PODLISTEK. Komuse ima Savinjska dolina zahvaliti za hmelj? (SpomeDik duhoraiku H8rnesu I C. "kjr- okrajnasodnijaiViCeljujepo c. kr. sodnem svetniku dr. Jos. Kotnik-w v, pravnih ¦stv.areh Terezije Kunst pos. v Gotovljah, tožnice za- stopar.e po dr. Karlovšeku, proti Fraucu CremoSnik, ;pos. v GruŠovljah po dr, BenkoviSu, zaradi 20 K, in Franca Cremošnika po dr,. BenkoviBu, tožnika, proti Tereziji Kunst, po dr. KarlovŠeku, zaradi 20 K na • podstavi z obema strankama opravljene ustne razpra- ^ve razsodila (pravomoSno): 1. Tožena Terezija 3vunst je dolžna tožniku Francu Cremožnik za stavo ]>ri njej shranjenih 40 K in pravne stroSke plačati v '14 dneh pod izvršbo; 2. nasprotno se zavrne njen ložbeni zahtevok, da je Franc Cremožnik dolžan njej ^•rniti posojilo v znesku 20 K ter pravdne strošk.e. Dejansko stanje. Nesporno je, da sta tožnika Frano Cremožnik in pa Androj Antloga, pos. v Go» ^ovljah, stavila vsak 20 K ter dala stavljeiri denar T« Kunst v shrambo. Predmet stave ]6 bila trditev Franca Cremožnl-. 1ca, da hmelja v Savinjski dolini ni vpeljal biv§i o skrbnik v Novem Celju, Bilgor, temvoč da so to sto. rili duhovniki. Dotifi^i dokaz se ima izvrSiti v 8. dneh; ako Cremožnik v tem ftasu dokažo svojo trditev, mora Terezija Kunst, ki ]e njomu za stavo 20 K posodila, izročili stavljenih 40 K njemu, slcer pa :Andro]u AnttlogL Nekaj dni pred Sv. Antonom je predložil Franc Cremožnik po svoji trditvi ocl starogrofa Salma podpisano potrdilo, da je hmelj v Savinjski dolini vpeljal Hornes, doma^i kaplan baronice Bourgviignon (reci Burginjon), Bilger pa, da je izvrševal ravno HSrnesova navodila. Kljub temu pa Terezija Kunst stavljene svote ni izrocila Frapcu Cremožniku, temveS Andreju Antloga. Terezija Kunst jo temu nasproti ugovarjala, da od Crernožnika predloženi list nima nobene dokazilne mofti, da ni bil poclpisan od starogrofa Salraa in dalje, da se je sadil hmelj v Savinjski dolini že poprej, ko ga je zasadila graščina Novo Cclje, ter jo ponudila tozadevni dokaz po prieah Vinko VabiČ, Jožef Zbttl, Fr. Petriček in Franjo Roblek. Dalje je spremenila tudi svoje prvotno priznanje, da mora Cremožnik dokazati svojo trditov v 8. dneh v toliko, da se je dogovorilo, da se raora dokaz izvršiti do žalskega sejma dne 10. junija 1911. Na podlagi tega stvarnega položaja zalitevala je Torezija Kunst, da se Frano Cremožnik obsodi, F. Cremožnik pa, naj se ugotovi, da izročitev zneska 40 kron Andreju Antlogi po Tereziji Kunst ni bila opraviCona, naj se Terezija Kunst obsodi, da mu stavo 40 K po odbitku posojila 20 K izrofti. Od Franca Cremožnika po njegovi trditvi predIoSeno potrdilo se glasi: ,,Kaplan Hornes, oskrbnik knez Salmofvih po sestev, prido na poziv kneza Salm, o5eta sedanjega Salraa, v Novo Celje, da nasvetuje, kako bi se dalo novocoljsko posestvo izbolj&ati. Ko duhovnik-kaplan preišžo zemljo, pravi: ^Posk.usimo saditi hmelj". To je bila torej njegova misel. On naro?i služabnikii, vrtnarju Bilgerju, da prinose sadeže. Po kaplanovera naročilu pride Bilger s Iimeljskimi sadeži in nasaidi hmelj na njivi pred gradom, kakor rau kaplan ukaže«Na prvi njivi je bil poskus slab; na drugi njivi se je obnesel. Ko milosrčni pokojni knez vidi, da uspeva hmelj, naroCil je služabniku Bilgerju, naj pokaže tudi sosedom, kako se sadi hmelj. Za Salmom so začeli saditi hmelj pl. Hackelberg in Warsberg in potem Sele Hausenbiiehler in drugi. Kaplan Hornes je prišel nasade veckrat pregledovat, in je bil vesel, ko je videl, da po njegovem nasvetu v dolino došla rastlina donaša ljudem lepe dohodke. Leta 1886 je bil zadnjiS v Novem Celju in leta 1889 je v Nemčiji umrl; umrl je v mestu Radolfzell« Bilger je vsled nekih nesporazumnosti s pokojnim knezom, izstopil iz knezove službe in je v Žalcu urarl. Vse to ve na drobno pripovedovati Se živa sestra pokojnega kneza in sedanji pragrof Salin sam. Potemtakem je prvotni vzrok, "dat ]e prišelhmeljvSavinjsfco tlolino:i d u li o v n i k , dvorni k a p 1 a n i n obenem gospodar Salmov — Hornes. To zgodovinsko resnico je lastnoroSno meni za kroniko potrdil g. pragrof Salm Novoceljski. Dr. "Janfiič ra. p. 'Altgraf Salm m. p.* Prica Miha BožiC je povedala, da se je nekaf dni pred sv, Antonom 13. junija 1911 peljal s FU Cremožnikom v Celjo: ko sta se pripcljala mimo njive Andrcja Antloga, je Cremožnik ustavil voz, poklical Antlogo, ki je delal na njivi, na cesto, ter mu rekel, da ima sedaj že doka^ za svojo trditov pri stavi. Ob enem mu jo pokazal od starogrofa Salm podpisano izjavo ter pristavil, da je pokazal to izjavo tadi Tereziji Kunst. Antloga je odgovoril, da dobi <Iom kaz za svojo trditev od Hmeljarskega druStvia v, 2al« Priča Jurij starogrof Salm je izpovedal, da se spominja, da je v njegovi mladosti priSel hiSni kaplan njegove tete baronice Bourguignon, Peter Hornes, v Novo Celje, inspicirat tamoSnje nove hmeljske nasade. Od svojega očeta kneza Salm ve priča, da je Hornes priporočil knezu, saditi hmelj in da je Hornes učil takratnega knezovega vrtnarja Jožela Bilgerja, kako je s imeljem ravnati. Ko se je potem pokazalo, da hmelj v Savlnjski dolini dobro uspeva, so začeli saditi hmelj baron Hackellierg in Warsberg in potem tudi Hausenbiichler v Zalcu in drugi posestniki. Pri vseh teh nasadih posredoval je Bilger in to dejstvo je menda tudivzrok, da se pripisuje njemu tudi misel za sajenje hnielja. Po mnenju priče priSel se je saditi hmelj v ^ovem Celju koncera 60. let, v ostali Savinjski dolini pa nekaj let pozneje; natanftnih podatkov o času priva ue more podati. PriCa predloži pismo svoje tete baroniče Boisrpingnon z dne 10. novembra 1911., ki se glasi v slovenski prestavi: ,,Na Tvoj poziv Ti naznanjam, kar Ti je itak že znano, da se hmelj v Savinjski dolini nikakor ni zaŁcl saditi vsled inicijative Jožefa Bilgerja, rajne^a osVrbriika Tvojega o?>eta, temveč vsled nasveta rajnepa župnika g. Petra Hornes-a, domaCega kaplana nioje maiere na gra^lu Herschberg. Isti ie vsled povabila Tvojega o^eta, kaleri ga je zavoljo njegovega gospodarskegaznanja in niegovo izkuSenosti visoko čislal, prišel iz Hersciiberga v Novo Celje, da pove svoje mnenje o izdatnejšem gcspodarstvu. Hornes jo proučil tam zemeljske in l:Hma(iftne razmero in vsled tega izrečno priporočai, naj 66 t Novem Celju zasadi hmelj. Na ta predlog m je Tvoj ofte odlofeil, saditivNoˇem Celju Jimelj. Hornee se je vrnil v, Herschberg in je tam tak.ratnega vrtnarja Bilgerja natančno pouftil, kak'0 se napravi hmeljiSče; nato je bil nastav!.ien Bilger kct oskrbnik in je zaSel saditi hmelj. Vefi let pozneje prišel je Hornes, ki je bii inšpektor na obeh veleposestvih, pregledovat hmeljske nasade v. Novem Celju ter se ie prepričal o njiliovem sianiu.. E. Bourgingnon-Salm m. p." Razlogi: V cbeji predsto]egih slufiajih je odločilno edinoie vjjraSanje, ali se je hmeljarstvo v Savinjski dolini res vpeljalo po duhovniku in ali je tožnilc Franc Cremožcik to svojo trditev pravoftasno dokazal. Ce se tcma vpraSanjema potrdi, dobil je Cremožnik siavo ter vbled tega Terezija Kunst ni bila opraviSena, izro6ih pri njej deponirane stavljene svote Andreju Antloga, temveč bi morala znesek 40 kron po eventuelnem odbitku svojega posojila, 20 K, odšteti Franou Cremožniku.. Sodno-znano in po prlfcl starogrof Jurij Salm dokazano je dejstvo, da se je razširilo hmeljarstvo v Savinjski dolini Še-le potem in vsled tega, ko ga je graščina Novo Celje z vspehom vpeljala. Morebitni prejšnji poskusi posameznih ŽalJanov so bili v tem oziru brez pomena in ne pridejo v poštev, ker niso našli posnemovalcev in so ostali tudi po trditvi tožnice Terezije Kunst le omejeni poskusi. Po priči starogrofa Jurija SaJm iii po pismn baronice Bourgingrion-Salm je pa brezdvomno dokazano, 9a je rajni knez Salm na svoji g r a S 8 i n i v Novem Celju vpoljal limelj po nasvetu duhovnikaHornesa in ne vsled inioijative poznejšega oskrbnika, prej vrtnarja v Novem Celju, Jožefa Bilgerja, ki se je sam priučil hmeljarstva še-le odHornesa na gradu Herscji- berg v to svrfro, da je znal prav ravnati z novimi hmeljskirai nasadi v Novem Celju. Pravi povzrogitelj limeljarstva v Novem Celju in s tem tudi v Savinjski dolini, je torej Peter Hornes, duhovnik; s tem je torej trditev Fra nca Cremožnika pri stavi dokazana. Franc Cremožnik je pa svojo trditev tudi pravoCasno dokazal; ka.jti po izpovedbi popolnoma neprizadete, torej polno verjetne priče Miha Božič, je dognano, da je že nekaj dni pred 13, junijem 1911 pokazal Andreju Antloga potrdilo starogrofa Salma, iz katerega so bila zgoraj navedena dejstva razvidna. Sedanji ugovor tožene Terezije Kunst, da terau potrdilu ne gre dokazilna mofi, je naravnost nagajiv, ker se pri stavi gotovo od nobene strani ni mislilo na kak dokaz v smislii civilno-pravdnega reda in ker se je sedaj resnifinost potrdila Izkazala celo pravnimpotom. Cremožnik je doprinesel dokaz, katerega rau ]e bilo v dogovorjeneru roku mogoče dobiti; 6e bi bil pa Andrej Antloga z,abteval drugi dokaz, bi bil moral to že pri stavi izreči, ne pa pozneje brez pravih razlogov trditi, da predložena listina nima dokazilne mo6i. Ker sta torej obe vprašanji v prilog Franca Creraožnika rešeni, moralo se je njegovemu tožbenemu zahtevku na obsodbo nasprotnice v plafiilo zneska 20 kron, ugoditi, nasprotno pa tožbeni zalitevek Terezije Kunst zavmiti. KonSno je še pripomnitl, da je prl zgorajšnjem pravnem položaju zaslišanje vseh, od Terezije Kunst za trditev, da je bil hmelj že prej v Savinjski dolini, ko ga je zasadil kncz Salra, navedenih prič bilo za rešitev pravnega spora brez poraena in se je moralo odkloniti. Celje, dne 24. novembra 1911. Dr, J. Kotnik 1. r."