre. Pa ga mama potolaži: »Ti kar ]
oženi, katero hočeš, saj on sploh ni tvoj
oče.«
KUPON
Najbolj sem se nasmejal šali:
Moj naslov:
ZANIMIVOSTI
Mafijci 47 let na
begu
Policija je v Rimu pred dnevi
prijela tri mafijce, ki so bili
pred roko pravice na begu že
celih 47 let. Ubežniki so stari
91, 75 in 70 let in so bili člani
klana enega največjih italijan-
skih botrov, Salvatoreja Giu-
liana. Njegova brezobzirna
borba za oblast je terjala kar
460 smrtnih žrtev.
Španija kmalu
brez ledenikov
Zaradi klimatskih spre-
memb, ki so zajele ves svet, bo,
kot vse kaže, tudi Španija kma-
lu izgubila svoje ledenike. Na-
cionalni inštitut za meteorolo-
gijo iz Madrida je sporočil, da
naj bi se od začetka tega stolet-
ja španska ledeniška območja
zmanjšala za dve tretjini, na
vsega 560 hektarjev. Na ob-
močju Pirenejev ima Španija
zaenkrat še 26 manjših ledeni-
kov, ki pa bodo verjetno kmalu
izginili. Največji španski lede-
nik ima 136 hektarjev površine
in leži na severnem pobočju
gore Pico de Aneta, ki je s 3.404
metri najvišji vrh Pirenejev.
Nemirno truplo
Pokojna Evita Peron nika-
kor ne najde miru. Po filmski
upodobitvi v musicalu Alana
Parkerja je sedaj na vrsti še
angleški dokumentarec »Grob
brez miru«, ki prikazuje četrt
stoletja trajajočo odisejado
trupla Evite Peron.
Na ogled so tudi fotografije
razpraskanega telesa, ki jih je
njen soprog, nekdanji argentin-
ski predsednik Juan Peron, leta
1971 osebno posnel v madrid-
skem izgnanstvu. Iz njih je raz-
vidno, da so mumificirani prvi
dami polomili nos, odlomili no-
go, poškodovali uho in odrezali
prst. Slednje so menda storili
zato, ker so se hoteli prepričati,
ali gre v resnici za odlično kon-
zervirano truplo ali le za dobro
izdelano lutko. Prek številnih
vmesnih postaj se je »mumija«
šele leta 1976 vrnila v Buenos
Aires, kjer je grobnica Evite Pe-
ron še zmeraj cilj romanja nje-
nih oboževalcev.
Draga golota
Okajeni možakar, ki se vrh
vsega piše Hicks (kmetavz) -
ne more biti dobra kombinaci-
ja! Michael L. Hicks, 29, iz
Portlanda v ZDA tistega večera
zlepa ne bo pozabil. Zmanjka-
lo mu je pijače. Kaj storiti? Gol,
vendar oborožen z antičnim
mečem, dolgim več kot meter,
je odšel v trgovino za vogalom
in zahteval pivo. Lastnik trgo-
vine je prestrašeno pobegnil in
iz zadnje sobe poklical policijo,
možje postave pa so aretirali
golega možakarja. Ta pusto-
lovščina je Hiksa veljala 500
dolarjev - toliko je namreč mo-
ral odšteti za varščino zato, da
je smel pomanjkljivo oblečen
oditi domov.
Čiščenje vode v
prejšnjem stoletju
Delavci, ki so prenavljali
družinsko hišo 23. ameriškega
predsednika Benjamina Har-
risona, so naleteli na doslej
neznan kanalizacijski sistem,
pravi biser tehnike prejšnjega
stoletja.
Harrisonova hiša je bila
zgrajena leta 1874 in nihče ni
vedel, da je pod njo skrbno
sestavljen sistem čiščenja od-
padnih voda prek opečnih
jam, napolnjenih s peskom in
pregrajenih s pregradami. Si-
stem je tako dobro očistil vo-
do, da so jo potem lahko upo-
rabljali za namakanje vrtov.
Gre za tako zanimiv sistem, da
so se oskrbniki predsednikove
hiše, ki je že dolgo muzej,
odločili pripraviti poseben do-
stop do tehnične zanimivosti.
Obiskovalci si bodo lahko v
prihodnje skozi posebno okno
ogledali, kako je kanalizacija
narejena, pa tudi, kako so jo
uporabljali.
Žensko so povozili
dvajsetkrat
Pri britanski železniški druž-
bi Great Eastern se je zgodil
škandal. Pri Billericayu v grofiji
Essex je neka obupana 28-let-
na ženska skočila pod vlak.
Samomorilkino truplo so našli
kmalu po njenem samomoru.
Vlake na tej progi, po kateri
poteka živahen promet, so že-
leli ustaviti. Toda vodilni mož-
je tega niso dovolili in iznaka-
ženega trupla niso odstranili s
proge, kar so utemeljili takole:
»Vozili bomo naprej, sicer bo
prišlo do zamud.«
Vlakovodje dvajsetih vlakov
so po navodilu nadrejenih mo-
rah voziti čez pokojničino tru-
plo, ki so ga odstranili šele po
štirih urah.
Nevidni bombnik
Nevidni ameriški bombnik
B2 je postal operativen, kot te-
mu rečejo v vojaškem besed-
njaku. Predstavnik obrambne-
ga ministrstva Ken Bacon je
novinarjem povedal, da bodo v
letalskem oporišču Whiteman
v ameriški zvezni državi Mis-
souri dobiU 13 od 21 naročenih
letal. Nekaj jih menda že leti.
Američani so najprej name-
ravali sestaviti 50 takšnih letal,
od katerih je v^ako vredno dve
milijardi dolarjev. Njihova obli-
ka, konstrukcija in materiali so
povsem novi. Poglavitna odlika
pa je, da jih nasprotnikovi ra-
darji skorajda ne zaznavajo.
Letala imajo obliko velikega
krila in sploh niso podobna
letalom, kakršne poznamo. Iz-
delana so iz kompozitnih ma-
terialov, ne pa iz običajnih ko-
vin. Imajo zelo velik dolet. Nji-
hova cena pa je v Ameriki ves
čas zbujala hude pomisleke, ali
se taka naložba sploh splača ali
ne. Očitno so vojaški strategi
presodili, da se.
Nemci ne pozabijo
starih grehov
Mlada pevka nadvse priljub-
ljenega nemškega ženskega
terceta Tic Tac Toe je nastopi-
la na nemški televizijski posta-
ji Viva in priznala tisto, kar so
o njej pisali nemški časopisi.
Tam je bilo mogoče prebrati,
da se je pred leti nekaj časa
ukvarjala z najstarejšo obrtjo.
Med televizijskim pogovorom
so se ji nekajkrat zasolzile oči.
Povedala je, da njeno življenje
ni bilo romantična zgodba, da
je doživela marsikaj neprijet-
nega, da pa se ji ne zdi prav, da
jo zaradi starih grehov še zdaj
obsojajo. Kljub vsemu pa je
skupina Tic Tac Toe v Nemčiji
vse bolj priljubljena.
36
GlASBA
Anita ni nilcoli
Zlati petelin za najboljšo pop pesem
Na prizorišču, ki mu pravimo slovenska pop scena, že
dolgo nismo doživeli tako nenavadnega prvenca. Skupina, ki
se je odrekla svoji slavni preteklosti, da bi lahko sproščeno
vstopila v obetavno prihodnost slovenske glasbe, je pač
nekaj posebnega. Lahko bi se imenovali Kameleoni, pa so se
odrekli tega bremena šestdesetih let in slave ene najboljših
jugoslovanskih pop ročk skupin tistega časa. Namesto tega
so spotoma pobrali prvo ime, ki jim je prišlo pod roke in si
rekli: ni pomembno, kdo si, pomembno je, kakšen si.
Izbrah so si ime Halo, ker se
tako pozdravljajo med seboj,
namesto čao, zdravo ali kaj
podobnega. Halo so dober
bend izkušenih koncertnih in
studijskih glasbenikov, pous-
tvarjalcev in ustvarjalcev.
Pravzaprav jih prav slednje lo-
čuje od večine slovenskih ben-
dov, saj se kot avtorji glasbe in
tekstov pojavljajo vsi štirje čla-
ni skupine. Tisto, kar jih tudi
ločuje od drugih skupin, je
večglasno petje, ki so ga pri-
vlekli še iz kameleonskih ča-
sov in z njim vnesli svežino v
slovenski pop.
S skladbo »Anita ni nikoli«
so se predstavili na Melodijah
morja in sonca minulo leto, ta
skladba pa je tudi prejela Zla-
tega petelina v kategoriji za
najboljšo pop skladbo. »Anita
ni nikoli« je konceptualni al-
bum. Kot pravijo, je prvenec
skupine Halo preprosto moral
biti takšen, kot je. Vsem gene-
racijam, toplemu delu Sloveni-
je, mornarjem, morju, poseb-
nežem in legendam ter brez-
časnosti Mediterana je name-
njen album, ki nosi ime po
edini pesmi, ki je nastala brez
koncepta v mislih. Sprošče-
nost in življenjskost skladbe
»Anita ni nikoli« so jo umestile
k drugim pesmim in ji dale
zelo preprosto nalogo: poma-
gati k boljši prodaji kasete in
CD plošče. Tekst za skladbo je
napisal Drago Mislej - Mef.
Po mnenju skupine Halo
ima plošča eno samo hibo:
»Na njej je preveč dobrih pe-
smi in to dandanes ni običaj.
Poslušah jih bomo to poletje
in drugo leto in še celo vrsto
pomladi, jesen in zim in z
njimi bo ta svet vsaj malo lep-
ši.«
Halo so Tulio Furlanič,
bobnar in glavni vokalist, tudi
tekstopisec, nasploh pa refe-
rent za zabavo. Nekdanji član
Kameleonov in Faraonov je
dolga leta služil glasbeni kruh
v Nemčiji in Švici, zdaj pa ga je
ljubezen prignala nazaj in do-
ma počne to, kar najbolje zna.
Danilo Furlanič je ritem kita-
rist, vokalist ter glasbeno naj-
bolj ustvarjalen član skupine.
Tudi on je nekdanji Kameleon,
poznamo pa ga tudi iz skupin
Bumerang, Prizma, Bazar,
zdaj pa je spet v stari dobri
družbi. Jadran Ogrin je bas
kitarist in vokalist, vse po-
membnejši avtor glasbe za
skupino in tudi za druge soli-
ste, od Ali Ena do Anike ter
seveda alfa in omega tehnič-
nega dela funkcioniranja sku-
pine. Tudi on je prvoborec
Kameleonov, pozneje je sode-
loval še pri Septembru in Ka-
rameli in se končno posvetil
delu v lastnem studiu Jork v
Dekanih. Četrti član skupine
Halo Zdenko Cotič igra solo
kitaro in orglice in je občasni
vokalist, ki se je tokrat iz aran-
žerja prelevil tudi v avtorja
glasbe. Je edini član skupine
brez kameleonskega pedigre-
ja. zato pa je bil aranžer Priz-
me, pomemben član Bazarji
Hišnega benda, studijski kita
rist in vodja šole mladih kitat;
stov v Kopru.
SIMONA BRGLE
Električna kavboja spet v sedlu
Deseti album princev britanskega elektro-popa Erasuri
Devetim albumom (štirje
izmed njih so pristali na vr-
hu angleške lestvice), osem-
najstim Top 10 uspešnicam
in več kot petindvajsetim hi-
tom, ki so se uvrstili »le« med
prvih 50, je najuspešnejši
britanski elektro-pop duo
Erasure konec prejšnjega
meseca dodal še deseti al-
bum »Cowboy«, s katerega
sta se v sam vrh evropskih
lestvic že uvrstili skladbi »In
My Arms« in »Don't Say Your
Love Is Killing Me«.
Erasure so poleg prerojenih
Depeche Mode in temačneža
Nicka Cavea že desetletje pa-
radni konji največje neodvi-
sne založbe Mute Records, ki
jo pri nas zastopa ljubljanski
Dallas. Omenjena diskograf-
ska in distributerska hiša je
tudi glavni »krivec«, da se je,
ob evropski premieri, najno-
vejši dosežek tega dua pojavil
tudi na policah slovenskih
glasbenih trgovin.
Erasure že od leta 1985
poosebljata klaviaturist in av-
tor večine glasbe Vince Clar-
ke (ex-Depeche Mode, Yazzo,
The Assembly) ter pevec An-
drevv Bell (ex-Void). Prvo ve-
liko uspešnico »Sometimes«
sta posnela leta 1986 in se z
njo povzpela na drugo mesto
angleške lestvice najbolje
prodajanih malih plošč. Sve-
tovno slavo sta Vince in An-
drew dosegla že leto kasneje,
ob izidu njunega drugega al-
buma »Circus«, ki sta ga nad-
vse uspešno promovirala tudi
z živimi nastopi; v Ameriki
skupaj z megazvezdniki Du-
ran Duran, v Evropi pa s šte-
vilnimi samostojnimi koncer-
ti. Leta 1988 sta se s svojim
četrtim albumom »The Inno-
cents« zavihtela prav na vrh
angleške TOP 50 LP's in si
nato z izredno spevnimi, na
trenutke že kar osladnimi, a
kvalitetnimi pop produkti utr-
dila položaj vodilne elektro-
pop zasedbe. Sredi leta 1992
sta svetovno javnost presene-
tila z mini-albumom »Abba-
esque«, na katerem sta štiri
megauspešnice švedskih
zvezdnikov ABBA postavila v
devetdeseta in s tem povzro-
čila pravo Abbamanijo.
Po dveletnem počitku sta la-
ni objavila LP »I Say, I Say, I
Say«, z njega pa iztisnila tri
uspešnice, »Always«, »Run To
The Sun« in »I Love Saturday«.
Konec leta 1995 je Erasure
presenetil z bolj umirjenim is-
toimenskim LP, s katerega se
je poleg velika hita »Stay With
Me« na lestvice uvrstilo še ne-
kaj manjših uspešnic.
Tokratni album sta Clarke
in Bell posnela v studiih
Strongroom,   37B   in   The
Church. Poleg že omenjenih
uspešnic je na njem še devet
skladb, vse pa sta producirala
Gareth Jones in Neil McLel-
lan, ki sta poleg dela z Erasure
znana predvsem po sodelova-
nju s skupinama Orbital in
House Of Love. Vseh enajst
skladb je narejenih v najboljši
maniri angleškega elektro-po-
pa, večina izmed njih pa so,
kot smo pri Erasure že vajeni,
potencialne uspešnice.
STANE ŠPEGEL
Deset let ansambla Palma
Ansambel Palma, ki deluje v okviru Kulturno umetniškeg
društva na Polzeli, je ob svoji desetletnici pripravil koncert
Kulturnem domu na Polzeli. Gostje večera so bili ansambi
Happy Band, Globus Band, Comet in Vesele Štajerke.
Skupina Palma v zasedbi Matjaž Vrtnik, kitara, Franc Mii
nik, bas kitara, Ciril Skalič, bobni in Roberto Ravtar, klaviati
re, letos načrtuje izid prve kasete. Veliko pa pričakujejo tudi o
skladbe Poletje bum ujel, ki so jo prijavili za festival Melodi
morja in sonca. T. TAVČA
Potovanje Spidija in Gogija
Pred kratkim sta pri založ-
bi Megaton izšli kaseta in CD
plošča otroških zabavnjakov
Spidija in Gogija - »Potovanje v
Mehiko«. Gre za pravi zvočni
potopisni roman, prepleten s
pesmicami, saj dolžina traku
na kaseti znaša kar 66 minut.
CD-ju sta dodani še različici
karaok za skladbi »Odejica«
in »Jej makarones«, ki sta tudi
nosilni skladbi projekta »Po-
tovanje v Mehiko.«
Nadvse razburljiva, prese-
nečenj polna in zapletena
zgodbica se prične po tem, ko
poštar prinese Spidiju tele-
gram, ki mu ga pošilja njegova
mehiška babica. V njem oba
junaka vabi na promocijo no-
ve kasete ansambla »Los
Trompetos«, s katerim obča-
sno nastopa tudi Spidi, babica
pa je seveda glavna solistka,
vodja in menadžer, saj je, ne-
nazadnje, nastopila tudi že z
Guns'n'Roses. Tisti, ki naga-
jivčka Spidija že dobro pozna-
te, veste, da takšno potovanje
ni moglo potekati brez lumpa-
rij, ki jih je na poti ušpičil
svojemu profesorju Gogiju.
Tako se npr. namesto v Londo-
nu znajdeta med špageti v Be-
netkah, kot letalska brodo-
lomca preživljata hude trenut-
ke na samotnem otoku sredi
Atlantskega oceana, vse do
srečnega konca, ko ju v Zg.
Rodrigezu na obali pričaka ve-
lika množica. No, vsega vam
seveda ne smemo vnaprej
zaupati.
Da je dogajanje še pristnejše
in pri najmlajših vzbuja bujno
domišljijo, je pripomogel tudi
tonski mojster Martin Lesjak,
ki je zgodbico popestril s prib-
ližno stopetdesetimi zvočnimi
efekti. Od tega je kar polovica
originalnih.
Tudi sicer sta Spidi in Gogi v
projekt vložila ogromno tru-
da, vsekakor pa bosta poskr-
bela, da njuni majhni »amigo-
si«, tudi kar zadeva njuno tele-
vizijsko pojavljanje, ne bodo
ostali razočarani. Spidi in Gogi
vsem tudi želita veliko užitkov
ob kaseti »Potovanje v Mehi-
ko« in prepevanje karaok z
»Jej makarones«.
SIMONA BRGLEZ
Zlati zvoki ne mirujejo
v studiu Zlati zvoki pri
Igorju Podpečanu je vselej
živahno in ansambli si dobe-
sedno podajajo kljuke sne-
malnega studia.
O novonastajajočih projektih
slovenskih narodno zabavnih
ansamblov je Igor Podpečan
(na sliki) povedal: »Štirje ko-
vači so iz >železa<, saj priprav-
ljajo nov projekt, ki je do polo-
vice že končan. Malo se je usta-
vil Franci Zeme, ki pripravlja
svoj prvi CD. Sam sem napisal
dve skladbi za Gamse in Vesele
Štajerke za Veselo jesen v Mari-
boru in upam, da bosta obe
skladbi sprejeti. Kaseto konču-
je Jože Burnik, znova je začel
delati Niko Zaje, drugo kaseto
končuje vedno boljša Rosa iz
Slovenj Gradca. Isto velja za
Vito z Jesenic, po dolgi odsot-
nosti pa se je v studio vrnil
Tine Stare iz Domžal. Nekaj
skladb morajo posneti še Vese-
le Štajerke, tako da bi bila '
hova druga kaseta na trži-^^
konec aprila. Žal pa bolj pot'^'
delajo Zasavci, pripravljen P
je tudi material za kaseto 2^
gorskega okteta. To je v gf^'
bem večina tistega, kar dt'l"
mo, čakamo pa že nove, ki
radi posneli kaseto ali CD. ^
našo srečo dela ne zmanjka"
t.vra^
PETICA
GIASBA
37
GLASBENI EX-PRESS
SARAH BRIGHTMAN, dis-
^diva, operna pevka in bivša
|gna slavnega skladatelja An-
jjrevva Lloyda Webbera (Evi-
jj), je samo v Nemčiji prodala
^it kot tri milijone kopij singl
plošče, na kateri skupaj z no-
vopečenim italijanskim oper-
nim zvezdnikom Andreo Bo-
jellijem prepeva otožno bala-
jjo »Time To Say Goodbye«.
Ročk dinozavri THE RO-
LLING STONES v Los Angele-
su pripravljajo material za nov
album, ki naj bi izšel še pred
koncem letošnjega leta. Al-
bum bo tako kot prejšnja dva,
»Voodoo Longue« (1994) in
»Stripped« (1995), spet produ-
dral Don Was, Mick Jagger in
Keith Richards pa sta, željna
svežega in bolj groovy zvoka.
k nastajanju zvočne podobe
svojih novih kreacij pritegnila
še nekaj trenutno najbolj vro-
čih producentskih imen - The
Dust Brothers, Babyface,
Danny Sabber....
V soboto, 10. maja, se bo v
ljubljanski Hali Tivoli zgodil
eden izmed viškov prvega de-
la letošnje koncertne sezone.
V podalpsko prestolnico na-
mreč prihaja legendarni rap-
per ICE-T, ki bo skupaj z odlič-
no metal zasedbo BODY
COUNT, predstavil LP »Vio-
lent Desmise: The Last Days«.
V soboto, 3. maja, bodo v
celjskem klubu Kljub rogovili-
li dolenjski alternativci
SPIRITUAL PVROTEHNICS.
Letošnji jubilejni 20. festival
Melodije morja in sonca se bo
zgodil v tretjem tednu julija. Na
natečaj, ki ga je organizator
(Plahutnik d.o.o.) razpisal že v
začetku tega leta, je prispelo kar
156 skladb. Najboljše izmed
njih vseslovensko zastavljena
strokovna žirija izbira prav te
dni, nastopajoči na enem izmed
treh večerov - Najstniški MMS,
Nova scena. Popevke - pa bodo
znani že v prvi polovici maja.
Brit-poperji OASIS so v pič-
lih treh letih, odkar so resneje
prisotni na glasbeni sceni, za-
služili kar 40 milijonov dolar-
jev. Toliko denarja v Veliki Bri-
taniji v devetdestih še ni zaslu-
žil noben glasbenik.
12. maja bo izšel nov album
»Flamming Pie« PAULA Mc-
CARTNEVA, ex-Beatla in naj-
bogatejšega glasbenika vseh
časov. Prva »mala« plošča s
skladbo »Young Boy« je že v
prodaji. Na isti dan bo luč
sveta ugledal tudi najnovejši
izdelek zdaj že legendarnega
angleškega kitarista GARVJA
MOOREA. Gre za LP »Dark
Days In Paradise«, s katerim se
Gary menda dokončno odreka
razvlečenim blues štorijam in
se spet vrača na začetek svoje
kariere, ko je še žagal pri od-
ličnemu irskemu bendu Thin
Lizzy.
Na bobnarski stolček, ki ga je
pred nedavnim v znani ameriš-
ki post-grunge skupini FOO
FIGHTERS zapustil William
Goldsmith, je sedel Taylor Haw-
kins, nekdanji član spremljeval-
nega benda mega-popularne
Kanadčanke Alanis Morissette.
Po triletnem diskografskem
premoru so se na glasbeno
sceno z novo pevko Siedah
Garrett, novo uspešnico »So-
metimes« in novim albumom
»Shelter« vrnili izvrstni an-
gleški acid jazzerji BRANO
NEW HEAVIES.
Konec aprila je izšla nova
plošča MICHAELA JACK-
SONA. Gre za zbirko remixov
nekaterih skladb z njegovega
predlani objavljenega dublerja
»HIStory« in štirih novih
skladb. Kot prva se je na singl
formatu znašla naslovna tema
albuma »Blood On The Dance
Floor«. Michael Jackson naj bi
8. avgusta nastopil na ljubljan-
skem hipodromu v Stožicah,
kjer naj bi se lani zgodil tudi
neslavno propadli Ročk me
baby festival, na katerem bi
morali nastopiti Deep Purple,
Bryan Adams....
24. maja bo v Hali Tivoli
ponovno nastopil nizozem-
sko-angleški fantovski kvartet
CAUGHT IN THE ACT. Basti-
aan, Lee, Benjamin in Eloy
bodo, po zagotovilih organi-
zatorja v Ljubljani, poleg
skladbic z LP »Caught In The
Act Of Love« in »Forever
Friends«, predstavili tudi ne-
kaj povsem novih skladb, ki
pa tokrat naj ne bi izšle pri
njihovi dosedanji založbi To-
Co, na delo katere imajo ma-
nagerji skupine CITA precej
pripomb.
Tomaž Domicelj bo v okviru
svoje založbe in distribucijske
hiše Dots Records v prihodnje
pri nas organiziral tudi kon-
certe svetovno znanih glasbe-
nikov. Prvi izmed njih bo v
sredo, 7. maja (Perla, Nova
Gorica), in v četrtek, 8. maja
(Narodni dom, Maribor), s
svojim kvintetom nastopil por-
toričanski saxsofonski virtuoz
DAVID SANCHEZ. Davida je
odkril in ga nato kot mentor
vodil legendarni jazzist Dizzy
Gillespie, njegov vpliv pa je
seveda tudi močno prisoten na
treh Sanchezovih samostojnih
albumih - »The Departure«,
Sketches Of Dreams« in
»Street Scenes«.
Glasbena mladina Slovenije
letos že trinajstič po vrsti orga-
nizira mednarodni glasbeni
festival »Druga godba«. Letos
bo tako kot prejšnja leta spet
poudarek na etnični glasbi, sli-
šati pa bo tudi nekaj zares
prave »druge godbe«. Po za-
slugi prirediteljev, ki so festi-
val že predlani uspeli uvrstiti
na listo mednarodnega zdru-
ženja festivalov etnične glasbe
EWFMF, se letos med 4. in 14.
junijem spet obeta zanimiv in
raznolik program, saj bo mo-
goče slišati kar 19 izvajalcev s
petih celin, med katerimi velja
še posebej omeniti skupni
projekt britanske skupine
Transglobal Underground in
pevke Natache Atlas ter kon-
cert vvorld-music zvezdnice
Cesaric Evore (Zelenortski
otoki).
STANE ŠPEGEL
Študentski Servis Celje
Miklošičeva 1, 3000 Celje
Tel.: 063/442-523,
Tel.&Fax: 063/483-522
nudi svojim članom NOVOST -
UGODNOSTI IN POPUSTE
* VSTOPNICE za vse kinopred-
stave Celjskiii kinematografov -
380 SIT za vstopnico.
* VSTOPNICE za rekreacijo v
Golovcu: bazen 400 SIT, savna
600 SIT, bazen &savna 800 SIT,
kegljišče 500 SIT, tenis (8-15) 250
SIT, tenis (ostali termini) 500 SIT.
* VOZOVNICE za Izletnikove av-
tobuse: UUBUANA 399 SIT,
MARIBOR 379 SIT
* FOTOKOPIRANJE na Mikloši-
čevi 1: A4 7 SIT, PVC spiralna
vezava 120-200 SIT._
Člani pa si laliko na ŠSC uredijo
tudi izredno ugodno počitniko-
vanje v Dalmaciji.
Informacije: 442-523, 483-522,
http://www.klub-scr.si, infoter-
minali v enotah Banke Celje.
KLUB ŠTUDENTOV CEUSKE
REGIJE organizira:
* rook'n'roll koncert »za
MLADINSKI CENTER«, 10. maj
1997, v Golovcu, PSIHOMODO
POP, LET 3, Ml 2, idr,
predprodaja kart na ŠSC (1000 •
SIT), prodaja na dan koncerta
(1.500 SIT), s člansko izkaznico
10% popusta.
* tradicionalni rock'n'roll festi-
val, 24. maj 1997, na Gričku.
* redna rekreacija ob petkili, v
III. osnovni šoli Celje.
* redno kolesarjenje ob sobo-
tah, ob 13. uri na avtobusni postaji
Lava.
GLASBA JE ŽIVLJENJE
Borut Pahor
v praznično oddajo sem
povabila gosta, ki so ga zad-
nje čase polni mediji; kako
tudi ne, saj je Borut Pahor
predsednik Združene liste,
poslanec, predvsem pa - če-
mur mediji zadnje čase na-
menjajo veliko pozornosti -
najlepše oblečeni Slovenec.
Mi bomo iz njega poskusili
zvabiti čimveč glasbeno
obarvanih zvokov.
Gospod Pahor, glede na vaš
občutek za estetiko me zani-
ma, kako bi oblekli Tanjo
Ribič za evrovizijski nastop?
»Tanja je nežno in zelo sa-
mozavestno dekle, torej bi bila
obleka lahko drzna in diskret-
na; poleg tega je zelo privlač-
na ženska, ki seva erotiko zelo
zadržano,  fino,  pretanjeno.
Obleka bi morala izražati od-
prtost na eni in nežnost, di-
skretnost na drugi strani.«
Si upate napovedati uvrsti-
tev?
»Želim ji vse najboljše, če-
prav skladbica verjetno ni na-
pisana za uspeh na tem festi-
valu; mislim, da zmagujejo pe-
smice z drugačnim ritmom.
Vsekakor bomo držali pesti.«
Bi ob praznikih namenili
kakšno lepo misel Slovencem?
»Prazniki so načeloma zato,
da se spomnimo dogodkov, ki
jih slavimo. Sicer pa je to čas,
ko se lahko posvetimo druži-
ni, prijateljem, sorodnikom,
zaživimo izven vsakdanjega
ritma. Prazniki so čudovita
priložnost, da se sprostimo.«
Simona H2O
Poslušalci oddaje Glasba je življenje ustvarjajo propagandni
slogan za naravno mineralno vodo EDINA.
Kolinska
živel, prvi maj!
Z vodo EDINO borim se za najine zveze obstoj!
Janja Kos, Braslovče
20VROČIHJIG
VRTILJAK POLK IN
VALČKOV
ČASOVNI STROJ
38
IZ OTROŠKEGA SVETA
Mednarodni knjižni icviz o iirani
Mednarodni knjižni kviz, ki ga vodi nemška organizacija
za pospeševanje branje Stiftung Lesen, je letos že šestič
zapovrstjo prišel med mlade bralce v Sloveniji. Ta prijetna
bralna akcija vključuje otroke, mlade bralce od prvega do
osmega razreda osnovne šole in se je že dodobra uveljavila
kot vzpodbuda za branje v prostem času in možnost pridobi-
vanja novih znanj na prijeten način.
Mnogi mladi bralci se bodo
ob prebiranju tega prispevka
spomnili na kvize iz preteklih
let, o Krištofu Kolumbu, o bra-
nju v družinskem krogu, na
kviz, ki je opozarjal, da je
zemlja naš dom in tistega lan-
skega, ki je govoril o tem, kaj
lahko otroci storijo za boljši
svet.
Letošnji kviz govori o hrani,
o tisti zdravi hrani, ki nas iz
dneva v dan bolj skrbi in kate-
re pomena se vedno bolj zave-
damo. In ker je to knjižni kviz,
opozarja otroke tudi na tisto
hrano, ki ji pravimo duševna
in nam jo nudi tudi prebiranje
dobrih knjig.
Tudi letos bodo otroci lahko
reševali kviz vse do septem-
bra, ko bomo v otroški knjiž-
nici Osrednje knjižnice v Celju
pripravili zaključek te akcije
in izžrebali nekaj privlačnih
nagrad. Vprašalniki za reševa-
nje kviza so že zdaj na voljo v
naši knjižnici in v šolskih
knjižnicah na vseh osnovnih
šolah v Celju.
V naši knjižnici bo mladim
bralcem na voljo tudi razstava
za pomoč pri reševanju kviza,
hkrati pa bomo s knjižno
uganko, ki je sicer naša redna
oblika bralne vzpodbude,
opozoriU tudi na vse tiste le-
poslovne in poučne knjige, ki
bi utegnile kakorkoli prispeva-
ti k boljšemu zavedanju po-
mena zdrave prehrane.
Tema letošnjega kviza zara-
di svoje širine nekako sili s
knjižnih polic in knjižnic tudi
na druga področja, predvsem
z idejami kako popestriti delo
v krožkih in drugih dejavno-
stih za otroke.
Obisk v knjižnici je ob reše-
vanju vprašalnika lahko pri-
jetnejši in bolj zabaven, zlasti
med letnimi počitnicami, ko
imajo mladi knjižni molji časa
na pretek.
Torej! Kviz, vprašalniki in
knjige so tu, čakajo pa na zve-
dave bralce, ki si želijo novih
spoznanj, predvsem pa zani-
miva branja. To prebiranje teh
knjig prav gotovo nudi, o nji-
hovi vsebini pa mogoče neko-
liko več v enem od naslednjih
prispevkov.
IDA KREČA,
vodja oddelka za otroke
..^,>.. OK Celje
Kalco razmišljajo naši
najmlajši?
Zakaj ribe ne govorijo?
- Zato, ker nimajo jezika. (Sven)
- Zato, ker nimajo glasu. (Dragana)
- Ker plavajo pod vodo, ne morejo govoriti. (Janja)
Kdaj veš, da je pomlad?
- Pomlad je, ko je toplo. (Mirela)
- Pogledam na koledar. (Urška)
- Pomlad je , ko je veliko sonca. (Polona)
Kdaj si najbolj srečen?
- Srečna sem, ko imam rojstni dan. (Vanja)
- Srečna sem takrat, ko so maškare. (Katja)
- Srečen sem, ko se igram. (Mitja)
- Srečna sem, ko se kopam. (Melanija)
Kdaj je doma najlepše?
- Lepo je doma, ko je vse čisto. (Tjaša)
- Najlepše je, ko je zima. (Tamara)
- Najlepše doma je takrat, ko sije sonce. (A^nes)
UČENCI 1. a
OŠ Ljubečna
Moja najbolj debela laž
v ponedeljek je k nam prišla
mamičina sestrična z družino.
Ima hčerko Ano, ki hodi v
drugi razred in sina Jana, ki
hodi v četrti razred.
Igrali smo se igrico Predsta-
vi se. Ta igrica je bila namenje-
na lažem. Jaz sem o sebi pove-
dala, da sem se rodila 73. 14.
3439. Ko sem bila stara 4965
let, sem se odpravila po svetu.
Leta 9000 sem odkrila Brazili-
jo in tako prišla v Guinnessovo
knjigo rekordov. Ko sem bila
stara 5561 let, sem bila najsta-
rejši človek na svetu, in že
drugič sem prišla v knjigo re-
kordov. Leta 9139 sem se prija-
vila za igro Kdo bo prej poje-
del 3 milijone čokoladic, seve-
da sem bila prva in že tretjič
sem prišla v knjigo rekordov...
... in leta 13000 sem zgradila
avto na lunino energijo in sem
prišla že stotič v knjigo rekor-
dov. Tokrat pa se je g. Guin-
ness (moj stari znanec) odlo-
čil, da o meni naredi posebno
knjigo rekordov. Imenovala se
je Nežina knjiga rekordov.
Verjetno za njo še niste sli-
šali, ker pravkar izhaja v
Ameriki (v mojem rojstnem
kraju).
NEŽA POGORELČNIK. 5 b
OŠ Žalec
Šola v naravi
v ponedeljek zjutraj sem se
zgodaj zbudila, saj sem že ze-
lo nestrpno pričakovala od-
hod v šolo v naravi. Napočil je
čas in vsi zbrani učenci smo
stopili v avtobus in se odpelja-
li. Po dobrih dveh urah vožnje
smo končno prispeli v Rakov
Škocjan.
Najprej nas je vodja doma
prav lepo pozdravil in nas sez-
nanil s hišnim redom. Nato
smo se razdelili po sobah, si
pospravili oblačila, postlaU
postelje in se že zelo lačni
odpravili na kosilo.
Naslednje dni smo vstajali
ob sedmih in imeli jutranjo
telovadbo. Po tem smo morali
pospravljati sobe, nato je sle-
dil zajtrk, kasneje pa smo se
spet napotili novim dogodivš-
činam naproti. Zelo zabavno
je bilo tudi ob večerih, saj smo
imeli vsak večer pripravljen
zabavni program in med dru-
gim je bilo tudi tekmovanje za
najlepše noge. Bilo je super!
Veliko smo se naučili, pred-
vsem o lišajih; spoznali smo
nekaj najpogostejših dreves, si
ogledali nekaj kraških jam,
streljali z loki, mnogim in tudi
meni pa je bila najbolj všeč
vožnja s kanuji. Bilo je zelo
zabavno, hkrati pa tudi napor-
no, saj se od veslanja proti
toku kar precej utrudiš. Moraš
pa imeti ravnotežje, da se ne
prevrneš, kot so se naši trije
sošolci.
Ta teden oz. teh pet dni je
minilo tako hitro, da se tega
sploh nismo zavedali. Bilo je
res super. Če bi me kdo vpra-
šal, če želim ostati, bi ostala še
za kakšen teden ali pa celo
več.
DARJA ŠR1BAR,7. c
OŠ Prebold
NAREDIMO SI IGRAČO
PETICA
POTOPIS
39
Melbourne, mesto za
prihodnje stoletje
V oddaljenem velemestu so različne prireditve vedno v središču pozornosti
Melbourne? Najprej teniš-
ki spektakel Australian
Open, nato so v velemestu
pospravili še za junaki for-
mule ena. Bil je nov konec
tedna, ko se je bližal vrhunec
po svetu manj znane, v pre-
stolnici zvezne države Victo-
ria pa odmevne prireditve.
Vsi so govorili o Moomba fe-
stivalu ter o njegovi prvi
množični večerni povorki,
nekakšnem karnevalu.
S približno dvesto tisoč pre-
bivalci Melbourna ter turisti
sem si ogledal povorko, kjer so
se predstavili tudi z argentin-
sko, polinezijsko, indonezij-
sko, singapursko, turško,
kurdsko, malteško, italijansko
ter še marsikatero folkloro.
Tudi avstralski domorodci,
Aboridžini, so se predstavili v
vsem svojem kulturnem sija-
ju. V velemestu, z več kot tre-
mi milijoni prebivalcev, živijo
pripadniki vseh mogočih na-
rodnosti, med njimi številni
Slovenci.
Ko sem primerjal Melbour-
ne s Sydneyem, se mi je zdelo,
kot da sta v dveh različnih (ne
le zveznih) državah. V hlad-
nejšem Melbournu se prebi-
valci radi lepo oblačijo, v to-
plejšem Sydneyu, kjer so veli-
ko na čudovitih plažah, pou-
darjajo negovana telesa. V
Melbournu so tako čudovite
veleblagovnice z izdelki, kot
jih je mogoče videti le še v
kakšnem londonskem Har-
rodsu. Velikanske, razkošne
veleblagovnice Myer, David
Jones in japonski Daimaru so
prava paša za oči in strup za
denarnico. Ustavil sem se celo
na oddelku z najboljšim (in
najdražjim) kristalom z vsega
sveta ter se pozanimal za iz-
delke naše Rogaške. Mlada
prodajalka ni za to blagovno
znamko še nikoli slišala, sta-
rejša, ki je pravkar telefonira-
la, pa me je povabila naj poča-
kam. »Da, pred približno os-
mimi ali desetimi leti smo
imeli tudi izdelke Rogaške,«
sem izvedel. Ko sem na oddel-
ku s knjigami pobrskal po turi-
stičnih vodičih »Nelles Gui-
des«, sem se prepričal, da so
bili resnično natisnjeni v
kranjskem Gorenjskem tisku.
Čez cesto sem se oglasil še v
največji glasbeni trgovini v Av-
straliji, kjer sem bil pozoren
na zgoščenke slovenskih av-
torjev. Med vsem mogočim
sem naletel na tri različne iz-
delke skupine Laibach, na slo-
venske narodne pesmi, na Ire-
no Grafenauer, Vinka Globo-
karja, Ano Pusar-Jerič, Marja-
no Lipovšek, na dela Gallusa,
Tartinija, Huga Wolfa... Če-
prav marsikateri Avstralec za
Slovenijo ni še nikoli slišal,
sem se zavedel, da je majhna
podalpska dežela pomembna
glasbena sila. Na en dan letal-
ske vožnje oddaljeno domovi-
no pa so me v avstralskih sa-
mopostrežbah spominjale pla-
stenke s tremi srci Radenske.
Za 21. stoletje
Zaščitni znak Sydneya je iz-
jemna operna zgradba, v obli-
ki odprte školjke, Melbourne
pa je brez tako razvpitih zna-
menitosti. Velemesto je kljub
temu izredno zanimivo.
Bogatijo ga številne, manj
razvpite sodobne in starinske
gradbene mojstrovine. Ogledal
sem si ogromna nebotičnika
Rialto ter se odpeljal v 50. nad-
stropje. Ko smo bili v dvigalu,
nas je zaradi hitre višinske raz-
like v ušesih zabolelo. Na vrhu
nebotičnika je bilo pod menoj
velemesto ob reki Yarri, ki je
bolj povezano z reko kot pa z
nekaj kilometrov oddaljenim
morjem. V središču velemesta
so številni nebotičniki, nato pa
neskončna naselja družinskih
hiš. Ob Rialtu mi je bil všeč
tudi hotel Meridien, kjer so ar-
hitekti ohranili za pročelje dve
stari poslopji, hotelsko jedro pa
je moderno. Brezplačni, manj
uradni pogled na Melbourne
pa je mogoč iz 35. nadstropja
razkošnega hotela Sofitel (do
nedavnega z imenom Regent),
kjer je gostinski bar. Iz sanitarij
je mogoče dobro videti bližnji
stadion, prizorišče olimpijskih
iger v letu 1956, kjer je blestel
celjski atlet Stanko Lorger. Bli-
zu je tudi po vsem svetu slovito
teniško prizorišče. V hotel-
skem pritličju sem bil pozoren
na bogataško trgovino z oblači-
li, na kateri je pisalo »Planin-
sek«.
Med novejšimi stavbarskimi
spomeniki turisti oblegajo fu-
turistično nakupovalno središ-
če Melbourne Central, s prej
omenjeno japonsko velebla-
govnico. Japonski arhitekti so
postavili nadstropja z lokah
okoli velikega starinskega
strelskega stolpa, vse skupaj pa
pokriva ogromna steklena ku-
pola, pod katero vozi velikan-
ski balon. V kleti veleblagovni-
ce so različne restavracije, z
vsemi mogočimi kuhinjami, od
japonske do indijske.
Na veliko narodnostno me-
šanico v Melbournu spominja
bližnja uUca z grškimi trgovi-
nami in restavracijami, kjer
prebirajo časopise z grškimi
cirihčnimi črkami. Nič čudne-
ga, Melbourne je tretje največ-
je grško mesto na svetu. V
sosednji ulici je Kitajska četrt,
kjer so se naselili prvi Kitajci
že pred skoraj stoletjem in pol.
V mestu se lahko ponašajo
tudi z italijansko, špansko in
še kakšno četrtjo.
Prizadevna
slovenska skupnost
v Melbournu me je seveda
najbolj zanimala slovenska
skupnost.
Slovenci so odlično organizi-
rani, imajo svoj radijski in tele-
vizijski program, tisk, knjige,
cerkev, šolo, dom ostarelih,
predstavništvo Slovenskega
svetovnega kongresa, športno
dejavnost, društva, čebelarsko
družino, odlične poslovneže...
Avstralija je Slovencem prijazna
država, tu so se lahko dobro
znašli, za njihova narodnostna
prizadevanja ima veliko poslu-
ha.
Največ slovenskih ustanov je
ob slovenski cerkvi sv. Cirila in
Metoda, v četrti Kew. K nedelj-
ski maši pridejo rojaki od blizu
in daleč, najmlajši ostanejo v
Slomškovi šoli, starejši se zbere-
jo na skupnem kosilu... Tam so
me opozorili na slovito avstral-
sko znanstvenico, na Maribor-
čanko Jožico Paddle-Ledinek,
ki se ukvarja z gojenjem človeš-
ke kože. Pred časom, ko jo je
potreboval neki ponesrečeni
deček, je postala velika medij-
ska zvezda, o čemer smo veliko
poročali tudi v Sloveniji.
Prizadevni slovenski duhov-
nik, pater Bazilij Valentin, mi
je po maši predstavil učence ter
učiteljico Slomškove nedeljske
šole, v Avstraliji rojeno Veroni-
ko Smerdelj. Včasih se je zbra-
lo po več kot sto učencev, ki so
prihajali celo po 160 kilometrov
daleč, danes jih je veliko manj.
Slovenci se ne izseljujejo več, v
Avstralijo prihajajo le še na
obisk k sorodnikom ali kot turi-
sti. Pri cerkvi je bogata sloven-
ska knjižnica, pokazali so mi
tudi prijazni slovenski dom os-
tarelih, Dom matere Romane.
Tam je nad vsako sobo napis z
imenom kakšnega slovenskega
mesta, pohištvo pa je Slovenija-
lesovo, so bili ponosni. Najsta-
rejša oskrbovanka je stara kar
103 leta.
V bližini cerkve so za sloven-
ski televizijski program snemali
nastop dveh mladih glasbeni-
kov. Srečal sem se s slovenskimi
novinarji, med katerimi je pose-
bej znana radijka Elica Rizmal,
ki izvira s celjskega območja.
Z njo sem se odpeljal daleč
ven iz mesta^ na redko poselje-
no podeželje, kjer je bil popol-
dan čebelarski praznik sloven-
skega primorskega društva.
Med tridesetih slovenskih čebe-
larjev je tekel v potokih, največ-
jo pozornost pa je zbudil po-
gumni Primorec Karlo Češnja j,
ki se je žrtvoval, da so mu čebe-
le prekrile ves obraz. Dogodek
je vzbudil precej pozornosti, saj
sem v ozadju slišal vsa mogoča
slovenska narečja, angleščino,
nemščino, hrvaščino...
Vrnil sem se v velemesto, ki je
bilo v živahnem nedeljskem rit-
mu. Prejšnji-večer je bila v sre-
dišču povorka Moomba festiva-
la, v nedeljo pa že povorka naj-
večjega irskega praznika. Toda
v Melbournu je bil obenem fe-
stival hrane in vina. V brezplač-
nem turističnem tramvaju, ki
redno povezuje mestne zname-
nitosti, so nas za reklamo hrani-
li z vsemi mogočimi dobrotami.
V velemestu, ki živi 24 ur na
dan, 365 dni na leto...
BRANE JERANKO
Središče Melbourna je le nekaj kilometrov od morja. Ob nebotičnikih se vije mestna reka
Yarra.
prazniku slovenske čebelarske družine. Primorec Karlo je pustil, da so mu čebele postopo-
ma prekrile ves obraz.
V središču Melbourna je veliko zanimivih prizorov. Na kipu v obliki denarnice je mogoče
tudi posedeti.
40
ZAAVTOMOBILISTE
Škoda octavia za slovenske kupce
češka Škoda je lani jeseni
prvič predstavila octavio, svoj
novi in prvi avtomobil sred-
njega razreda, sedaj pa vozilo
prihaja tudi na slovenski avto-
mobilski trg.
V tem času je momla češka
tovarna, ki je sicer v lasti
nemškega koncema Volksvva-
gen, odpraviti kar nekaj težav
pri začetku serijske izdelave
tega avtomobila, ki je bil naj-
prej naprodaj na Češkem in
Slovaškem. Škoda octavia ob
tem nosi ime, ki ga je Škoda
sredi oziroma konec petdese-
tih let že uporabila, gre pa za
4511 milimetrov dolgo vozilo,
ki naj bi se na slovenskem trgu
kosalo predvsem z renaultom
megane classicom, pa VW
ventom, Hyundaijevo lantro in
z vso drugo številno konku-
renco. Avto je nastal na osnovi
golfa IV, ki bo na trg pripeljal
letos jeseni, navzven pa vsaj z
nekaterimi podrobnostmi do-
kazuje spogledovanje z večjim
VW passatom. Kombilimuzina
s petimi vrati ob tem ponuja
razveseljivo velik prtljažnik, ki
meri v osnovni varianti 528
litrov, možno pa ga je razširiti
na zelo velikih 1328 litrov.
Opreme so tri, pri čemer je že
osnovna izvedenka (LX) na vo-
ljo z veliko dodatne opreme.
saj ima po višini in globini
nastavljiv servo volan, po viši-
ni nastavljiv voznikov sedež,
pa merilnik vrtljajev, odbijače
v barvi vozila ipd. Precej boga-
tejša je oprema z oznako GLX,
kjer so na voljo varnostna
zračna blazina za voznika,
prednji varnostni pasovi so
opremljeni s pirotehničnimi
zategovalniki, dodali so pred-
nje meglenke, zunanji ogledali
sta električno nastavljivi, zra-
ven je osrednja ključavnica, pa
15-colska platišča, tonirana
stekla ipd. Najbogatejša je
oprema z oznako SLX, kjer so
ob vsem drugem na voljo še
električno pomična prednja
stekla, električno pomično
strešno okno, pa protiblokirni
zavorni dodatek ABS ipd. Mo-
torjev je pet, vsi pa prihajajo iz
koncema Volksvvagen oziro-
ma iz Audija. Najšibkejši je
1,6-litrski štirivaljnik z močjo
55 kW/75 KM, sledi še en 1,6-
litrski motor, ki pa ponuja 74
kW/101 KM, nato je na vrsti
1,8-litrski štirivaljnik z močjo
92 kW/125 KM, na koncu pa-
sta dva dizelska agregata.
Zmogljivejši je 1,9-litrski mo-
tor z neposrednim vbrizgava-
njem goriva (TDI) in močjo 66
kW/90 KM, šibkejši pa prav
tako 1,9-litrski motor, ki pa
ponuja 50 kW/68 KM.
Ljubljanski Avtoimpex bo
slovenskim kupcem najprej
ponudil izvedenko z 1,6-litr-
skim motorjem z močjo 101
KM, pa različico z 1,8-litrskim
motorjem z močjo 125 KM in
1,9 TDI, kasneje pa še drugi
dve. Ljubljanski zastopnik me-
ni, da se mu bo letos posrečilo
prodati kar 2000 octavij, prvi
avtomobili pa naj bi bili na
voljo že konec aprila oziroma v
začetku maja.
Ob tem kaže zapisati še ne-
kaj načrtov češke tovarne. Ta-
ko naj bi že letos izdelali 340
tisoč avtomobilov, kar je veli-
ko povečanje v primerjavi z
letom 1996. Letos naj bi izde-
lali približno 60 tisoč octavij,
to pa naj bi bil avtomobil, ki bi
tovarni omogočil dokončni
prodor na zahtevnejše, torej
zahodnoevropske trge.
Sicer pa so škode naprodaj v
70 državah po skoraj vsem
svetu. Na sliki: škoda octavia.
Maloprodajne
cene posameznih
različic so:
1,6 LX 2,005.000 SIT,
1,6 GLX 2,163.000 SIT,
1,6 GLXi 2,289.000 SIT,
1.8 SLX 2,655.000 SIT,
1.9 TDI SLX 2,687.000 SIT.
Clio pariš, fidji in
šport spider
Novomeški Revoz je pred
nedavnim znižal cene za re-
naulte, sedaj pa uvaja še dve
novi izvedenki clia, ki ga si-
cer izdelujejo v Novem mestu.
Clio pariš je doslej najdostop-
nejša izvedenka tega modela.
Avtomobil poganja znani 1149-
kubični bencinski štirivaljnik z
močjo 43 kW/60 KM. Avto je
serijsko opremljen s toniranimi
stekli, tretjo zavorno lučjo,
vzvratno lučjo in zadnjimi me-
glenkami, ima tudi brisalnik
zadnjega stekla z intervalnim
delovanjem, ogledali sta na-
stavljivi iž notranjosti ipd. Tri-
vratna različica clia pariš stane
1.363.680 tolarjev, petvratna pa
1.428.000 tolarjev
Clio fidji je naslednja izve-
denka, ki je tako po ceni kot z
opremo postavljena tik nad
cliom pariš. Avto ima ob vsem
tistem, kar ponuja pariš, še
osrednjo ključavnico z daljin-
skim upravljanjem, volan iz
lagune, nove kolesne pokrove
in novo oblazinjene ter bočno
odpiranje zadnjih stekel pri
varianti s tremi vrati.
Povsem drugačna novost pa
je roadster šport spider, ki sedaj
vendarle vozi tudi na slovenski
trg. Avto ponujajo v varianti s
prednjim vetrobranskim ste-
klom in brez, pri čemer je prva
izvedenka naprodaj za 7,42 mi-
lijona tolarjev, druga pa za 7,66
milijona tolarjev. V Revozu pra-
vijo, da bo dobavni rok za šport
spider nekako osem tednov, av-
to pa sicer poganja 2,0-litrski
motor z močjo 150 KM, na
voljo pa je v treh barvah in sicet
rumeni, modri in rdeči.
Po audiju A6 znova audi A6
Ingolstadtski Audi je v zad-
njih letih naredil velik korak
naprej, saj je v slabih treh
letih predstavil vrsto novih
avtomobilov: veliki audi AS,
pa manjši audi A4 in lani še
audi A3. Sedaj je prišel na
vrsto tudi A6, predstavnik te
tovarne v višjem srednjem
razredu, torej v tistem delu
trga, ki je za nemško tovarno
skoraj izjemno pomemben.
Novi audi A6 je bil prvič na
ogled na nedavnem ženevskem
avtomobilskem salonu, sedaj pa
so ga predstavili tudi avtomobil-
skim novinarjem. Zunanja po-
doba novega avtomobila je me-
šanica znanih in povsem novih
karoserijskih potez. Prednji del
je namreč narejen v slogu vseh
dosedanjih audijev, zadek je
drugačen, oblikovan na novo in
zato zelo prepoznaven. Verjetno
je prav zadek pripomogel k
ugodnemu količniku zračnega
upora (0,28), po drugi strani pa
drži, da sedanji A6 ni nič bistve-
no večji od prejšnje izvedenke.
Še vedno je to skoraj 480 centi-
metrov dolga klasična limuzina,
ki pa so ji za 73 milimehov
povečali medosno razdaljo. Za-
radi tega je sedenje na zadnjih
sedežih tudi za večje skoraj pre-
senetljivo udobno in ugodno,
poleg tega pa so povišali še pro-
stor za glavo. Nova izvedenka
A6 ima za skoraj 30 litrov večji
prtljažnik kot prej (551 litrov),
vendar pa je ta v primeru, ko
ima avto pogon na vsa štiri kole-
sa (quattro) bistveno manjši in
meri 434 litrov.
Audi je pri izdelavi tega av-
tomobila znova uporabil vrsto
lahkih materialov, predvsem
magnezij, iz katerega je ohišje
ročnega menjalnika, pa alumi-
nij (pokrov motornega prosto-
ra). To je pripomoglo k temu,
da je novi avto za dobrih 25
kilogramov lažji od prejšnjega,
pa čeprav ima za skoraj 25
kilogramov več varnostne
opreme. Hkrati je v povprečju
manjša tudi poraba (za sedem
odstotkov), medtem ko je ne-
kako 85 odstotkov avtomobila
mogoče neškodljivo predelati.
Motorji so štirje, trije znani že
od prej: 1,8-litrski štirivaljnik z
močjo 150 KM, 2,8-litrski V6
motor z močjo 142 kW/193
KM, pa turbodizel z neposred-
nim vbrizgavanjem goriva, ki
ponuja 81 kW/110 KM.
Povsem nov pa je 2,4-litrski
V6, ki je nadomestil prejšnji 2,6-
litrski motor. Ta agregat ponuja
121 kW/165 KM in pri Audiju
menijo, da bo to najboljša kom-
binacija za novo vozilo. Audi A6
je na voljo s tremi različnimi
opremami in tremi menjalniki,
prodaja v Nemčiji pa bo stekla v
maju. O cenah pri nas še ni
mogoče govoriti, povsem verjet-
no pa je, da bo najcenejša izve-
denka na voljo za nekako 50
tisoč mark. Na sliki: audi A6.
Maruti je bil uspešen
Indijski Maruti Udyog je tovarna, ki je že dolgo povezana
z japonskim Suzukijem, saj po njegovi licenci izdeluje
nekaj avtomobilov. Tovarno dobro poznamo tudi pri nas, saj
je maruti 800 razmeroma pogost avto na slovenskih cestah.
Tovarna pa je lansko poslovno leto, ki se je končalo pred dnevi,
zaključila zelo dobro, saj je imela 222 milijonov dolarjev dobička
pred obdavčitvijo. To je za 23 odstotkov več kot leto prej. Tovarna je
v državni lasti, lani pa so naredili in prodali 338 tisoč avtomobilov, to
pa je bilo znova bistveno več kot leta 1995, ko so naredili 275 tisoč
avtomobilov. Marutijev delež na domačem trgu se je povečal kar na
80 odstotkov, kar dokazuje, kako pomemben je domači trg.
Dogovor med
EU in Japonsko
Kot je bolj ali manj znano,
se Japonska in Evropska uni-
ja vsako leto dogovorita o šte-
vilu japonskih avtomobilov,
ki naj bi jih prodali v drža-
vah EU. Tako naj bi letos Ja-
ponska v državah EU prodala
1,92 milijona avtomobilov,
kar je toliko kot leta 1996.
Ob tem sta se EU in Japon-
ska dogovorili, koliko avtomo-
bilov naj bi denimo prodali v
Veliki Britaniji, Franciji, Italiji,
Portugalski in Španiji, ki so
imele doslej svojo politiko
omejevanja prodaje japonskih
avtomobilov. Leta 1991 je
Evropska unija sicer sklenila,
da se bo japonskim avtomobi-
lov kot skupni trg odpirala po-
stopoma, zadnje omejitve pa
naj bi bile odpravljene 1999.
Zanimivo je, da Japonska v
zadnjih dveh letih v EU ni pro-
dala toliko avtomobilov, kot bi
jih lahko, saj so lani tako pro-
dali vsega 808 tisoč avtomobi-
lov ali 75 odstotkov dogovorje-
ne količine. Ob tem je treba
omeniti vsaj to, da takšnega
konkretnega dogovora med
ZDA in Japonsko še ni.
Saab in novi avtomobil
švedski Saab je kljub temu, da je njegov polovični lastnik
ameriški General Motors, druga polovica pa je v lasti bogate
švedske družine Wallenberg, že nekaj let v razmeroma
velikih težavah.
Lani je tako izdelal vsega 98
tisoč avtomobilov, kar je bilo
malenkost manj kot leto prej.
izgube pa je bilo za 167 milijo-
nov dolarjev. Vse pogosteje se
postavlja vprašanje, kako naj
tovarna preživi oziroma koliko
časa bodo s sedanjim stanjem
zadovoljni pri General Motor-
su. Drži namreč, da ima tovar-
na v svojem programu le dva
oziroma tri avtomobile (saab
900 in kabrioletsko izvedenko
tega vozila ter saab 9000),
skupna proizvodnja oziroma
prodaja pa je tako majhna, da
ob tako skromni količini ne mo-
re ustvarjati posebnega dobič-
ka. Prav zaradi tega veliko pri-
čakujejo od novega avtomobila
z oznako 9-5, ki naj bi ga do-
končno predstavili na letoš-
njem avtomobilskem salonu v
Frankfurtu. Do konca tisočletja
naj bi se namreč povpraševanje
po tem saabu bistveno poveča-
lo, tako da bi v tovarni izdelali
skupaj vsaj 150 tisoč avtomobi-
lov. Saab 9-5 bo nastal na osno-
vi Oplove vectre, ki je sestavni
del General Motorsa, vendar se
bo švedska avtomobilska, hiša
ob tem srečala z drugim prob-
lemom: kako zagotoviti ustrez-
no identiteto saabov, ki so vse
doslej sloveli kot nekaj dražji in
dovolj samosvoji avtomobili-
Prav zaradi tega nekateri meni-
jo, da bi moral biti uspeh nove-
ga saaba izjemen, kar pa j^
spričo neobetavnih napovedi
težko verjeti. Na sliki: saat'
9000.
PETICA
ZA MOTOCIKLISTE
41
Zapolnfena vrzel
TEST: Motocikel KTM 620 LSE
Kupci so izbirčni. Iščejo ti-
jto, česar ni. Avstrijski KTM
je iskanju pravega motocikla
jied modeloma EGS in Duke
2 letošnjim letom naredil ko-
nec. LSE v različici 620 ali
lOO je, vsaj na prvi pogled,
fiiduro brez tekmovalnih
jinbicij, namenjen nezah-
tevnemu vozniku.
Lahko se prišteva med pritli-
lave sorte, voznik namreč. In-
ženirjem je uspel podvig, ki
mu ni para med konkurenco.
Sedenje na motociklu so iz 910
mm (EGS) znižali na 870 mm,
J so uspeh ohraniti velik hod
zadnje aluminijaste nihajke,
ki se je iz 320 mm zmanjšal na
170 mm, kar je še vedno naj-
ifeč med primerljivo konku-
'enco. Spremembam na temo
sedenja se je pridružil še iz-
latneje oblazinjen sedež v
ivobarvni kombinaciji. Kje le-
!i vzrok LSE pritlehnosti? Teh-
lično v nižje vpetem vzmetno
)lažilnem elementu zadaj,
Irugi geometriji progresivne-
ga ročičevja, v zmanjšanem
lodu teleskopske vilice (iz
lOO na 230 mm) in manjšem
iremeru kolesnih obročev,
iredvsem prednjega, ki se je
i enduraških 21 col prelevil v
jlj cestnih 19 col.
Vse prej opisano se ne bi
godilo brez ekonomsko pre-
tehtanih razlogov. Tako spre-
menjen motocikel je padel v
prostor, kjer je nepopisna gne-
fa japonskega porekla (Suzuki
DR, Honda Dominator, Yama-
XT, Kawasaki KLR). LSE,
laljše Low Seat Electric start,
ih poseka s kvaliteto vzmete-
nja in temu primernimi vozni-
mi lastnostmi, lahkostjo (daleč
najlažji) in temu primerno
Jkretnostjo tako na asfaltu kot
bzpotju in zmogljivim eno-
'aljnikom, ki že v različici 400
%l KM) hodi vštric s 600-ku-
3ično konkurenco.
Zaostajanje? Na zunaj pre-
dalo poudarja svojo agresiv-
nost. Ozka silhueta in prepro-
sta oprema (cevni prtljažnik),
^ sicer vključuje vse nujno
potrebno (ni merilnika vrtlja-
^v), skromno oblikovana
kontrolna plošča, ki resda nu-
li nujno potrebne informacije
^ pomanjkanje plastičnega
nakita so za in ne v koraku s
konkurenco.
Šele vožnja da vnemar opi-
sana negodovanja. Enovaljnik
s spremenjenim prestavnim
razmerjem je zelo elastičen. Z
drugo se lahko peljete od 25
do 120 km/h, najuporabnejša
je tretja (40-140 km/h), ki vam
omogoča bUskovita pospeše-
vanja iz ovinka ali varne ma-
nevre prehitevanja. Motocikel
je do 160 km/h nadpovprečno
miren. Ne pozabimo, to je en-
duro, ne superšportnik! Ob-
našanje med bliskovitimi
spreminjanji smeri in težišča
(gorska cesta) je podobno fun
bikeu Duke, torej je igrivo in
lahkotno. Za razliko od sled-
njega pa LSE mirne duše za-
podimo po zapuščeni, kucljev
polni gozdni cesti. Profil gum,
učinkovite zavore in najkvali-
tetnejše nastavljivo vzmetenje
ameriškega izdelovalca Whi-
tePovver, spredaj trše in malce
bolj utrujajoče kot v seriji
EGS, dopuščajo igračkanja na
suhih peščenih podlagah, čez
pol ure pa že lahko uidete
času med natrpano pločevino
v mestu ali se zapodite po
magistralki.
Kupčeva izbirčnost bi mora-
la biti potešena. Novo stran-
sko stojalo je opremljeno s
prekinjevalcem vžiga, ker ta-
ko veleva konkurenca, celo re-
zervoar je moč izbrati v večji,
potovanjem namenjeni pro-
stornini. Cena da je za trohico
višja od Japoncev? Dobre stva-
ri niso nikoli poceni. Ko bodo
pri KTM dobre lastnosti znali
nakičiti z malo manj sramu,
bo težav z izbiranjem konec.
^^^^K TEODOR JESIH
Na LSE ste z obema nogama trdno na tleh. Spremenjeno
vpet je zadnje vzmeti in skrajšanje hodov vzmetenja je za 4 cm
znižalo sedež.
^ nerjavečem izpuhu je vgrajen katalizator. Manj utrudljiv je izdatneje podložen sedež.
Tehnični podatici:
Pogon: enovaljni štiritaktnik, vodno
hlajenje, 609 ccm, 54 KM pri 7.500 v/
min, štirje ventili, uplinjač DeirOrto 40
mm, vžig: digitalni Kokusan, zaganjač:
nožni in električni, večploščna mokra
sklopka, 5 stopenjski menjalnik, veriga.
Okvir in vzmetenje: CrMo cevni, spo-
daj dvojni, zaprt, vijačen zadnji del iz
jeklenih kvadratnih profilov, spredaj: WP
Up-Side vilica s premeri krakov 50 mm,
20 stopenj nastavljanja stiska in raztega,
hod: 230 mm, zadaj: alu nihajka s pro-
gresivnim ročičevjem, enojni blažilno
vzmetni element znamke WP s plinskim
rezervoarjem, nastavljanje: trdota vzmeti
in 7 stopenj stiska ter 11 raztega, hod:
270 mm. Zavore in pnevmatike: spre-
daj: enojni kolut premera 300 mm, zadaj
kolut premera 220 mm. Pnevmatike
spredaj: 100/90-19, zadaj: 130/80-17.
Mere in teža: medosna razdalja: 1480
mm, višina sedeža: 870 mm, najmanjša
razdalja od tat: 290 mm, suha teža: 139
kg, rezervoar: 11,3 ali 20 lit. 95-oktanski
neosvičen bencin. Stroški: poraba na
te^u: od 4,81 do 6,3 I, nakup: 11.742
DEM, registracija in zavarovanje AO:
2.600 SITin 42.861 SIT.
BMW in števiiice
Proizvodnja BMW motoci-
klov se povečuje že četrto
leto zapored. Lani so Nemci
po svetu prodali 50.246 dvo-
kolesnikov kar je za 8,6 od-
stotka več kot leto poprej.
Prvo violino med modeli je
prevzel pred dvema letoma
predstavljen superpotovalnik
R 1100 RT (10.400 komadov),
na drugem mestu je dosedanji
bestseller enocilindraš F 650
(9.600 komadov). Slovenci? Iz
lanske proizvodnje smo si pris-
vojili 16 F 650 in 5 R 1100 RT
(na sliki), vsega skupaj 35 mo-
tociklov (brez 20 policijskih K
75), kar je za 11 več kot leto
poprej. Uvoznik Tehnounion
Avto želi ohraniti trend rasti
prodaje, predvsem pa povečati
prodajo modelov R in K. Tudi s
pomočjo znižanj, ki segajo vse
do 8,6 odstotka. T.J.
Ducati šel na svoje
Proizvodni trakovi v Bologni so lani večkrat obstali. Vzrok:
nesoglasja med krovno hišo Cagiva in Ducatijevim vodstvom
ter finančne težave bratov Castiglioli. Ducatijev vodilni mož
Massimo Bordi je spretno speljal odcep od krovne hiše,
pravzaprav mu kaj drugega ni preostalo. Novega Ducatija čaka
izgradnja lastnega razvojnega in oblikovalskega oddelka. Za
njim stojijo vodilni tehniki in 150-glava delovna sila. Da so na
pravi poti, priča nezmanjšano povpraševanje po dvovaljnikih
in dober odziv na lani prikazan potovalno naravnan ducati ST
2. TJ.
Evropsica Honda
Iz Hondine tovarne v Špa-
niji so prejšnji mesec pripe-
ljali prvi motocikli.
Fun Bike SLR 650, prvič pri-
kazan lansko jesen, je name-
njen povprečnemu motoristu
ali motoristki, ki sta zadovolj-
na s povprečnimi zmogljivost-
mi zračno hlajenega 40-konj-
skega enovaljnika (iz Domina-
torja) in znata uporabiti SLR
široko uporabnost v vsakda-
njem mestnem prometu (suha
teža 161 kg, okretnost) ali na
nedeljskem izletu po podežel-
skem makadamu (hodi vzme-
tenja 190/170 mm). Če k temu
dodamo *nizko ceno (8.900
DEM), preprosto in ceneno
vzdrževanje, nas letni plan
proizvodnje cca 25.000 moto-
ciklov ne sme presenetiti. Slo-
venski uvoznik zaenkrat o
uvozu tega modela ne razmiš-
lja. Škoda, ker slovenska cari-
na pri tej hondi ne bi zaraču-
navala carine.
T.J.
42

Živeti pomeni starati se
Mednarodni kozmetični kongres aplikativne estetike v Parizu
Geslo letošnjega mednarod-
nega kozmetičnega kongresa
v Parizu je bilo Lepota je po-
membna za dobro počutje. Za
lepoto, zdravje in dobro po-
čutje je treba skrbeti. Strokov-
njaki so na 27. mednarodnem
kozmetičnem kongresu v Pa-
rizu od 12. do 14. aprila izpo-
stavili, zakaj celice, organi in
organizem umirajo in zakaj
se njihova funkcija z leti
zmanjša. Kako se da njihovo
umiranje ublažiti, omiliti? Kaj
lahko vsakodnevno storimo
za našo kožo kot projekcijsko
polje telesnih in duševnih de-
javnosti?
Glavno sporočilo številnih
razprav strokovnjakov z vsega
sveta je bilo, da sta najboljša
kozmetična posega zdravo živ-
Ijen . in zdrava prehrana. Prav
tako moramo skrbeti za umirje-
no življenje, izogibati se mora-
mo stresnim situacijam. Stro-
kovnjaki so poiskali možnost,
da vsaj omilimo negativne vpli-
ve okolja na naš videz, če jih že
ne moremo preprečiti. Eden iz-
med dejavnikov je vsakodnev-
no uživanje olivnega olja vr-
hunske kakovosti v kombinaciji
z jogurti, ki vsebujejo mlečno
kislinske bakterije za prepreče-
vanje oziroma razmnoževanje
povzročiteljev bolezni v čreves-
ju in se nam tako okrepi imun-
ski sistem. V kombinaciji s pit-
jem olivnega olja organizmu za-
gotovimo pospešeno presnovo,
to pa je bistveni pogoj za izloča-
nje strupenih snovi iz organiz-
ma. Neurejenost presnove ne-
posredno vphva tudi na videz,
zato je še toliko bolj pomem-
bno, da bo presnova učinkovita,
in hitra. Strokovnjaki poudarja-
jo, da si na ta preprost in narav-
ni način uravnavamo in prepre-
čujemo mnoge bolezenske te-
žave, vsakodnevne stresne si-
tuacije in predvsem debelost.
Pomlojevalne
terapije z ročno
limfno drenažo
Na pariškem kozmetičnem
kongresu so opozorili na ročno
limfno drenažo kot najuspešnej-
šo terapijo pri uravnavanju zelo
problematičnih kož, kot so akne,
mozolji, predvsem pa ublažitev
staranja kože. Tako zdravje kot
lepota sta neposredno odvisna
od pravilnega delovanja tako
krvnega obtoka, kot limfnega si-
stema. Če bi oba delovala v ideal-
nih pogojih, se človek ne bi po-
staral, ohranil bi mladostni vi-
dez. Upočasnjeni krvni obtok
upočasni tudi pretok limfe, s tem
se porušijo pomembne funkcije
v delovanju našega organizma,
kar privede do lepotnih in
zdravstvenih težav. Sprožijo se
procesi prezgodnjega staranja,
pa tudi estetski problemi, kot so
celulit, debelost, povešena in na-
gubana koža.
Strokovnjaki na pariškem
kongresu so poudarili: skrb za
telo pomeni zmanjšanje telesne
teže, odpravo celulita, poveča-
nje telesne kondicije, pravilno
hranjenje in pitje naravne čajne
mešanice ob hujšanju za dobro
počutje in izločanje vode in
strupov iz telesa v kombinaciji z
navadno in mineralno vodo.
Priporočajo izvajanje najso-
dobnejših terapij, pri katerih
se uporabljajo obloge iz blata,
aromaterapija, ultrazvočna
obdelava, lipoliza, terapije z
galvanskim tokom, mišična
srimulacija, strojna in ročna
limfna drenaža.
Prikazane so bile različne ma-
sažne tehnike, ki uravnovesijo in
harmonizirajo napetost v telesu.
Upočasnitev metabolizma kož-
nih celic je eden izmed vzrokov
staranja kože. Vzrok za to so
toksini iz mišičnega tkiva in od-
padne snovi, ki se kopičijo na
določenih mestih, pri tem ima
veliko vlogo limfna drenaža.
Pogoj za elastičnost, voljnost,
lepo in zdravo kožo je zadostna
količina vlage, zato strokovnja-
ki s pariškega kongresa priporo-
čajo vsakodnevno osvežitev
obraza tudi čez dan z losionom,
ki vsebuje faktorje za zadrževa-
nje vlažnosti kože.
Govorili so tudi o C-vitami-
nu kot aktivatorju življenjske
energije. Dobri stari vitamin C
za upočasnitev staranja kože
je idealen za utrujeno, izčrpa-
no, medlo, kuperozno, prob-
lematično in aknasto kožo.
Krepi kolagenska vlakna in s
tem čvrstost kože.
ZDENKA KAHNE,
direktorica Kozmetike Kahne
KOZMETIKA
MEDČLOVEŠKI ODNOSI
Pogovarjanje je umetnost
Vsi znamo govoriti, to pa še ne pomeni, da
se znamo tudi pogovarjati. Pogovarjanje je
umetnost, ki se jo je potrebno učiti. Pomem-
ben del pogovora je poslušanje.
Ljudje smo socialna bitja. Kjerkoli smo, smo
v skupnosti. V mestih, v službi, v šoli in vrtcu,
predvsem pa v najosnovnejši skupnosti - druži-
ni. Sporazumevamo se na različne načine, z
dogovorjenimi znamenji, z napisi in signalnimi
napravami, s kretnjami in obrazno mimiko,
pravimo, da poznamo tudi govorico telesa.
Predvsem pa se sporazumevamo z besedami.
Otročički se hitro naučijo govoriti, saj ugotovi-
jo, da je to najučinkovitejši način sporazume-
vanja.
Govorni razvoj poteka preko bebljanja in
čebljanja, prvih enobesednih, že pomenskih
stavkov, preko bogatenja besednega zaklada s
številnimi vprašanji do sproščenega, slovnično
pravilnega in vsebinsko bogatega govorjenja.
Odrasli ljudje seveda znamo govoriti, pa se
velikokrat ne znamo pogovarjati. Naši pogovori
so puhli, polni fraz in vljudnosti, govorimo o
vremenu in sosedih, kaj pa resnično mislimo in
čutimo, zaklenemo globoko v svojo notranjost.
Celo z ljudmi, ki so nam najbližji, pogosto le
govorimo, pogovarjamo pa se ne.
Če se hočemo imeti radi, se
moramo poznati
Pa vendar to ni dovolj. Vsakdo med nami
nosi v sebi pravo vesolje misli, občutkov,
mnenj in odnosov. Mnogokrat nas vse to bega,
pogosto pa odrinemo, potisnemo v podzavest,
kjer deluje naprej. V naglici si ne vzamemo
časa zase, si ne prisluhnemo in ne pustimo, da
bi doživetje izzvenelo. Pogovarjamo se le o
tem, kaj smo doživeli, ne pa o tem, kako. Tako
postajamo sami sebi iz dneva v dan bolj tujci,
ne poznamo se več. Toliko manj lahko potem
poznamo drugega, bližnjega.
Ravno poznavanje pa je pogoj za sprejema-
nje in za ljubezen do ljudi, ki so nam blizu.
Kako naj imam rada nekoga, ki ga sploh ne
poznam? Otroci se spreminjajo pred našimi
očmi, rastejo, razvijajo se...
Tudi odrasli ljudje se spreminjamo, zorim^
pod vtisi vsakodnevnih doživljajev, misli jj,
hrepenenj. Človek, s katerim sem poročenj
desetletje ali več, ni več tisti fant, s katerim svj
delila zaljubljene majske večere. Življenje gaj^
spremenilo, tako kot mene in če si vsak
znova ne prihajava nasproti, če si ne odgrinjj,
va svojih najglobljih misli, hrepenenj, strahom
in veselja, si postajava tujca.
Načrtovanje nakupov in
obiskov še ni pogovor
Tako denimo zakonca ali partnerja ure in urf
prebijeta v načrtovanju nakupov, gradnje hiše,
obiskov in izletov. Seveda je tudi načrtovanj;
zelo pomembno in brez načrta bi težko gospo
darili. Sploh še v sedanjih časih, ko morj
marsikdo vsak tolar obrniti trikrat, preden gj
izda.
Gotovo je pomembno, da se pogovorimo«
vzgoji otrok in si izmenjamo poglede na polj.
tične dogodke, zadnje podražitve in modnt
trende v sezoni, ki prihaja. Pametno je tudi
ugotoviti, kaj naš sogovornik meni o neken
TV programu ali pa, kakšno oceno je dobil
otrok v šoli.
Kaj pomeni poslušati?
Predpogoj takega ustvarjalnega pogovarjanj,
pa je aktivno poslušanje. To pomeni, da sogo
vornika sprejemam, poskušam razbrati, kaj m
v resnici želi sporočiti ter ga z njegovimi bese
dami, ki mu jih povem v potrditev, odpiram, d
pove o problemu še več, obenem pa preverim
če sem ga pravilno razumela.
Seveda tako aktivno poslušanje pomeni tud
to, da med njegovim govorjenjem ne premišlju
jem o čem drugem, pa tudi odgovora na njego
ve trditve si ne pripravljam že vnaprej. Aktivn
poslušanje, aktivno pogovarjanje ni zabava, to
je naporno delo, ki pa se v medčloveškili
odnosih bogato obrestuje. Otroci dobro čutijo
uglašenost svojih staršev in končno je najboljša
vzgoja vzgled...
ALENKA KOKAU, dr. med,
za Lokalno akcijsko skupino z
problematiko odvisnosti Celje (LAS Celje
KANČEK BONTONA
«
Ko smo povabljeni v goste
Vabilo na prireditev, kosilo
ali poslovno večerjo lahko člo-
veku (povabljencu) povzroči
kopico skrbi in pomislekov,
zlasti če nismo vajeni družab-
nosti in se šele prebijamo v
določene kroge ali se celo di
skretno vzpenjamo po druž-
beni lestvici in se urimo v
plesnem koraku na spolzkem
socialnem parketu.
Muči vas vprašanje gardero-
be: ta naj bo čimbolj originalna,
nevsiljivo elegantna, dovolj
modna in brezhibna (oprana
oziroma očiščena, skrtačena,
zašita, zlikana), obenem pa pri-
lagojena vaši postavi, načinu
vedenja, življenja in mišljenja.
Raje malce bolj skromna in za-
držana, kot pa pretirana in vsi-
ljiva. Pomembno je, da se boste
v izbrani obleki in skladni obu-
tvi dobro (beri: odlično ah pa
vsaj čimbolj e) počutili in da vas
bodo v njej zagotovo opazili
tisti, na katere želite napraviti
čimboljši vtis, jih očarati, zain-
teresirati in se jim vtisniti v spo-
min. V kolikor se družabne pri-
ložnosti sploh ne veselite in se
je udeležujete predvsem iz
dolžnosti, je vaša zunanjost lah-
ko malo manj slovesna, obe-
nem pa se vam seveda tudi ni
potrebno obremenjevati s spre-
nevedanjem, pretvarjanjem in
igranjem navdušenja, marveč
gostitelju enostavno pokažite,
da cenite njegovo pobudo in
vabilo, vendar pa ne namerava-
te postati zvezda dogodka (s
kančkom pretanjenosti bo to ra-
zumel ter vam privoščil malce
več miru in svobode - morda se
boste medtem celo sprostili in
začeli nehote uživati).
Podobno velja za make up,
nakit in pričesko: ta naj bo v
skladu z izbrano garderobo in
priložnostjo, kateri je namenje-
na, pa seveda z vašimi lasmi,
razpoloženjem in stilom za ka-
terega ste se odločili (bodisi, da
se sklada z vašo klasično podo-
bo ali pa si izjemoma izberete
nekaj povsem nenavadnega in
neobičajnega - zakaj ne bi okoli-
ce za spremembo malce šokira-
li?). Ne glede na okoliščine sku-
šajte biti vedno urejeni in ele-
gantni, kar seveda nikakor ne
pomeni, da od vas pričakujemo
ultramodernost, marveč le so-
dobnost in zmernost s kanč-
kom nepogrešljive individual-
nosti in elegance.
Ne glede na sproščenost, ki
strogega klasika pogosto malce
spominja na pretirano svobodo
(svojevrsten laissez - faire, us-
klajen s pravili bontona), je še
vedno potrebno upoštevati na-
ravo zabave (otroška, odrasli),
njen namen (posel, druženje,
sprostitev, proslavljanje, dobro-
došlica, slovo), prostor (doma,
v lokalu ali na javnem prostoru)
in čas, v katerem se odvija (v
dopoldanski čas in zgodnje po-
poldne nikakor ne sodijo težke
in drzno dekoltirane večerne
toalete).
Kaj pa vabila na kosila in
večerje, ki sodijo med sila pogo-
ste družabne dogodke, ki so
lahko strogo poslovne, privatne
ali pa največkrat mešane, pri-
vatno-poslovne narave?
Tu so pravila bontona še ved-
no pred domiselnostjo, zlasti v
zvezi s protokolom in obnaša-
njem pri mizi, ki ga ne moremo
opravičiti z nikakršnimi postu-
lati o svobodi obnašanja. Vede-
nje pri mizi mora biti primerno
in kulturno, hkrati pa obzirno
in prijazno, ne glede na am-
bient, v katerega smo povablje-
ni (ali morda celo sami vabi-
mo). V kolikor ne znamo lepo
jesti, raje ne vabimo na kosila in
večerje, ali pa se za povabilo
diskretno zahvalimo, oziroma
naročimo jedi, ki jih dobro ob-
vladamo in pustimo priložnost
za eksperimentiranje tokrat raje
neizkoriščeno.
Zahvala za
povabilo
še vedno je dobrodošel klasi-
čen šopek (z zataknjeno poset-
nico ali vizitko z zahvalo), ki ga
galani ne prinesejo s seboj, mar-
več ga naročijo v izbrani cvedi-
čarni in ga gostitelju (-ici) pošlje-
jo domov tik pred ali pa dan po
dogodku. Premožnejši in domi-
selni gostje lahko naročijo celo
aranžerja, ki stanovanje gostite-
lja pred zabavo okrasi s cvetjem.
Pomembne dogodke lahko gost-
je v znak hvaležnosti, spoštova-
nja in naklonjenosti gostitelju
obeležijo tudi z izbranimi darili,
kot je steklenica vrhunskega ali
arhivskega vina, ekskluzivna
sladkarija, izbran dekorativni
predmet, knjiga, priljubljena re-
vija, vstopnica za gledališče ali
opero ipd. (pri darilih sta domiš-
ljija in ustvarjalnost sila dobro-
došli, seveda v kombinaciji s
kančkom poznavalske razsod-
nosti) . Neprimerno pa je na ve-
čerjo s seboj nositi vino, sladka-
rije, sadje ali kako drugo hrano
(razen, če se za to predhodno
dogovorimo z gostiteljem in os-
talimi gosti), sicer pa pustimo
gostitelju, naj poskrbi za po-
strežbo (s prinesenimi dodatki
ga utegnemo celo spraviti v za-
drego, ker naša izbira morda ne
bo v skladu z njegovo zamislijo
ali pa boste s svojimi mojstrovi-
nami morda prekosili kuharske
sposobnosti gospodinje, ki sebi
zato upravičeno čutila užaljene
če bo vaša izbira bolj všeč go
stom od njene in bo seveda zat
tudi bolj teknila ter doživela eno
glasno priznanje in pohvalo) in:
njo po možnosti tudi zablesti. T(
si navsezadnje za ves trud ii
prizadevanje tudi zasluži.
Zahvala po slovesnem pošlo«
nem dogodku pa je lahko bo
formalna in je ni potrebno vseli
vezati na darilo. Dovolj je pose!
niča z nekaj izbranimi besedaiT^
in pa seveda rahločutna pozoi
nost, ki nam nalaga, da se tud
sami čimprej oddolžimo gostih
lju in ga ob prvi priložnosti pov.:
bimo v goste.
Sicer pa poznavalci raznih
upravičeno menijo, da sodita gf
stiteljstvo in druženje med nai
pomembnejše elemente človf
kove socialne entitete. Vedno J
povsod, ne glede na razmere
katerih živimo in proračun, ki g
lahko temu namenimo - člove'
razveseljuje in navdušuje pre^
vsem s tistim, kar ima v srcu in
glavi, z vsebino duše in ne
vsebino denarnice. Sposobnoi
razveseljevanja in razvajanj
svojih gostov in najdražjih je b"'
kot od bogastva odvisna od
rov, ki jih nosimo v sebi (navti^
šenje, sproščenost, domiselno-|
prijaznost, priljudnost, simpafj
nost, dobrohotnost, širokogrii^
nost, humanost, spoštljivost,
skretnost, pozornost, lahko''
nost, domačnost, preprostost
naklonjenost) in jih ni moč hli'^'
ti ali kupiti z denarjem.
PETICA

43
NEDEUSKO KOSILO
Kurja juha z ajdovimi
žganci
Ocvrti kurji kosi, kislo
zelje s fižolom
Sirovi krapki, vinski
šado s pudingom
Kurja juha
Potrebujemo: kokoš, sol,
jušno zelenjavo: čebulo, ko-
renček, peteršiljevo korenino,
Icošček zelene, lovorov list, 5
zrn popra.
Priprava: kokoš operemo
pod tekočo vodo. Položimo jo
v lonec in prilijemo mrzlo vo-
do, osolimo, dodamo jušno
zelenjavo, vre naj počasi 2 uri,
malo manj kot do mehkega.
Kokoš damo na krožnik in oh-
ladimo. Juha naj nekaj časa
miruje, nato jo precedimo. Ju-
ho damo v lonec, žgance v
skledo in si vsak vzame naj-
prej žgance in prilije juho.
Ajdovi žganci
Potrebujemo: 1 liter ajdove
moke, sol, 2 1 slanega kropa.
Priprava: če ajdovo moko
pomešamo s pšenično, vza-
memo ostro pšenično moko.
Vsujemo jo v vrelo slano vo-
do, ko voda prekrije moko, jo
s kuhalničnim pecljem pre-
luknjamo, lonec pokrijemo in
žgance kuhamo 20 minut. Ne-
kaj vode odlijemo in žgance
zmešamo. Zabelimo jih z vro-
čim maslom, mastjo, zaseko
ali ocvirki. Žgance premeša-
mo, pokrijemo in lonec posta-
vimo za nekaj časa v vodno
kopel ali jih takoj zdrobimo in
damo v skledo.
Ocvrti Icurji icosi
Potrebujemo: 2 dl mleka ali
piva, 3 dl moke, 2 jajci, žličko
olja, sol, maščobo za cvrenje.
Priprava: ohlajeno kuhano
kokoš narežemo na porcije, na
rahlo jo dosolimo, potresemo
s timijanom, pomokamo, po-
valjamo v testu in rumeno oc-
vremo.
Testo: v mleko ali pivo ubije-
mo jajci, dodamo sol, olje, mo-
ko in gladko vtepemo.
Kislo zelje s
fižolom
Potrebujemo: 60 dag kisle-
ga zelja, 4 dag fižola, sol, ku-
mino, 8 dag ocvirkov ali slani-
ne.
Priprava: kislo zelje po po-
trebi operemo, če je prekislo
in ga damo kuhati v vrelo vo-
do. Fižol preberemo, operemo
in čez noč namočimo. Drugi
dan ga skuhamo do mehkega.
Solimo ga proti koncu kuha-
nja. Z vodo vred stresemo fi-
žol k zelju, dodamo kumino in
Zabelimo z ocvirki ali s prepra-
ženo slanino. Skupaj naj še
nekaj časa vre.
Sirovi krapki
Potrebujemo: 16 dag skute,
16 dag moke, malo soh, 2 jajci,
'i dag sladkorja, 2 žlici goste
snietane, pol žličke pecilnega
Praška, maščobo za cvrenje.
Priprava: med skuto pome-
^3mo jajci, sol, sladkor, smeta-
•^0 in moko pomešano s pecil-
'^'m praškom. Testo naj počiva
Pol ure. Testo zajemamo z žli-
■^0. ki jo pomakamo v vročo
•Maščobo in krapke rumeno
^cvremo.
Vinski šado s
pudingom
Potrebujemo: 1/2 1 vina, 3
dl vode, 3 jajca, 5 žlic sladkor-
ja, 1 vanilijev puding.
Priprava: v vodo damo jajca
in puding in gladko zmešamo.
Vino zavremo, dodamo slad-
kor in med hitrim mešanjem
prilivamo pudingov podmet.
Ko zavre, puding odstayimo in
še nekaj časa mešamo.
Piše: sestra VENDELINA
FRANCOSKA KUHINJA
Ciganski zrezeic
Potrebujemo: 3 večje svinjske zrezke, sol, sveže mleti poper,
pekočo rdečo papriko v prahu, 2 žlici olja, 200 g sveže paprike, 1
čebulo, 2 stroka česna, za noževo konico kajenskega popra, 2
jedilni žlici paradižnikove mezge, 1/81 vode, 1/81 sladke smetane,
1 čajno žličko škroba, 3 polnjene olive in 2 kisli kumarici.
Priprava: zrezke potolčemo in začinimo s soljo, sveže mletim
poprom in papriko in na vročem olju na obeh straneh dobro
opečemo. Pečene zrezke vzamemo iz ponve in jih spravimo na
toplem. Medtem razpolovimo papriko, ji odstranimo seme ter
razrežemo na tanke lističe, čebulo in česen olupimo in drobno
sesekljamo. V ponvi, kjer je še dovolj maščobe, počasi dušimo
zelenjavo in jo začinimo s kajenskim poprom, sveže mletim
poprom, soljo in dodamo paradižnikovo mezgo. Med kuhanjem
počasi dodajamo smetano in zalivamo z vodo. Omako zgostimo
s škrobom, dobro prekuhamo in dodamo na tanke koleščke
narezane olive in kumarici. Na krožnik položimo zrezek, ga
okrasimo z omako in hitro postrežemo s kruhovimi cmoki.
LEPOTA IN ZDRAVJE
Lončnice in alergija
Človek ni preobčutljiv le na rezano cvetje in tisto, ki raste v
naravi, marveč tudi na lončnice.
Rezultati najnovejših alergoloških raziskav pričajo, da število
alergikov in alergenov v svetu nenehno narašča. Tako je skupina
ameriških strokovnjakov z univerze v Kaliforniji odkrila, da alergijski
rinitis in ostale atopične reakcije dihal poleg cvetnega prahu (beri:
cvetočih rastlin), lahko povzročajo tudi zelene rastline, ki sploh ne
cvetijo (ne sproščajo cvetnega prahu in peloda v atmosfero).
Zato priporočamo alergikom, naj se izogibajo tudi nekaterih
okrasnih zelenolistnatih lončnic, kot je na primer brezovka.
Obenem pa velja opozoriti tudi, da se v vlažni zemlji lončnic
pogosto razvijejo spore in trosi plesni, ki se širijo v ozračje in
lahko povzročajo alergijske reakcije preobčutljivim stanoval-
cem. Najbolj priporočljive in sodobne so vsekakor hidrokulture
in rastline, ki ljubijo suho kUmo (palme, necvetoči kaktusi,
bonsai, drevo življenja, fikusi ipd.).
KORISTNO JE VEDETI
Cvetača ostane svetla, če jo
kuhamo v mineralni vodi. Le-
po barvo ji da še dodan ščepec
sladkorja.
Močan okus po česnu lahko
odstranimo, če jedi dodamo
sesekljan peteršilj. Klorofil v
peteršilju nevtralizira česen.
Da ne bo čebula pri uskla-
diščenju kalila, vsako posebej
zavijemo v alu folijo.
Hrenovka med kuhanjem ne
bo počila, če jo pred tem za
kratek čas namakamo v mle-
ku.
Jetra postanejo zelo mehka,
če jih za dve do tri ure pred
uporabo položimo v paradiž-
nikov sok.
Kožo kuhanega jezika lepše
olupimo, če ga pustimo stati v
vodi, v kateri se je kuhal ali pa
ga za nekaj trenutkov potopi-
mo v mrzlo vodo.
Če si opečemo jezik, je do-
bro, da damo v usta košček
masla, ki ublaži bolečino.
Kava postane okusnejša, če
ji primešamo malo kakava.
ZDRAVA PREHRANA
Pomladanske jedi
Zeliščna juha
Potrebujemo: 5 dag marga-
rine ali masla, žličko seseklja-
ne čebule, žlico moke, 2 žlici
drobtin, žlico sesekljane kisli-
ce, žlico sesekljanih mladih
kopriv (lahko tudi kuhanih se-
sekljanih), žlico sesekljane
špinače, pol decilitra sladke
smetane, 1 rumenjak, sol, po-
per, 2 stroka česna, sesekljan
zelen peteršilj.
Priprava: na margarini ali
maslu prepražimo moko, če-
bulo in drobtine, dodamo sese-
kljana zelišča, s soljo zmečkan
česen in dobro premešamo, za-
lijemo s slanim kropom, kuha-
mo 5 minut, dodamo poper,
smetano, v kateri smo razžvr-
kljali rumenjak in zelen peter-
šilj. Premešamo in ponudimo.
Špinaca iz kopriv
in kislice
Potrebujemo: 3/4 kg mla-
dih kopriv, 1/4 kg mlade kisli-
ce, slan krop, 5 dag prekajene
slanine, 2 dag masti, žlico se-
sekljane čebule, zelen peter-
šilj, 1/4 1 mleka, sol, poper,
maslo ali margarino, 3 stroke
česna.
Priprava; mlade nežne ko-
prive in kislico dobro očistimo
in operemo ter skuhamo v
majhni količini slane vode.
Kuhane odcedimo in seseklja-
mo ali pa z vodo vred zmiksa-
mo.
Prekajeno slanino zrežemo
na drobne kocke in jo prepra-
žimo na masti in čebuH. Doda-
mo sesekljano (lahko tudi na
mesoreznici zmleto) špinačo,
prilijemo odcejeno vodo, v ka-
teri se je kuhala, in mleko. Ko
zavre, jo popramo in ji doda-
mo sesekljani česen. Zgostimo
jo z maslom in moko.
Pred serviranjem jo vita-
minsko obogatimo s seseklja-
nim zelenim peteršilj em.
Porov golaž z
gobami
Potrebujemo: 40 dag pora,
2 žlici olja, 30 dag govedine,
20 dag gob, sladko papriko,
ščep kumine, 2 stroka česna,
žlico paradižnikove mezge, 2
manjša krompirja.
Priprava: poru odstranimo
zelene dele, ki jih lahko doda-
mo juhi. Obeljeni por razpolo-
vimo in pod tekočo vodo do-
bro operemo, nato ga zrežemo
na rezance. Na olju prepraži-
mo na lističe zrezano meso in
gobe, dodamo pripravljeni
por, premešamo, odišavimo,
pridamo paradižnikovo mez-
go in malo vode. Jed pokrije-
mo in dušimo. Ko je meso
skoraj že mehko, dodamo
olupljen in nariban krompir,
zalijemo in dušimo do mehke-
ga.
Kmečka omleta
Potrebujemo: 25 dag suro-
vega na pol cm velike kocke
narezanega krompirja, 1 sred-
nje debelo čebulo, 4 dag olja, 8
jajc, sol, 4 žhce mleka, 10 dag
sira, narezanega na drobne
kocke, zelen peteršilj.
Priprava: v omletni ali drugi
kožici spečemo na polovični
maščobi krompirjeve kocke.
Zapečemo jih zlatorumeno.
Ko je krompir na pol mehak,
mu dodamo na tanko nareza-
no čebulo, ki naj se s krompir-
jem vred zlato rumeno zape-
če.
Jajca, mleko in sol dobro
razžvrkljamo. Dodamo nare-
zan sir in nazadnje še krompir
s čebulo in sesekljanim zele-
nim peteršiljem. Če smo pekli
krompir v omletni ponvi, jo
moramo dobro očistiti, sicer
se nam bo jajčna zmes prijela
dna. Vzamemo maščobo za
pečenje. V razgreto ponev zli-
jemo četrt ali pol pripravljene
zmesi. Najprej jo spečemo na
eni strani, nato omleto obrne-
mo in spečemo še na drugi
strani. Pečeno omleto prepog-
nemo, potresemo z naribanim
sirom in sesekljanim zelenim
peteršiljem.
BOJAN SEŠEL
ZDRAVJE
Življenje brez bolečin
Ko nas boli, najraje seže-
mo po tabletah, čeprav ve-
mo, da z njimi v svoj organi-
zem poleg želenih učinkovin
vnašamo tudi določene ško-
dljive snovi, ki se razpasejo
po vsem organizmu, še zlasti
pa škodujejo jetram in ledvi-
cam. Zato v novejšem času
vse bolj prisegamo na narav-
ne pripomočke in tehnike
kot so akupresura, akupunk-
tura, masaža, sprostitev, bi-
oenergija in razni bioener-
getski pripomočki - vendar
pa nam tovrstne tehnike in
pripomočki bolečine niti do-
volj občutno ne ublažijo, kaj
šele ukinejo.
Z novo naravno protibole-
činsko tehniko, ki temelji na
spoznanjih sodobne nevrofi-
ziologije, lahko svoje bolečine
odpravimo v kratkem času in
za vselej. Nova protibolečin-
ska tehnika temelji na spozna-
nju, ki ga je že pred mnogimi
leti eksperimentalno dokazal
Edmund Jacobson, nevrofi-
ziolog z univerze v Chicagu.
Dognal je, da občutje napeto-
sti bistveno upade, če sprosti-
mo vse tiste mišice, ki niso
neposredno povezane z bole-
činskim dražljajem. To pome-
ni, da nam nek dražljaj pov-
zroča veliko preveč mišičnih
krčenj kot bi bilo treba. Ali
drugače povedano: na nek
dražljaj se odzivamo s krče-
njem tudi tistih mišičnih sku-
pin, ki niso v neposredni, na-
ravni zvezi z njim. S sprostitvi-
jo drugotnih mišic, ki se krčijo
takorekoč po nepotrebnem in
smo se jih navzeli zlasti v na-
pačnem vzgojnem procesu,
BIO
KOLEDAR
občutje napetosti izrazito upa-
de, pač ravno za toliko, koli-
kor manj mišic napenjamo. Če
bi krčenje znaU omejiti samo
na tisto skupino mišic, ki je
neposredno povezana z bole-
činskim dražljajem, bi bila bo-
lečina veliko manjša ali pa je
sploh ne bi bilo.
Znane sprostitvene tehnike
(kot so avtosugestija, vizuali-
zacija, avtogeni trening...)
sproščajo mišičevje le kratko-
trajno, pač dotlej, dokler vajo
izpeljujemo, pozneje pa se mi-
šica znova napne - kajti tovrst-
na sprostitev pravzaprav te-
melji na začasnem odrinjenju
iz zavesti tistih dražljajev, ki
povzročajo psihomišične na-
petosti. Za ukinjanje mišičnih
napetosti, ki jih čutimo kot
bolečino, pa tovrstno sprošča-
nje ne zadošča; treba je poskr-
beti za trajno preureditev živč-
nih zvez, ki povzročajo odveč-
no krčenje mišic. Tovrstno
preureditev dosežemo s po-
sebno telesno tehniko, ki
omogoča, da se dražljajska
energija, ki povzroča boleči-
no, porazdeU na druge mišice,
s čimer njena aktivacijska moč
postopoma pada - vse dokler
ne doseže mejne vrednosti; od
tega trenutka se v mišico ste-
kajo zgolj običajni dražljaji,
kar pomeni, da je mišica
sproščena, bolečina pa mine.
Ker so nove živčne zveze,
vzpostavljene na tak način,
trajne, je naslednja tovrstna
bolečina še manjša. In ker je
sproščeno, se tkivo lahko tudi
regenerira; po njem znova ste-
čejo življenjski sokovi in ener-
gija, poveča se njegova imun-
ska sposobnost in prizadeto
tkivo sčasoma povsem ozdra-
vi.
Z novo protibolečinsko teh-
niko lahko odpravimo vse vr-
ste bolečin, tako kronične kot
akutne: zobobol, glavobol,
menstrualne bolečine, boleči-
ne hrbta in nog, bolečine ob
zastrupitvah in poškodbah
tkiva kot so vreznine, opekli-
ne, udarnine in podobno. Teh-
nika je preprosta, naravna, hi-
tra in učinkovita.
M»» BOJAN RAUTER KOSIČ
Bralcem Novega Tedni-
ka, ki jih zanima nova pro-
tibolečinska tehnika, poš-
ljem knjižico »ŽIVUENJE
BREZ BOLEČIN« po pov-
zetju. Knjigarniška cena
knjižice je 1900 SIT; bral-
cem Novega tednika nudim
20-odstotni popust in mož-
nost osebnega svetovanja.
Naročila sprejemam na na-
slov: Bojan Rauter Kosič,
Jakčeva 21, 1119 Ljubljana
ali na tel.št. 061/44-33-93
ah 069/82-980.
44
ZA RAZVEDRILO
PETICA
ZA RAZVEDRILO
45

FEUTON ■ ROMAN
\m\M\\>i
Jamajka - iNj

rilmu reggaeja
m
Fobjan
Od sužnjev do
neodvisnosti
Ko je na Jamajki zmanjkalo
Indijancev so Španci na otok
pripeljali črne sužnje, ki so ga-
rali na plantažah kave in kaka-
va.
Toda Špance je veliko bolj kot
bujni tropski otok zanimalo zla-
to na ameriški celini. To so izko-
ristili Angleži, ki so leta 1655 po
desetletjih spopadov uradno
prevzeli oblast nad otokom. To-
da z novimi oblastniki se niso
sprijaznili španski priseljenci, ki
so se z oboroženimi sužnji še
nekaj let upirali Angležem. Ja-
majka je začela novim gospo-
darjem prinašati velike dobičke
šele nekaj let po pregonu Špan-
cev, ko so začeh intenzivneje
gojiti sladkorni trs. Kolonija je
postak najdragocenejša plan-
tažna posest v vsej Zahodni In-
diji, novopečeni bogataši pa so
bili podobni ošabnemu angleš-
kemu vladajočemu razredu. V
svojih rokah so imeli vso oblast
na otoku. Za zabavo so streljali
pobegle sužnje, prirejali konj-
ske dirke, razkošne plese in
sprejeme. Črni sužnji so bili po-
polnoma brezpravni. Kadar so
se pregrešili, so jih tepli z biči in
jim odirali kožo, na krvaveče
rane pa so jim polagali sol, po-
per in stopljeni vosek. Tiste, ki
so si drznih pobegniti, so veči-
noma ujeli. Za kazen so jih pri-
bili na kole in jih počasi žgaH po
celem telesu. Poleg običajnih
okrutnosti pa so jih še vklenih v
verige, okoli vratu, na noge in
včasih tudi skozi ustnice, pa so
jim pripeli jeklene obroče.
Sužnji so se pogosto uprli in
proti njim so veleposestniki ves
časi bojevali prave vojne. Iz po-
beglih sužnjev in črncev, ki so
jih na otok pripeljali Španci, je
nastal narod Marooni, ki se je
obdržal do danes. Marooni so
se utrdili v nedostopnih planin-
skih krajih. Vladne čete so jih
trdovratno preganjale, toda do-
končno jih nikoli niso porazile.
Z njimi so sklenili premirje in
jim podelili svobodo in zemljo.
V zameno so postali Marooni
nekakšna otoška policija, ki je
vračala pobegle sužnje okrut-
nim gospodarjem, čeprav so
vedeli kakšna kazen jih čaka.
Angleži so s tako modro politi-
ko iz zagrizenih nasprotnikov
pridobili zanesljive oborožen-
ce, ki so dobro poznali pragozd
in hitro polovili pobegle suž-
nje, čeprav so vedeli, da je ka-
zen za pobeg smrt.
Razkošno življenje plantažni-
kov pa ni trajalo neskončno dol-
go. Z odpravo suženjstva leta
1838, so bogati lastniki plantaž
izgubili ceneno delovno silo in
njihov sladkor ni mogel več kon-
kurirati cenejšemu sladkorju, ki
so ga v Evropi pridobivali iz
sladkorne pese. Osvobojeni suž-
nji so večinoma postali mali
kmetje, toda za borne koščke
zemlje, so se morali plantažni-
kom oddolžiti s slabo plačanim
delom na njihovih posestvih.
Množica črnih brezdomnih de-
lavcev je bila v tem času, kljub
pridobljenim državljanskim
pravicam popolnoma brez mo-
či. Niso govorili enotnega jezi-
ka, posamezna črnska plemena
pa so si bila v laseh še iz afriške
domovine. Jamajka je ostala bri-
tanska kolonija vse do leta 1959,
ko so ji priznali delno avtonomi-
jo, leta 1692 pa so potomci suž-
njev končno dočakali težko pri-
čakovano neodvisnost otoške
državice.
Življenje na
plantaži
Sužnji so delali na poljih po
cele dneve. Posebno nevarno je
bilo delo pri kamnitih mlinih za
sladkorni trs. Sok so očistili z
apnom in kuhali. Delavci so de-
lali pri mlinu tudi po dvanajst ur
skupaj. Tako ni bilo redko, da je
kateri zaspal od utrujenosti in
so mu veliki kamniti kamni za-
grabili prste. Za tak slučaj je bila
vedno na dosegu sekira, s katero
so delavcu hitro odsekali roko,
da so nesrečnežu lahko rešili
življenje.
Sredi plantaže je običajno sta-
la velika hiša za bogate posest-
nike in njihovo družino. V bliži-
ni so bile še hiše za nadzornike
in knjigovodje, malo stran pa
cele vasi s sužnji ter hlevi in
delavnice. VeUke hiše bogatih
plantažnikov so bile zelo razko-
šne. Veliko lastnikov plantaž je
raje udobno živela v Angliji, na
plantažah pa so za njihova po-
sestva skrbeli nadzorniki. Ob
koncu suženjstva pa so lastniki
vajeni razkošnega življenja po-
gosto zapravljali dobičke plan-
taž hitreje, kot so jih uspeli us-
tvarjati. Z izgubo sužnjev bi po-
trebovali stroje, toda večina jih
je bila že preveč zadolženih, da
bi se še lahko pobrali. Poleg tega
pa jim je konkuriral cenejši slad-
kor v Evropi in Ameriki.
Začeli so uvajati druge kultu-
re in živinorejo, vendar brez
posebnega uspeha. Šele z začet-
kom gojenja banan se je začela
druga zlata doba Jamajke. Žal
tudi to ni trajalo dolgo in danes
je sladkor zopet najpomem-
bnejši jamajski pridelek. Delo
običajno traja le od januarja do
maja, ostale mesece pa se mora-
jo sezonski delavci znajti po
svoje.
Mnoge plantaže skušajo za-
služiti tudi na račun radovednih
turistov, ki jim za nekaj dolarjev
razkažejo eksotične pridelke,
kakršnih doma ne najdejo niti v
najbolje založenih trgovinah.
Ena izmed najbolj znanih je
plantaža Prospect, ki se razpro-
Papaja, ena najbolj nenavadnih rastlin s plantaž.
>uia v [)li/.ini turističnega Očim
Riosa. Plantažo so uredili v 17
stoletju. Velika lesena hiša v ka^
teri so bivali lastniki je bila sprva
obdana z obzidjem, saj so se
razni pustolovci in gusarji v po,
manjkanju plena na morju, po-
gosto odločali tudi za ropanje
bogatih plantažnikov, ki so ime-
li svoja posestva običajno blizu
obale. Sredi posestva tudi danes
kraljuje velika bela hiša, ki obi-
skovalce spominja na kolonial-
ne čase. Razkošno opremljeni
prostori pa bolj ali manj sameva-
jo, saj lastnik ne živi na otoku.
Plantaža se ponaša z nadvse
imenitnimi obiskovalci, kot so
bili Winston Churchill, Henry
Kissinger, lan Fleming, Charies
Chaplin in številni pomembneži
iz jamajskega političnega življe-
nja. V času uživanja gostoljubja
so posadili spominska drevesa,
ki se ponašajo z napisi svojih
»botrov«.
Danes je obisk plantaže pisan
na kožo razvajenim gostom, ki
jih turistični vodiči pripeljejo iz
velikih hotelov ali križark, ki se
za nekaj ur ustavljajo v Ocho
Riosu. Na plantaži pridelajo naj-
več sladkornega trsa, ki še ved-
no velja za enega najpomem-
bnejših pridelkov otoka. Obi-
skovalci se lahko seznanijo z
raznovrstnim eksotičnim sad-
jem, kakavovci, kavo... za oddih
pa jim postrežejo s kozarčkom
ruma ali punca. Z najvišje točke
se odpira čudovit razgled na
morje, ki včasih seže vse do
kakšnih 150 kilometrov oddalje-
ne Kube. Ogled plantaže ne zah-
teva nikakršnega napora, saj go-
ste vozijo naokoli z nekakšnim
vlakcem, nenavadne sadeže pa
jim pred kamere postavljajo do-
mačini, med katerimi je večina
nekdanjih učencev privatne šo-
le, ki deluje v okviru plantaže.

ITA HESS - RAK



Kaj se je godilo v dekličinem srca, je težko opisati. O
ljubezni ni bilo govora. Koprivšek je bil pač edini med
njenimi sedanjimi snubci, pred katerim ni občutila odpora,
ako je mislila na zakonske dolžnosti. Saj je bil čeden mož,
povsod so ga radi videli in tudi njegovi predstojniki so ga
hvalili, zakaj naj bi njej ne ugajal? Silila se je v to, četudi
njeno srce o tem ni hotelo nič vedeti. Njeni skrivni pogledi so
vselej našli v njegovih očeh toliko zaljubljenosti in prisrčno-
sti, da ni imela moči. da bi ga razočarala, raje se je uklonila
neizprosnosti.
Ko je zvečer Ita pogrinjala v drugi sobi mizo za večerjo, se je
snubec pogovoril z njeno materjo ter jo prosil za Itino roko.
Kmalu nato je prišel Itin oče z dvema tovarišema. Vsi so
ostali na večerji. Kdaj je gospa Rakova govorila z očetom o
zadevi svojega otroka, Ita ni vedela. Preden so po jedi
dvignili prvo čašo, je gospa vstala ter s preprostimi besedami
razglasila Itino zaroko.
Začudeni pogledi so šli od enega do drugega, nazadnje pa
so vsi trčili na zdravje zaročencev.
To je bila Itina zaroka. Ita je postala skromna in preseneče-
na zaročenka Antona Koprivška. Kaj je pri tem občutila, je
bilo drugo vprašanje. Deloma je čutila olajšanje v zavesti, da
bo hišo, v kateri je bila le v breme, v kratkem zapustila,
nasprotno pa je imela občutek, da je stala na prvem klinu
lestvice, ki jo bo vodila v prazno življenje.
S temi mešanimi občutki je tavala brez miru okrog, ne da
bi prav vedela, kaj se je v njej godilo. Dobro se je zavedala, da
jo čaka noč brez spanja. Da bi to preprečila, je vzela iz
materine zaloge dve tableti za spanje, kar je prvič storila, in
kmalu jo je objel globok in osvežujoč spanec brez sna.
Drugo jutro jo je pozdravil prekrasen zaročencev šopek rož.
Ita je bila še vsa omamljena od spanja, ko je njena mati
stopila z rožami v sobo.
»Poglej, kako pozornega moža boš dobila!«
»Moža«? Počasi se je jela zavedati, kaj se je včeraj zvečer
tako nepričakovano zgodilo. Prevzela jo je kratka omedlevi-
ca, ko pa se je zavedla, je bila že vsa vročična. Proti večeru so
morali klicati zdravnika, ki pa ni mogel ugotoviti nobene


organske bolezni. Gospe Rakovi je rekel kratko: »Visoka
vročina je vzporeden pojav, nekaj se bo zgodilo, čakati
moramo, kaj se iz tega izcimi. Jutri popoldne spet pridem.«
V svojih vročičnih fantazijah se je počutila Ita srečno, saj je
gledala v njih sanjske podobe svoje preteklosti.
Kljub vsem zdravilom proti vročini ta ni padla. To je bila
vsem uganka. Diagnoza je bila: nervozno srce. Ita bi bila stvar
hitro razvozljala. a je molčala. Njej je bilo vseeno, kaj se je z
njo godilo. Ko je zvečer prišel njen zaročenec in se v skrbeh
nagnil k njej, jo ljubkoval in božal, je zaprla oči in se mu
prepustila. Njeno srce je imelo železne zapahe.
Pamet pa je govorila jezik, ki ji je hotel pomagati in jo
iztrgati iz njenih brezplodnih iluzij. Pamet je zmagala, ker je
zmagati morala, saj ni imela drugega izhoda.
S to zmago je tudi vročina padla. Deklica je po desetih dneh
lahko vstala.
Srh ji je šel po telesu, ko je v sosednji sobi zagledala balo
platna, katerega je mati pripravila za krojenje njene opreme. Z
neizraznimi občutki se je Ita vrnila v sobo. kjer je ležala.
Najraje bi bila zopet zlezla v posteljo, toda pamet ji tega ni
dovoljevala.
Naslednje dni je morala gospa Rakova oskrbeti nakupovanje
in ni bila doma. ko je pri vratih pozvonilo. Še vsa omotena je
šla Ita ven - bil je pismonoša. ki ji je izročil tri nanjo
naslovljena pisma. Mehanično jih je sprejela, takoj pa je
otrpnila, ko je spoznala, da je dve pismi pisal Vinko, tretje pa
oče njenega zaročenca. »Tako dolgo nič in sedaj kar dve
hkrati!« ji je šumelo po glavi. Vsa trda je pomislila: »Dobro, da
sem sama doma!« Podzavestno je položila Koprivškovo pismo
na mizo, medtem ko je drugi dve vzela v sobo in ju nepočaka-
no odprla.
Prvo se je pričelo: »Ljubljena Ita! Prosim, uničite to pismo
takoj, ko ste ga prečitali in si razkužite roke, ker je možno, da
so v njem legarjevi bacili!« V tem pismu ji je pisal, da je bil
malo pred božičem poslan k Ohridskemu jezeru, kjer je prav
takrat izbruhnil tifus. Preden se je mogel vrniti v Tivat. je
moral tam preživeti obvezno karanteno. Drugo pismo je bilo že
iz Tivata. Tu jo je z izbranimi besedami opomnil, da je med
njegovo odsotnostjo,pokazala prav malo pridnosti v pisanju,
ker je po tako dolgem času našel ob vrnitvi eno samo njeno
pismo. Obžaloval je. da je bil prelepi božič tako pokvarjen,
toda »odloženo ni končano« je pridejal. Obe pismi sta bili
popisani na vseh štirih straneh.
Kako prisrčno je Itin pogled počival na prikupni pisavi.
Četudi je bila v zadnjem časa mnenja, da je njeno srce zgubilo
vsak občutek, je sedaj spoznala, da se je motila. Kako toplo ji
je bilo kar naenkrat pri srcu, kako dobro so ji dele te vrstice!
Niso bile goreče ljubezenske vrstice, bile pa so od njega. Da ni
bila zavrnjena, je bilo za ponosnega otroka dovolj veliko
zadoščenje. Kakor že večkrat je vzela v roke pismo, ki ga je
pisal med evakuacijo v Koprivnici, v katerem jo je snubil.
Obstala je na mestu: »Pridi, moja ljuba Ita, da se bova skupaj
sprehajala v cvetnem vonju...«
Ko je dvignila glavo, ji je pogled splaval skozi okno v daljavo,
v minule čase. Mehko in tiho so govorile njene ustnice: »Ljubil
me je takrat in me morda še danes.« In ona? Vedno ga je
cenila. Kar je bilo vmes. so bile zmote in blodnje težko
prizadetega srca. Je bila to usoda?
Bližajoči se koraki so iztrgali deklico iz njenih sanj. Koraki
njene matere. Hitro je zaprla pismi, da bi jih dala v svojo
omarico spominov. Rožnato pisemce, ki ga je dobila še v
Koprivnici, pa se je zataknilo ob njen zaročni prstan, kot bi
hotelo reči: »Snemiga. čakaj mene!«
V tem je stala mati. preobložena z nakupom, v sobi.
»Je prišla pošta?« je vprašala, ko je odlagala pakete. Ita se je
prestrašila. Šele sedaj se je spomnila, da je ležalo še eno
zalepljeno pismo v veži in da je ta hip sploh pozabila, da je
zaročena. Pismo ni moglo priti samo na mizo, od pismonoše
pa sta minuli že vsaj dve uri! Hotela je ponj in ga vsaj odpreti,
toda mati jo je prehitela, ker ga je opazila že pri vstopu v
stanovanje. Ker pa je bila z nakupom preobložena, gaje samo
z očmi preletela. Sedaj ga je držala v roki in se zelo jezila
zaradi otrokove brezbrižnosti Sicer je kmalu požrla svojo jezo,
v njeni glavi pa se je porodila nova misel:
»Poročila se boš prej. kot si misliš.«
Ko je zvečer prišel zaročenec, mu je razodela svoj načrt.
»Danes je pisal tvoj oče,« je pričela sproščeno. Anton
Koprivšek je to najbrž pričakoval, ker ni bil nič presenečen.
»Tako? Kaj pa piše?« je vprašal smeje, medtem ko je objel Ito.
Njegove oči so zahtevale odgovor od nje. ker pa je molčala, j^
odgovorila mati:
»Da pozdravlja Ito kot svojo snaho, da si bil ti vedno njego^
najljubši otrok in njegov ponos. Sicer pa, daj mi pismo,«
ukazala hčerki. Anton ga je prečital in ga vrnil Iti. »Kdo ne bi
bil zadovoljen s takim otrokom? Kaj bo šele rekel, ko te bo
spoznal!« je vzkliknil z glasom zaljubljenca.

št. 17.-29. oprli 1997
PETICA
V MODNEM VRTINCU
47
Ni vse zlato, kar je drago
pod pojmom nakit si obi-
čajno predstavljamo žlaht-
ijost kovin in kamenja, vidi-
jio pa ga v povezavi z bogas-
tvom, prestižem, sem ter tja
tudi s kulturo, mentaliteto
ljudi in - modo.
Ker pa je moda izrazito ci-
kličen pojav, je trendovski
preobrazbi poleg oblačilne in
fseh ostalih, podvržena tudi
moda nakita.
Tako kot oblikovalci iščejo
nove inspiracije v zgodovini
oblačenja, se tudi ustvarjalci
nakita pogosto zazrejo v dalj-
no, mistično preteklost ali pa
pobrskajo kar pod nekaj de-
setletij globoko modno gladi-
jo. Z nadgradnjo starih vi-
jenj in individualni umetniš-
ki kreativnosti ter ščepcu fan-
tastike prihodnosti nastaja
lOV, estetskim željam prilago-
jen nakit. Ne le estetskim že-
ljam uporabnikov, tudi globi-
ni njihove denarnice, seveda.
Pa pustimo tokrat ob strani
vsega spoštovanja vreden na-
kit iz najbolj žlahtnih kovin
in kamenja ter si oglejmo le-
tošnjo modno novost, ki je že
na prvi pogled pravi revival
sedemdesetih let. Živobarvna
prozorna plastika in gigant-
sko steklasto kamenje, ujeto v
kovino, ki le po videzu spo-
minja na srebro. Svetleče hla-
den, vendar čuten poudarek,
daje temu videzu kovinsko
pletivo: kite in verižice v
enem diskretnem ali nešteto
nizih okrog vratu, rok, pasu,
celo gležnjev.
Morda se boste nekatere še
spomnile: v sedemdesetih le-
tih je bila verižica okrog glež-
nja glaven dokaz, da se lastni-
ca tega gležnja spozna na mo-
do. V zadnjih dveh desetletjih
je ta običaj nekako zdrsnil v
pozabo, čeprav denimo slav-
na pevka in igralka Barbra
Streisand trdi, da je verižica
okrog njenega gležnja tisti
kos nakita, ki ga nikoli ne
sname, ne glede na modo.
Nadgradnja te misli bi lahko
bila izjava Tiffanijeve obliko-
valke nakita, Else Peretti, ki je
ugotovila: »Ne glede na žlaht-
nost in modnost je najbolj
pomembno, kako se nakit ob-
.čutinakoži.«______ . ^  . .....
Skratka, žlahten ali ne, če
vam je všeč, privoščite si ga!
Res pa bi bilo grdo zavajanje,
če bi pri tej modni domislici
iz eminentnih kreatorskih
ateljejev zamolčali njeno ce-
no. Ne, ni, kot bi človek naiv-
no pričakoval, sprejemljiva.
Takšnile primerki plastičnih
prstanov, širokih prozornih
zapestnic, rustikalno obliko-
vanih prstanov, ki pri nepou-
čenih vzbujajo vtis, kot bi se z
njimi poigral kakšen popol-
danski ljubitelj oblikovanja,
imajo seveda z pravimi pod-
pisi tudi pravo ceno. Hudo
zasoljeno. Sicer pa, če je stva-
ritev, pa čeprav običajna ste-
klena kocka v »pleh« vdelana
in bingljajoča na prav takšni
verižici, delo prestižnega
modnega mogotca, kaj druge-
ga niti ni spodobno pričako-
vati, kajne?
Ja, v našem, na glavo pre-
kucnjenem svetu še nakit ni
več, kar je bil. Tudi vsem
znan pregovor, ki pravi, da ni
vse zlato, kar se sveti, bi lah-
ko predelali v: ni vse zlato,
kar je drago...
In bolj svetleča plat tega
trenda? Moda poleg dragih
originalov vsem povprečno
globokim žepom velikodušno
dovoljuje tudi veselje z mno-
go cenejšimi kopijami.
I_^ZT^_-I
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
DOMAČI UNIKATI
Za veselo dobro jutro
I Ukvarjati se z modo oziro-
ma trošenjem njenih novosti
ie včasih prava tlaka. Še po-
sebej, če je tisto, kar bi se naj
losilo, daleč od lepega, za-
bavnega in izvirnega. Kako
lorej prikazati dolgočasno in
ledomiselno oblačilo, da bo
?ideti všečno, oziroma ga
iploh omenjati, so tista naj-
)olj nadležna vprašanja, ki
ipremljajo to delo.
No, k tejle novomodni, za-
)avni in udobni ideji tovrstne
tileme res ne sodijo. Čeprav
iblačilo ni namenjeno »ele-
lantni poslovni dami in uspe-
lemu mlademu podjetniku«,
(i morata ustvarjati brezhibno
esen videz, pa je namenjeno -
)rav njima.
Seveda za tisti del večera,
loči in jutra, ko nista izpo-
tavljena kritičnemu očesu
avnosti, temveč le povablje-
lim očem med diskretno in-
imnostjo domačih štirih
'ten.
»Nekoč so bile spalne sraj-
■e, nato pižame, danes pa so
lajbolj modni - spalni paja-
trdijo pri znanem italijan-
kem proizvajalcu spodnjih
1 nočnih oblačil. Njihova ko-
fkcija Intimo 3 s takšnimi
Szigranimi nočnimi oblačili
f bila zelo opazna na letoš-
njem sejmu pret-a-porter mo-
le v Milanu.
In, priznajte, ob pogledu na
^kole napravljenega soseda,
^ vam pride navsezgodaj od-
^feti vrata (pa čeprav ste mu
'rišli sporočiti, da imate v ko-
'^Inici poplavo), vam mora
^Puhteti vsa jutranja slaba vo-
la...
, Poleg spalnega pajaca, ki je
^ elastične bombažne tkani-
"•e, lahko kar same doma seši-
^le tudi preprosto nočno ka-
po. Če vaš moški zjutraj vstaja z zaležanimi
lasmi, ki so videti, kot bi se v sanjah srečal s
celo družino strahov, že veste, zakaj so jo naši
pradedje tako radi nosili.
Model je tako preprost, da mora uspeti tudi
najbolj nespretnim priložnostnim šiviljam, tu-
di veUkost je prilagodljiva. Preden kroj poveča-
te in položite na blago, pa se le malce premeri-
te - da bo spalni pajac zares dovolj širok in
udoben.
Če ste drage bralke, dobile ob tem domačem
unikatu idejo za duhovito darilo zanj, naj vam
prišepnemo - prav to je bil naš namen...
Potrebna količina blaga: 2,20 m širine 140 cm.
En kvadrat je 5x5 cm, vse dele krojimo
dvakrat.
1 - SPREDNJI DEL        2 - ZADNJI DEL
3 - ROKAV 4 - KAPA
Mladi kreatorski talenti za modno pomlad in poletje:
Jasmina Žlender, dijakinja iz Žalca.
Anketno nagradno vprašanje maja:
KAKŠNO ASOCIACIJO VAM PREBUJA ČRNINA KOT »TOTAL
LOOK«?
a) depresivnost, žalovanje;
b) prefinjena, slovesna eleganca;
c) ekstravaganca, ki pristoja le posebnežem;
d)_._
Odgovor na
nagradno vprašanje:
Ime in priimek: ................................
Starost: .........................................
Točen naslov: .................................
............................................Tel. št.
Št. 17.-29. april 1997

Kroj za spalni pajac in nočno kapo.
48
TRAČNICE
Mrtva žoga za Menino
Samo ugibamo lahko, kaj seje točno dogajalo pred ustavitvijo
poste pka gradnje radarjev na Menini in kdo je bil tisti, ki je
poskrbel za mrtvo žogo in za sodniški met. Verjetno pa ima kar
precej zaslug med drugimi tudi dr. Franc Zagožen, ki zna svoje
dejanje tudi nazorno prikazati.
AF(N)ORIZMI
•Mati Evropa, dovoli, da sam plačujem svojo alimenta-
cijo, če me posvojiš!
•Metulji imajo rilčke za srkanje medice, ne za troblje-
nje sladkih besed.
• Neverjetno, kako malo medu je v državnem panju,
odkar so čebele pometale včerajšnje trote.
•Panji na tej, paša na oni strani meje. Mednarodne
čebele.
•Za turizem je najbolj privlačna napol razgaljena
deželica, ki obeta »lifting«.
• Tisoč delavcev - en milijonar. Ena bankrotirana tovar-
na - en milijonar ivan cimerman
Nepozabni
spominelc
v Sloveniji se trudimo za
kar najbolj originalen turistič-
ni spominek, ki bo tujca še
dolgo spominjal na doživetja
pri nas. Včasih pa je ravno
obratno, tako kot v eni od
naših napol ilegalnih hiš. Pri
neki tujki so namreč odkrili
uvoženi primer sifilisa...
Vse za
elektrike
V preteklih dneh nas je tre-
slo od mraza, za delavski
praznik pa nas bo zaradi
elektrike. Vlada skuša rešiti
težave požrešnega elek-
tro (ne) gospodarstva, težave
proletarcev pa so manj po-
membne. Sicer ne bi za 1.
maj podražila elektrike kar
za desetino.
Težico Lašico
Odkar laški svetniki zase-
dajo v prostorih pivovarne,
so njihove seje veliko bolj za-
bavne. Še zlasti potem, ko so
izčrpane tudi tekoče zadeve,
saj pivovarna kot dober gosti-
telj vedno dobro pripravi gra-
divo za to točko dnevnega
reda.
Peti je naš
Na zadnjem množičnem srečanju vidnejših Zgornjesavinjčanov je bilo slišati namige o petih
poslancih, ki naj bi jih imela dolina ob zgornjem toku Savinje. No, štirje so nesporni, peti poslanec
pa je bolj občasen. Na posnetku vidimo petega med pogovori z »bazo«, ki ga sicer ni izvolila,
vseeno pa nanj še najbolj računa.
Nebesa in zemlja
V anno domini 1997 je Kozje še vedno zadnje
občinsko in. industrijsko središče Slovenije, ki ga
od regijskega središča ločuje še nekaj kilometrov
makadama. Obljubljal je prejšnji minister
(SKD), ki je imel zveze na nebu, obljublja
sedanji minister (SLS), ki prisega na zemljo.
Bomo videli.
AMADEUS POROČA
Nove metode
Ministrstvi za šolstvo in kulturo sta zadeli žebelj na glavo. V vse knjižnice bosta
postavili posebej uniformirano in šolano osebje. Tako upajo, da se bo vpliv TV
nekoliko zmanjšal, povečalo pa se bo zanimanje za prebiranje raznega čtiva. Pri
tovrstnem poskusnem uvajanju so analize pokazale, da se je število bralcev
povečalo predvsem med moškimi, zato razmišljajo o nadaljnjih korakih, s
katerimi bodo privabili še nežnejši spol.
Oživljanje običajev
v zadnjih časih oživljajo vse več ljudskih
običajev, ki so bili pol stoletja pozabljeni. Pn
oživljanju enega od njih pa seje očitno zatakni
lo. Videti je, da slovenski fantje nočejo vd
vasovati pod okni in plezati po »lojtri«. Svojo
izbranko najbrž laže ujamejo kar v disku š
kakšnem bifeju. Vaščanka Mica Pohotnik se ji
odločila za malce nenavadno potezo. PoH
okna svoje hiše je postavila »lojtrco«, poH
»lojtrce« pa sebe. Po njenem videzu in željd
sodeč se bodo Slovenci oziroma njeni sovaščan
zanesljivo odločili, da bodo spet začeli plezati-
RIBIŠKE TROFEJE
Prevarana »profesorica«
Na Smartinskem jezeru je 10. aprila Zlatko Žumer iz Celja
ulovil ščuko, težko 6 kilogramov in dolgo 88 centimetrov. Prijela
mu je na meps št. 5.
VITEZI BELEGA MESTA