364
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. Jaroslav.
72. Karlovi vari.
Karlovi vari so prve toplice češke, ter sploh ene najslavnejših na vsem svetu. Mesto stoji v ozki dolini ob Tepli, ter je opasano s strmimi, toda gosto zaraščenimi hribi. Stanovnikov ima okoli 10.000. Zelo stara je cerkev sv. Andreja, v kateri je ena slika Leonarda da Vinci. Pri mestni hiši stoji kip Karola I. (IV.) češkega kralja in nemškega cesarja, ki je na lovu na te toplice zadel. Kar se tiče raznih poslopij, gre omeniti premnogih na vse strani ugodljivih gostilnic, izmed dobrodelnih naprav pa so spomina vredne nastopne: bolnišnica za uboge tujce, bolnišnica za posle, bolnišnica za ubožue meščane, in kopališče za ubožaue dostojanike, ustanovljeno 1839. 1.  od  Jagerskega  nadškofa Pvrkerja.
Po Karlovih varih hrepene premnogi bolniki, toraj prihaja leto na leto do 25.000 gostov zdravja iskat, ali vsaj polajšanja. Vrelcev je 17, in izvirajo na malem prostoru prav blizu vkup iz razpoklin trdega granita. „Špru-delj" je prvi, najmočnejši, najvažnejši in najizdatnejši topli vrelec, topline ima 59° R., tedaj je najtoplejši vrelec v vsi Evropi. Z velikim šumom paha vodo s sebe, v eni minuti je vrže do 1659 litrov. Ta topla voda se kadi, zato je napeljana v posebno napravo, v kateri ji čad pobirajo, potem se izliva v velik okrogel vodojem, s katerega jo zajemajo gostom. Dvesto Korakov od šprudlja izvira „grajski vrelec", ki ima topline 42° R.; pijo ga še le kakih osemdeset let sem. Nekoliko toplejši so „novi vrelec", „Terezijin vrelec" pa ^mlinarjev vrelec", topline imajo po 45 do 50° R. ; pijo jih dobrih 130 let sem. Skoro tako topel, kakor šprudelj je tudi Bernhardov vrelec, toda malo so ga pili do sedaj, kakor tudi še dva druga skoro isto tako topla; nekateri so še nedotaknjeni. Večinoma izvirajo ti vrelci v Tepli. Razen toplih \relcev imajo še par mrzlih, zasledili so jih 1853. 1., in eden je železnat. Vsi topli vrelci izvirajo z enega samega vročega toka, čegar kotel stoji v onih globočinah, v katerih je zemlja še vsa razbeljena in tekoča. Tudi so vsi enakih sestavin in do malega v enakih množinah; razloček in učinek biva samo v tem, da so eni toplejši od drugih. Toplejši vrelci so oni, kateri niže izvirajo; šprudelj na primer je zato najtoplejši, ker je najniže zajet, prav pod Teplo. S teh toplih vrelcev privre leto in dan tolika množina vode, da bi napolnila pet črevljev globoko in poldrugo miljo obsežno jezero.
Na tople vrelce hodijo topličarji pit, na mrzle se hodijo kopat. Ti topli vrelci slove po vsem svetu, in slednje spomladi začno dohajati bolniki v to tiho dolino. Karlovarska voda prav čudovito deluje v raznih trdovratnih, dolgih boleznih. Osobito jo priporočajo za bolezni v želodcu, na jetrih, na slezeni in na obistih; tudi za trdovratni protin jo svetujejo. Premnoge bolnike do dobrega pozdravi,   a če tega   ne,   pa vsaj zmanjša bole-
čine ter učini, da se bolezen po več let ne povrne. Vsakega leta dojde po nekoliko bolnikov z vzhodne in zahodne Indije, pa še od drugej, da poskusijo tu poslednji pripomoček zoper grozno svojo, tropsko bolezen, in nekateri se pozdravijo.
Zdravljenje se prične z mrzlejšimi, poiagoaia delujočimi vrelci, z mlinarjevim, grajskim in Terezijinim. Šprudelj sicer za čudo brzo deluje, a je treba bolniku previdnosti, nobeden naj bi ga ne hodil pit preje, preden mu ni zdravuik dovolil. Odrasli bolniki dobivajo zjutraj po 10 do 15 kozarcev. Zdravljenje traja navadno pet ali šest tednov junija in julija mesca. Mnogi gredo potem za 14 dni v Frančiškove ali pa v Marijanske toplice.
Z vodo Karlovarsko je tudi velika trgovina, vsakega leta razpošljejo do 3,000.000 steklenic na vse kraje sveta, in s šprudlja napravljene soli okoli 40.000 %. Za glavne saisone junija in julija se prične pitje uže ob petih zjutraj, in tedaj je tolika gnječa in tako porivanje pri glavnih vrelcih, da je treba čakati po četrt ure, preden je moči priti na vrsto. Med sviranjem bande vro gostje po kolouadah iu ulicah. Ako jih pazljivo opazuješ, najti hočeš med njimi zastopnike vseh znanejših narodov, in to ne samo evropskih, ampak tudi z druzih kulturnih pokrajin sveta.
Karlovi vari namreč niso zabavno kopališče, kakor nekatera druga, temveč pravo pravcato zavetje za bolnike. Kaj pa, da tudi tu noben gost ne pogreša navadnih zabav, tudi tu se razvija prav velikomestno, toda neprisiljeno življenje. Zategadel so Karlovi vari svetovno kopališče v vsakem oziru. Temu vrlo pripomaga tudi lepota in raznolikost slikovite okolice, pa prijaznost in sočutnost stanovnikov, ki pomilujejo vsakega gosta zaradi bolezni. To pa gostom dobro de, to jih razvedruje in razveseljuje. Po stari navadi sprejmejo vsakega novega gosta z glasnim trompetanjem z zvonika, kar na-pravlja ugoden utis na novinca, ter razveseljuje tudi ostale čemerne topličarje. Za večera napravi mestna godba podoknico novodošlecu, in pri tej priliki se nabere zopet polno radovednega občinstva. Po vsem tem se novi gost kmalu privadi tujemu kraju in tujim ljudem, ki so bili prileteli z vseh krajev sveta in govore v raznih jezikih. Vsako popoludne igrajo bande na več krajih v mestu in v okolici, zvečer so besede, gledališke predstave, bali, in druge zabave, kakor v velikih mestih. Vsak se gre zabavat, kamor mu kaže. Najbolje pa zabava goste krasna priroda okoličina. Okrog mesta se vijejo prijetna šetališča po senčnatem gozdu, in so tako ugodno izpeljana, da se morejo tudi debelci povoljno iz-prehajati. Drugi se vozijo po dražestni okolici ob Tepli in Ogri, in na primernih mestih jih vabijo gostilne ali kavane na pokrepiio, ako je koga volja. Za kratek čas imajo tu in tam tudi tehtnic, da debeli bolniki morejo zvedeti, za koliko so uže shirali. Karlovi vari namreč so najboljše toplice za debele in rumene bolnike. Kdor je tedaj debel ali rumen, pa ne samo v telesnem, temveč tudi v denarnem oziru, naj le gre v Karlove vare, odleglo mu bode gotovo, vsaj v enem oziru.
365
Za slovo stopimo še na pokopališče. Grob pri grobu, kakor drugej, ali od kod vse so došli ti pokojniki! Marsikateri trpin je tu odložil popotno palico za vselej in se vlegel v tiho jamico. Na grobeh stoje razno izdelani, dragoceni spominiki z napisi v raznih jezikih. Vsak se pomudi najraje in najdalje pri onih spominikih, kateri imajo napis v njegovem materinskem jeziku, pa tudi pri onih, pod katerimi počivajo osobito znani ali sploh priljubljeni pogojniki.
Odprimo dr.  Preširna, stran 167.    Kaj veli?
Dolgost življenja našega je kratka.
Kaj znancev je zasula že lopata!
Odprte noč in dan so groba vrata;
Al dneva ne pove nobena prat'ka.
Toraj: „memento moril"