Prazgodovinska višinska naselja v Suhi krajini
Janez DULAR, Borut KRIŽ, Drago SVOLJŠAK in Sneža TECCO HVALA
Izvleček
Prispevek obravnava rezultate sondiranj na sedmih višinskih naseljih v Suhi krajini. Predstavljeni so terenski izvidi in najdbe, poudarjena paje tudi časovna opredelitev najdišč. Dve naselji sodita v bakreno dobo, dve v pozno bronasto dobo in dve v železno dobo. Eno naselje (Korinjski hrib nad Velikim Korinjem) je bilo obljudeno v več obdobjih, in sicer v bakreni dobi, srednji bronasti dobi, v železni dobi in v pozni antiki.
Abstract
The results of test excavation at seven elevated or upland settlements in the area called Suha krajina are offered in this report. The field survey and finds are presented, and emphasis is also laid on the chronological classification of the sites. Two settlements were from the Bronze Age, two from the late Bronze Age, and two from the Iron Age. One settlement (Korinjski hrib above Veliki Korinj) was inhabited in several periods: in the Copper Age. the middle Bronze Age. the Iron Age and the late Roman period.
VSEBINA
UVOD...............................................................89
GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI
SUHE KRAJINE........................................91
NASELJA..........................................................91
Korinjski hrib nad Velikim Korinjem........91
Stari grad nad Seli pri Sumberku...............96
Makovec nad Zagorico pri Dobrniču........99
Cvinger nad Koriti........................................103
Gradec pri Vinkovem Vrhu.......................110
Mali vrh nad Srednjim Globodolom........115
Plešivica nad Drenjem.................................118
SKLEP.............................................................120
KATALOG......................................................122
Korinjski hrib nad Velikim Korinjem......122
Stari grad nad Seli pri Sumberku.............123
Makovec nad Zagorico pri Dobrniču......124
Cvinger nad Koriti........................................125
Gradec pri Vinkovem Vrhu .......................128
Mali vrh nad Srednjim Globodolom........130
Plešivica nad Drenjem.................................131
SEZNAM LITERATURE..........................131
UVOD
S člankom o višinskih naseljih v Suhi krajini nadaljujemo z objavami rezultatov raziskav, ki jih že vrsto let opravljamo v okviru projekta Utrjena prazgodovinska naselja na Dolenjskem. Projekt je skupno delo več institucij, saj ob Inštitutu za arheologijo pri raziskavah ves čas sodeluje Narodni muzej iz Ljubljane, prav tako pa tudi arheologi iz Zavoda za naravno in kulturno dediščino iz Novega mesta.
Ker so bili glavni cilji projekta in metode dela predstavljeni že ob objavi naselij v Temeniški in Mirenski dolini (Dular et al. 1991), jih na tem mestu ne kaže znova ponavljati. Lahko pa povemo, da smo do leta 1994 s terenskimi obhodi pregledali skoraj osemdeset odstotkov področja, ki ga raziskujemo. Na ta način nam je uspelo ustvariti razmeroma obsežno podatkovno zbirko, ki je že sedaj odlična osnova za študij poselitvene zgodovine osrednje Slovenije v pozni bronasti in železni dobi. Hkrati z rekognosciranji smo analizirali tudi stare arhivske vire, brez katerih bi bilo poznavanje najdišč zelo pomankljivo. V letu 1994 smo s pomočjo GIS tehnologije opravili tudi prve analize,
SI. I: Prazgodovinska višinska naselja v Suhi krajini. Abh. I: Vorgeschichtliche Hohensiedlungen in Suha krajina.
kako je na poselitev vplivalo okolje (Stančič et al. 1995). Za take raziskave pa moramo imeti kvalitetne podatke, in sicer ne le o legi, temveč tudi o starosti posameznih najdišč. Ker smo se tega zavedali že na začetku našega dela, smo naselja sistematično sondirali. Rezultati dosedanjih raziskav so se pokazali kot zelo uspešni. Čeprav smo na večini naselij izkopali le po eno sondo, smo lahko skoraj v vseh primerih dokaj natančno ugotovili njihov časovni razpon. Kronologija je bila torej eden od glavnih ciljev našega dela. Podatki o fortifikacijah in notranjih strukturah so seveda prav tako pomembni, nismo pa jih postavljali v ospredje našega zanimanja. Rezultate dosedanjih raziskav smo predstavili v več objavah (Tecco 1 Ivala 1990; Dular et al. 1991; Dular 1992; id. 1993), s sprotnim publiciranjem pa nameravamo nadaljevati tudi v prihodnje.
V pričujočem članku predstavljamo torej terenske izvide in najdbe iz sedmih višinskih naselij v Suhi krajini, na katerih smo delali med leli 1990 in 1993 (si. I). Tako smo leta 1990 raziskali pet naselij, in sicer Cvinger nad Korili, Makovec nad
Zagorico pri Dobrniču, Mali vrh nad Srednjim Globodolom, Plešivico nad Drenjem in Stari grad nad Seli pri Sumberku. Naselje Gradec pri Vin-kovem Vrhu smo sondirali leta 1993, medtem ko je bil Korinjski hrib nad Velikim Korinjem raziskan že deset let prej (1983), in sicer v okviru izkopavanj tamkajšnjega poznoantičnega naselja (cfr. Ciglenečki 1984).
Pri projektu je avtorjem tega članka pomagalo več sodelavcev. Tako sta Janez Dirjec in Primož Pavlin sodelovala pri vodstvu izkopavanj, Polona Bitenc, Andreja Dolenc in Barbara Jerin so skrbele za terensko risarsko dokumentacijo, inventari-zacijo gradiva v Narodnem muzeju pa sta opravili Zvezdana Modrijan in Barbara Jerin. Keramično gradivo je prepariral Mišo Pflaum, risbe predmetov pa so delo Tamare Korošec in Dragice Knific Lunder. Pri izkopavanju na Makovcu nad Zagorico in na Malem vrhu nad Srednjim Globodolom je kot gosi sodeloval tudi kolega Michael N. Geselo-witz iz Cambridga v ZDA. Vsem se na tem mestu za njihovo sodelovanje najlepše zahvaljujemo!
Dular
GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI SUHE KRAJINE
Ko govorimo o Suhi krajini, mislimo običajno na pokrajino na obeh straneh zgornjega toka reke Krke. To je izrazit kraški svet, ki se razteza na zahodu do Dobrepolja in Male gore, na severu do izvira Krke ter na vzhodu do Temeniške doline. Na jugu se Suha krajina konča pri Soteski oziroma ob vznožju Kočevskega Roga. Večji del te prostrane planote leži na nadmorski višini med 300 in 400 metri, nekaj hrbtov in vrhov pa seže tudi višje. Med najbolj značilnimi velja omeniti Lisec (565 m), Trebni vrh (581 m), Plešivico (594 m), Korinjski hrib (731 m) in Planski vrh (777 m).
Planota ima izrazit kraški značaj, saj jo pre-predajo številne vrtače in uvale. V njih se je nabralo obilo prepereline. Vmes so tudi večje kotanje, med katerimi je za poselitev posebej zanimiva tista pri Dobrniču, ki ima veliko rodovitne zemlje. Tipično kraško polje je tudi Globodol. Razteza se v smeri sever-jug, z vseh strani pa ga obdajajo visoki, z gozdom poraščeni hribi. Rodovitna zemlja je omogočila, da so se v njem zgnetle kar tri vasi.
Zaradi močne zakraselosti v Suhi krajini ni površinskih voda. Vsi vodotoki so prestavljeni v notranjost in tudi redki studenci naglo poniknejo pod površje. Izjema je seveda reka Krka, ki si je svojo strugo vrezala v 15 do 20 metrov globok kanjon in ki predstavlja v sušnih obdobjih v Suhi krajini edini zanesljiv vodni vir. Krka priteče na dan kot močan kraški izvir pri vasi Gradiček in je v svojem zgornjem delu z izjemo Višnjice brez večjih pritokov. Dodatno vodo dobiva le iz manjših kraških izvirov tik ob strugi, med katerimi pa se lahko z nekoliko večjo vodnatostjo pohvali le Globočec pri Zagradcu.
Poljedelskih površin je v Suhi krajini zelo malo. Od celotnega območja je obdelanih komaj nekaj več kot 10 % zemljišč. Najbolj rodovitna polja so na terasah ob Krki in v Dobrniški kotanji. Sicer pa prerašča večino pokrajine grmičevje in gozd, ki pa z izjemo revirja nad Sotesko, ni kdove-kako kvaliteten. Prevladujeta namreč bukev in breza.
Za nekdanje gospodarstvo v Suhi krajini je bilo pomembno tudi to, da vsebujejo tamkajšnja tla obilo železove rude. Prevladuje bobovec, ki ga je moč najti že na površini, zato ni čudno, da so še v 19. stoletju delovali ob Krki veliki železarski obrati (Zagradec, Dvor).
Suha krajina je pomembna tudi zaradi cestnih povezav. Glavno prometno žilo predstavlja dolina reke Krke, ki je lahko prehodna v vsej svoji dolžini od izvira do Dolenjskih Toplic. Izjema je pravza-
prav le ozek predel nad Sotesko, ki pa tudi ni daljši kot slaba dva kilometra. Po dolini Krke je namreč vzpostavljena najkrajša pot med Grosupeljsko kotlino in Stiškim kotom na severu ter Črmošnjisko dolino in Belo krajino na jugu. Razmeroma ugodne so tudi prečne povezave. Omenimo naj le dve najpomembnejši. Prva vodi od Žužemberka v Dobrnič in še naprej v Temeniško dolino. Nič manj zanimiva ni tudi druga pot. Gre namreč za zelo staro traso, ki je bila speljana od izvira Krke v Dobrepolje, in od tam naprej čez Rašico na Bloke. Na ta način je bila namreč vzpostavljena najkrajša vez med Notranjsko in Dolenjsko.
Dular
NASELJA
Vseh sedem naselij je obravnavano na enak način. Najprej je na kratko predstavljeno najdišče, temu pa sledi opis sonde, terenskih izvidov in časovna opredelitev.
Korinjski hrib nad Velikim Korinjem
Lega: Korinjski hrib (731 m) je dominantna vzpetina sredi hribovja, ki se razteza med dolino Krke in Dobrepoljem (si. 2). Do vasi Veliki Korinj, nad katerim je naselje, pridemo najlažje po cesti, ki pelje iz vasi Krka, možen pa je tudi nekoliko daljši pristop, in sicer po gozdni cesti iz vasi Videm v Dobrepolju.
Sestava tal: Izrazit kraški svet; vrh je skalnat, prav tako tudi njegova severna in vzhodna pobočja.
Vegetacija: Listnat gozd in grmičevje.
SI. 2: Korinjski hrib nad Velikim Korinjem. Pogled na naselje z zahoda. (Foto S. Ciglenečki).
Abb. 2: Korinjski hrib oberhalb von Veliki Korinj. Blick auf die Siedlung von Westen.
SI. 3: Korinjski hrib nad Velikim Korinjem. Tloris naselja. M. = 1:1500. Abb. 3: Korinjski hrib oberhalb von Veliki Korinj. GrundriB der Siedlung.
Komunikacije: Naselje leži ob stari poti, ki pelje iz doline Krke v Dobrepolje in še naprej proti Rašici. Njegova lega je zakotna in skrita sredi težko prehodnega hribovja. Z vrha je dober razgled na vse strani, še zlasti pa v smeri proti Stični, Višnji Gori in po Suhi krajini.
Opis: Korinjski hrib je strm, zato je dostop nanj z vseh strani neugoden. Poselitev seje zgostila okoli samega vrha, ki ga obdajata dva prstana naravnih skal (si. .?). Za njimi so nastale manjše terase, na katerih so najverjetneje stale stavbe. Obod naselja je jasen. Na severovzhodni strani se namreč zaključi v velikem skalnem čoku, ki ima oster rob in prepadne stene. Skalnata in previsna je tudi vsa severozahodna stran, medtem ko je južno pobočje zložnejše. Raziskovanja so pokazala, da naselje na tem predelu ni imelo obzidja, tako da ga lahko omejimo le približno. Sodeč po oblikovanosti tal, je obod sledil liniji.
kjer se strmina močneje prevesi v dolino. Na tem mestu so v pozni antiki zgradili več stolpov, iz česar lahko zaključimo, da se je poznoantično naselje v pretežni meri vsedlo na prazgodovinsko osnovo.
Teren v notranjosti naselja je zelo skalnat in strm. Prostora, ki bi bil ugoden za poselitev, je zato malo. Računati smemo predvsem na terase za skalnim robom in na platoje med posameznimi skalnimi čoki, ki pa so zelo majhni. Prepoznavanje prazgodovinskih poselitvenih struktur na Ko-rinjskem hribu otežujejo tudi poznoantične pozidave, ki so zanesljivo poškodovale starejše ostaline.
Zgodovina raziskav: Kot vrsto drugih najdišč je tudi naselje na Korinjskem hribu odkril Jernej Pečnik in na njem ugotovil prazgodovinske in rimske ostaline. Prav tako je dognal, da je bil v gozdu na vzhodni strani naselja najden depo, ki
SI. 4: Korinjski hrib nad Velikim Korinjem, sonda I. A: Severovzhodni profil. B: Tloris latcnske hiše. M. = 1:50. Abb. 4: Korinjski hrib oberhalb von Veliki Korinj, Schnill I. A: Nordostprofil. B: GrundriB des latenezeillichen Hauses.
®
x = 3
y - o
+
(S)
+ X - 3
y - «
+
x - 0 y - <
humus Humus
rjava zemlja braune Erde
temnorjava zemlja dunkelbraune Erde
m
temnorjava ilovnata zemlja dunkelbraune lehmige Erde
2iva skala gewachsener Fels
temeljni kamni Fundamentsteme
ognjišče Herdstelle
J* §§ črepinje J Scherben
hišni omet Lehmbewurf
je vseboval približno 6 suličnih osti, 4 sekire in več narokvic, ki so bile narejene iz bronaste pločevine. Od celotne najdbe se je ohranila le bronasta ovratnica, ki jo je Pečnik pridobil za takratni Deželni muzej (Pečnik 1889, 41, 43; Pečnik 1894, 11 s). Rimski nagrobnik (AIJ227 = CIL III 10791), ki je bil vzidan v podrti cerkvici sv. Jurija tik pod
severovzhodnim robom naselja, pa je bil znan že od prej (Freyer 1851).
Leta 1982 je Inštitut za arheologijo pod vodstvom Slavka Ciglenečkega naselje na Korinjskem hribu sondiral. Izkazalo se je, da so na njem ohranjeni obsežni ostanki poznoantičnih stavb, pod katerimi pa so ležale tudi skromne prazgodovin-
SI. 5: Korinjski hrib nad Velikim Korinjem, sonda I. Ognjišče. Abb. 5: Korinjski hrib oberhalb von Veliki Korinj, Sehnitt 1. Herdstelle.
ske ostaline. Naslednje leto (1983) so izkopavan ja prerasla v sistematična. V celoti so raziskali vso poznoantično arhitekturo, ki je bila vidna že na površini. Tako je dobilo naselje zaključeno podobo. Na njegovem robu so namreč ugotovili pet obrambnih stolpov, v sredini pa je bila odkrita zgodnje-krščanska cerkev z vežo in baptisterijem (Ciglenečki 1984; Ciglenečki 1985).
Sonda 1
Lega: Ob raziskovanju poznoantičnih stavb so prihajale na dan tudi prazgodovinske ostaline. Najdbe so tičale v glavnem v premetanih plasteh, zato za stratigrafijo prazgodovinskega naselja nimajo prave vrednosti. Ker pa smo želeli o starejši poselitvi Korinjskega vrha kljub vsemu zvedeti kaj več, smo se odločili, da na njegovem severozahodnem robu izkopljemo manjšo sondo. Zanimalo nas je, kako debele so naselbinske plasti, hkrati pa smo želeli ugotoviti, kakšen je bil časovni razpon prazgodovinskega naselja.
Kot rečeno, smo sondo zakoličili na severozahodni strani Korinjskega vrha. Hi smo namreč za skalami našli razmeroma dobro ohranjeno vendar majhno teraso, ki je dajala videz, da je ni poškodovala poznoantična poselitev. Sonda je bila široka 2,5 m in dolga 6 m. Z njo smo prerezali celo teraso. Vse višine so bile merjene od stalne točke, ki pa ji nismo izmerili absolutne višine.
Terenski izvidi: Rezultat sondiranja je bil skromen. Proti našemu pričakovanju se je namreč
izkazalo, da so plasti na terasi zelo tenke, saj smo le na nekaj mestih dosegli globino enega metra. Povsod drugod smo že prej trčili na skalnato osnovo. Tudi ločevanje plasti je bilo zelo težko. Barvne razlike med posameznimi nasutji so bile namreč zelo majhne, lažje smo jih ločili po njihovi strukturi.
Kot je moč razbrati iz risbe severovzhodnega profila (si. 4A), smo na platoju izdvojili štiri plasti. Na plast 1, to je temnorjavo ilovnato zemljo, smo zadeli le v najglobjih skalnih žepih. V njej smo našli drobce hišnega ometa in nekaj netipičnih kosov lončenine. Plast je nastala s postopnim nalaganjem.
Neravno površino, iz katere so še vedno štrlela posamična skalna rebra, so nato zravnali s skoraj pol metra debelim nasutjem iz temnorjave zemlje. To je plast 2, v kateri je bilo precej kamnitega drobirja, pa tudi drobcev hišnega ometa in fragmentov keramike. Na vrhu izravnave je bilo nabito kamenje. Žal ta detajl v profilu ni najbolje viden, dobro pa smo ga lahko dokumentirali v tlorisu (si. 4 B). Kamnit drobir moramo interpretirati kot tlak hiše. To razlago namreč dobro podpira odkritje ognjišča, ki je ležalo na tlaku tik ob naravni skali v sredini sonde (si. 5). Plast ilovnatega premaza je bila debela 5 cm in je merila 50x60 cm. Čeprav je bila razpokana, so imeli posamezni kosi še vedno zglajeno površino. Oblike hiše seveda nismo mogli ugotoviti. Prav tako je moralo ostati odprto tudi vprašanje, čemu so služili veliki kamni, ki so bili na liniji x = 3,6 razvrščeni preko cele širine sonde. Ležali so namreč na tlaku, kar se dobro vidi tudi na risbi profila (si. 4 A). Morda so ostanek kamnitega temelja severozahodne stene hiše.
Tlak je prekrivala rjava zemlja, ki je na risbi označena kot plast 3. Tudi v njej je ležalo precej fragmentov keramike, med katerimi pa smo našli zelo malo profiliranih kosov. Gre za postopno naloženo plast, ki je nastala šele potem, ko je bila hiša že zapuščena. Vse skupaj je na vrhu prekrival gozdni humus (plast 4).
Časovna opredelitev: Najnižjo plast žal ne moremo datirati, saj v njej nismo našli značilnih najdb. Za hišo z ognjiščem pa lahko z zanesljivostjo trdimo, da sodi v mlajšo železno dobo. Da je res tako, ne dokazujejo le najdbe iz plasti 2, na kateri je bila zgrajena (t. I: 1-4,6-8), temveč tudi značilne poznolatenske črcpinje, ki so bile najdene v samem tlaku (t. I: 1 1-13). Hiša in plast pod njo sodita lorej v fazo Mokronog III.
Toliko o dogajanju na terasi. Kakšen pa je bil sicer kronološki razpon naselja na Korinjskem hribu? Odgovor na ti) vprašanje nam nudijo že
nekatere najdbe, ki smo jih našli v sondi 1. Gre namreč za razmeroma staro gradivo, ki je sicer ležalo v latenski plasti 2, vendar pa je prišlo vanjo najverjetneje ob planiranju terase (t. 1: 5,9,15). Še več podatkov o časovnem razponu naselja nam omogočajo najdbe, ki so prišle na dan ob izkopavanju poznoantičnih objektov. Ker so ležale v premetanih plasteh, nimajo znanih prvotnih naj-diščnih kontekstov. Objavljamo jih tipološko. Točna lega predmetov je navedena v katalogu.
Najstarejši najdbi, ki dokazujeta, da je bil Korinjski hrib obljuden že v mlajši bakreni dobi, sta bakreni ploščati sekiri. Od ene se je ohranil fragment rezila, druga pa je cela (t. 2:1-2). Slednja ima odlično paralelo v sekiri in kalupih iz Dežmanovega kolišča pri Igu, ki jih je Mayer uvrstil v tip Altheim (Korošec 1969, t. 105, 13; Mayer 1977, 58). Tako oblikovane sekire se pojavljajo skozi celo bakreno dobo, najdemo pa jih na širokem prostoru vzhodno, severno in južno od Alp (ib. 62 s; Kibbert 1980, 70; Rihovsky 1992, 67 s, t. 11:116). Poselitev Korinjskega hriba v bakreni dobi potrjuje tudi fragment keramike, kije okrašen z značilnim vrezanim ornamentom (t. 2: 3).
Naslednje gradivo, ki ga želimo predstaviti, je bronastodobno. Ta ugotovitev seveda ne velja le za kovinske najdbe ampak tudi keramiko, med katero je nekaj zelo značilnih kosov. V mislih imamo predvsem fragmente ostenij, ki so okrašeni z izboklinami in tunelaste ročaje (t. 2: 9-16), torej oblike, kakršne poznamo iz Dolnjega Lakoša in najdišč virovitiške skupine (Savel 1988-1989, t. 3: 1; Vinski-Gasparini 1973, t. 11; 2,3,5; 14: 1; 16: 1,5; Sokol 1988-1989, t. 2: 2; 3: 1,2). Te vezi dodatno potrjuje odkritje treh posod, na katere so naleteli pri zemeljskih delih nedaleč od vasi Krka, ki leži le nekaj kilometrov severno od Korinjskega hriba (Gabrovec 1991). Čeprav okoliščine najdbe niso povsem jasne (ne vemo namreč, če gre za grobišče ali naselje), pa je na dlani, da sodijo posode iz Krke v zgoraj omenjeni kulturni krog. Za to govorijo tako oblike, kot tudi značilen okras s kaneluro obdanih izboklin. Keramično gradivo iz Krke in bližnjega Korinjskega hriba torej bistveno razširja prostor lakoške skupine, saj moramo z njenimi vplivi resno računati tudi v osrednji Sloveniji (glej tudi najdbo iz Malih Dol, kjer je bila najdena podobna keramika -Pleterski 1986).
Poleg keramike so na Korinjskem hribu pri izkopavanju poznoantičnih stavb odkrili tudi nekaj poškodovanih kovinskih najdb: dve igli, nož in dva srpa. Igla s sploščeno kroglasto glavico (l. 2: 5) se dobro vključuje v zgoraj začrtani kulturni krog, saj je bil podoben primerek najden v nase-
lju v Rabelčji vasi (Strmčnik-Gulič 1988-1989, t. 4: 25). Zelo številne so tudi v depojih II. stopnje v severozahodni Hrvaški (Vinski-Gasparini 1973, t. 17: 12; 28: 25; 30: 13,17; 44: 15; 51: 19 itd.). V omenjenih depojih je moč najti zelo dobre analogije tudi za oba naša srpa (t. 2: 7,8 - cfr. Vinski-Gasparini 1973, t. 34: 4; 40: 9,11; 64: 10 itd.). Skoraj identičen srp vsebuje depo z Debelega vrha nad Predgradom, ki je prav tako značilen predstavnik Ha A1 horizonta (Hirschback-Merhar 1984, t. 6: 2).
Druga igla (t. 2:4) je, kot kaže, nekoliko mlajša. Sodi namreč v skupino tako imenovanih igel s sklečkasto glavico, ki so doma zlasti v Transdanu-biji (najboljše paralele so znane z Velemszentvida) in ki jih je Rihovsky opredelil v srednji in mlajši žarnogrobiščni čas. (Rihovsky 1979, 209 ss; 1983, 51 s). Ta datacija nekako ustreza Ha A2 in Ha BI horizontu po srednjeevropski kronologiji, potrjuje pa jo fragmentirana igla s sklečkasto glavico iz Dobove, ki je bila najdena v grobu iz III. faze tamkajšnjega grobišča (Stare 1975, t. 16: 11; Dular 1978, kombinacijska tabela).
Bronastemu nožu (t. 2: 6) težko najdemo ustrezne primerjave. Se najbolj je podoben nožu iz Gromugla, ki je bil najden v grobu Ha Al horizonta (Rfhovsky 1972, 20;cfr. še Miiller-Karpe 1959, 103).
Keramične in kovinske najdbe so torej jasen dokaz, da je bil Korinjski hrib poseljen tudi v mlajši bronasti dobi (horizonta Bd D in Ha A). Ta ugotovitev je pomembna, saj smo doslej to obdobje v osrednji Sloveniji poznali le na podlagi gradiva iz depojev in redkih grobnih najdb. Izjema je bila le dobovska nekropola, ki pa jo bo treba nanovo definirati in pojasniti predvsem njen odnos do najdb lakoškega kompleksa. Na Korinjskem hribu imamo namreč gradivo, kije tipično za Dolnji Lakoš, pa tudi najdbe, ki jih pozna Dobova (npr. igla s sklečkasto glavico in latvice s poševno ka-neliranimi ustji - t. 3: 1,2). Vse kaže, da je bil v mlajši bronasti dobi prostor osrednje Slovenije odprt na več strani. Na povezave z zahodnim Balkanom je z gradivom iz Ljubljane pokazala že Biba Teržan (Teržan 1990, 22). Temu lahko sedaj dodamo še stike s Transdanubijo in z najdišči v medrečju Drave in Save.
Na vprašanje, ali je bil Korinjski hrib poseljen tudi v pozni bronasti dobi (Ha B), pa za zdaj še ne moremo odgovoriti. Fragmenta fasetirane latvice in fasetiranega ustja lonca (l. 1: 5,16) bi vsekakor dopuščala to možnost, vendar pa je tak okras lahko tudi starejši.
Zanesljiva pa je seveda poselitev v mlajši železni dobi. Dokaz za to ni le ostanek hiše, na katero
smo zadeli v sondi 1, ampak tudi gradivo, ki je prišlo na dan ob izkopavanju poznoantičnih objektov. Omenimo naj le ustje pokalne posode, fragment železne fibule in del bradavičastega obročka (t. 3: 8,9,13), torej predmete, ki so značilni za stopnjo Mokronog III (Božič 1987, 876 ss; id. 1993, 190 ss). V isti čas sodi najverjetneje tudi bronast gumb (/. 3: 10), ki ima na Dolenjskem nekaj dobrih paralel, žal pa so vse brez preciznih najdiščnih podatkov (Stare 1973, t. 8: 1; Teržan 1973, t. 13: 20-21,24-27; Gabrovec 1994, t. 13: 4).
Naša izvajanja lahko na koncu strnemo v kratek zaključek: naselje na Korinjskem hribu je bilo zanesljivo obljudeno v štirih obdobjih, in sicer v mlajši bakreni dobi, mlajši bronasti dobi, pozno-latenski dobi in v poznoantični dobi. Je torej točka, ki je bila poseljena v "kritičnih" obdobjih, zato ji gre tudi s tega vidika med doslej sondiranimi naselji na Dolenjskem posebno mesto.
Dular
Stari grad nad Seli pri Sumberku
Lega: Severno od Sel pri Sumberku se vleče manjši greben, ki ima dva skoraj enako visoka vrhova. Severni je prazen, na južnem pa so ohranjeni ostanki prazgodovinskega naselja (si. 6). Pobočja grebena so razmeroma strma, le z juga je dostop nanj zložnejši. S te strani pelje na Stari grad tudi sedanja pot.
Sestava tal: Apnenec.
Vegetacija: Listnat gozd.
Komunikacije: Lega Starega gradu je odročna. Naselje leži namreč na robu Suhe krajine, zato
SI. 6: Stari grad nad Seli pri Šumberku. Pogled na naselje z juga.
Abb. 6: Stari grad oberhalb von Sela pri Šumberku. Blick auf die Siedlungvon Siiden.
mimo njega niso vodile pomembnejše poti. To ugotovitev potrjuje tudi dejstvo, da ni v njegovi širši okolici nobenega drugega arheološkega najdišča. Ob vznožju teče sedanja cesta Zužemberk-Bič.
Opis: Naselje na Starem vrhu je majhno, saj meri v premeru komaj 100 metrov (si. 7). Obod, ki je sklenjen, je v celoti prilagojen oblikovanosti tal, zato v bistvu le obroblja vrh. Na južni strani, kjer je bil dostop v naselje najlažji, je ohranjen kot okop, ki pa je dolg le dobrih 30 metrov (si 8). Na vzhodni strani je obod ohranjen kot rob strme ježe, za katero je nastala nekoliko nagnjena ozka terasa.
Proti severu preide terasa zopet v nizek okop, ki je prav tako kot tisti na jugu iz kamna. Okop ni dolg. Kmalu ga zopet zamenja terasa, ki pa se po slabih tridesetih metrih prav tako izgubi v zahodnem pobočju. Od tu naprej obod naselja ni več ohranjen.
SI. 7: Stari grad nad Seli pri Šumberku. Tloris naselja. M. = 1:1500.
Abb. 7: Stari grad oberhalb von Sela pri Šumberku. GrundriB der Siedlung.
0)
t
SI. 8: Stari grad nad Seli pri Šumberku. Kamnit okop na južni strani naselja.
Abb. 8: Stari grad oberhalb von Sela pri Šumberku. Steinwall im siidliehen Teil der Siedlung.
Notranjost Starega gradu je precej skalovita. Več prsti se je nabralo le na terasi na vzhodni strani naselja in na manjših ravnih prostorih med naravnimi skalami. Na teh mestih je moč najti v krtinah posamezne fragmente keramike in drobce hišnega ometa.
Kje je bil vhod ni jasno. Iskati ga smemo predvsem v severozahodnem koncu naselja, koder pripelje na vrh tudi gozdna pot.
Dosedanja raziskovanja: Naselbino omenja že Jernej Pečnik (Pečnik 1889, 115). Leta 1935 je na njej kopal Walter Schmid, ki je, kot poroča časnik Jutro, našel temelje večje in manjše hiše, kamnito sekiro, fragmente keramike in železove žlindre. Poleg tega naj bi med skalami našel topilnico in v njej velik kos litega železa. To bi dokazovalo, da je bila v naselju tudi železarska dejavnost (Jutro, ponedeljska izdaja, 2. sept. 1935, str. 2). Nekaj najdb s teh izkopavanj hrani Narodni muzej v Ljubljani, gre pa za netipične fragmente keramike in hišnega ometa (inv. št. P 13015-13019).
Sonda 1
Lega: Odločili smo se, da raziščemo teraso na vzhodni strani Starega gradu. Tu se nam je zdel teren še najbolj primeren, saj je sredina naselja skalnata, na mestih, kjer je obod ohranjen kot okop, pa je za njim bolj malo ugodnega prostora. Terasa je nagnjena proti vzhodu. Široka je (i do 8 m in se naglo prevesi v pobočje. Rob naselja jc zato na tem kraju zelo jasen. Sondo smo zakoličili tako, daje presekala teraso in del ježe. V notranjost naselja je segala ti m in po pobočju 3 m. Z njo smo torej želeli raziskati strukturo plasti na terasi
in na robu naselja. Točka x=0 in y=0 je bila v notranjosti naselja. Vrednosti x so naraščale proti vzhodu in vrednosti y proti severu. Vse višine so bile merjene od ene točke, ki pa ji nismo izmerili absolutne višine.
Terenski izvidi: Izkop sonde je pokazal, da je bila struktura plasti na terasi razmeroma enostavna (si. 9 A). Ker je Stari grad iz apnenca, smo na dnu izkopa po celi dolžini sonde naleteli na živo skalo. Zaradi preperevanja je bila zelo razčlenjena in krušljiva. Skalni osnovi je nato sledila mastna rdečerjava ilovica, ki smo jo označili kot plast 1. Ob severnem profilu smo jo ugotovili le med linijama x=3 in x=7, sicer pa se je raztezala po celi dolžini sonde (si. 9 A in 9 IS). Najdbe v plasti 1 (keramika, hišni omet) so bile redke in enakomerno razpršene. V njej nismo odkrili nobenih gradbenih struktur. To pomeni, da je plast nastajala postopoma, najverjetneje z naplav-Ijanjem.
Na plast 1 je bil med linijama x = 5 in x = 7 postavljen zid. Širok je bil torej 2 m. Na prvotnem mestu je obstala le najnižja lega kamnov; tisti, ki so ležali višje, so bili v preteklosti ali odstranjeni ali pa so zaradi precejšnje strmine zdrseli po pobočju. Izjemi sta bila kamna v severnem profilu, kar je dobro vidno tudi na risbi (si. 9 A). Zid je bil zgrajen tako, da so za obe fronti izbrali večje kamne. To velja še posebej za zunanjo stran, medtem ko je bila sredina zidu zapolnjena z manjšimi lomljenci. Med drobirjem je bilo zemljeno polnilo, v katerem smo tu in tam našli drobce hišnega ometa in kakšen netipičen košček oste-nij posod.
Za zidom je v notranjosti naselja med x=l in x=5 stala hiša, ki je v severnem profilu (si. 9 A) vidna kot plast 2. To je bila temnorjava zemlja, polna črepinj in hišnega ometa. Njena debelina je nihala med 20 in 30 cm. Plast je bila razmeroma dobro vidna tudi v tlorisu (si. 9 B). Imela jasne robove, širila pa se je skoraj po celi severni polovici sonde. Tudi na njeni površini je ležalo precej drobcev hišnega ometa, na strnjen, 10 cm debel kup pa smo zadeli ob skalnem rebru v severovzhodnem vogalu sonde. Poleg je ležal fragment glinastega svitka, vijček in kos žrmelj. Liso temnorjave zemlje (plast 2), kup ometa in najdbe lahko brez zadržkov interpretiramo kot ostanek hiše. S sondo smo prerezali le njen južni del, ohranjena pa je bila tako slabo, da ni bilo mogoče ugotoviti, v kakšni gradbeni tehniki je bila zgrajena. Pri izkopu nismo namreč naleteli ne na ostanke brun in ne na luknje za stojke. Stenski omet je bil v glavnem zdrobljen. Na nekaj kosih so se ohranili odlisi okroglih brun s premeri med 5 in
SI. 9: Stari grad nad Seli pri Šumberku, sonda 1. A: severni profil. B: tloris liiSe in zidu. M. = 1:50.
Abb. 9: Stari grad oberhalb von Sela pri Šumberku, Schnitt I. A: Nordprofil B: GrundriB des llauses und der Mauer.
10 cm, vsaj na dveh fragmetih pa tudi odtisi klanih desk. V vzorcu izpod podrte stene smo s paleo-botaničnimi analizami ugotovili prisotnost žitaric (proso) in križnic (gorčica, repica) (Culiberg, Šer-celj 1995, 173).
Kronološki odnos med hišo in zidom pred njo ni čisto jasen, saj se neposredno ne stikata (glej risbo severnega profila -si. 9 A). Vendar pa ležita oba objekta na plasti 1, zato med njima verjetno ni bilo večje časovne razlike.
Ko je hiša zgorela in zid propadel, se je na terasi, ki smo jo raziskali s sondo, postopoma naložila rjava zemlja (plast 3). Prepletena je bila s številnimi koreninami, najdbe v njej pa so bile redke in razpršene (poleg prazgodovinskih črepinj tudi recentna lončenina). Plast je nastala šele potem, ko je bilo naselje na Starem gradu že opuščeno.
Časovna opredelitev: Sondiranje terase na vzhodni strani Starega gradu je pokazalo, da je bila plastovitost na tem predelu naselja skromna, saj smo odkrili le dve plasti in zid.
Fragmenti keramike v plasti 1 so večinoma redukcijsko žgani, žal pa ni bilo med njimi nobenega profiliranega kosa. Precizna datacija plasti zaradi tega ni mogoča.
Kasneje je bil na robu naselja zgrajen zid, za njim pa je stala hiša. Oba objekta sta najverjetneje sočasna. Tudi najdbe v plasti 2 (hiša) so večinoma redukcijsko žgane. Bile so sicer številne, vendar netipičnih oblik. Izjemi sta le dva kosa, in sicer ostenje, ki je okrašeno z značilnim vrezanim orna-mentom v obliki ribje kosti, in fragment razčlenjenega držaja (/. 4: 6-7). Enake predmete smo našli na Gradcu pri Mirni, in sicer v njegovi fazi 3, ki jo je moč vzporejati s horizontom Ljubljansko barje III (Maharski prekop-a) oziroma stopnjo Boleraz v Podonavju (Dular et al. 1991, 89, t. 30: 17-19; 34: 16). To je torej tudi časovni okvir, v katerega moramo postaviti obzidje in hišo na Starem gradu nad Seli pri Šumberku. Plast 1, ki je vsebovala keramiko podobne fakture, je že zaradi stratigrafske soodvisnosti starejša, koliko, pa je seveda težko reči.
Po propadu stavbe in zidu je bilo naselje opuščeno. Vendar, kol kaže, ne za stalno. Ce je namreč poročilo o Schmidovih raziskavah točno, potem je bil Stari grad poseljen tudi v železni dobi. Žal pa s sondo, ki smo jo izkopali na terasi, teh podatkov nismo mogli potrditi. Kaj takega ne moremo sklepati niti na osnovi skromnih črepinj, ki jih iz Schmidovih raziskav hrani Narodni muzej. Tako ostaja za zdaj zanesljivo le to, da je bilo naselje obljudeno v bakreni dobi.
Dular
Makovec nad Zagorico pri Dobrniču
Lega: Naselje leži severno od Cvingerja nad Koriti in je od njega oddaljeno komaj 500 metrov. Postavljeno je torej na isti hrib, ki se dviga sredi Dobrniškega polja, le daje locirano na sosednji vrh (si. 10). Ob zahodnem vznožju Makovca leži vas Zagorica pri Dobrniču.
Sestava tal: Apnenec.
Vegetacija: Travnik in gozd.
Komunikacije: Naselje ima osrednjo lego, saj je umeščeno na vrh kopastega hriba, ki ga z vseh strani obdaja prostrano Dobrniško polje. Le-to obrobljajo s severa, vzhoda in zahoda razmeroma visoki hribi, zato ima področje že zaradi naravnih danostih zaključen, lahko bi rekli avtarkičen značaj. Komunikacija proti severu, to je proti Temeniški dolini je neugodna, saj je treba prečiti približno 200 m višji greben Grmade. Lažja je pot proti dolini zgornjega toka reke Krke, ki je dosegljiva brez vsakršnih naravnih preprek. Razmeroma ugodna je tudi pot proti vzhodu, kjer je moč preko prevala pri Jordankalu hitro doseči Globodolsko polje in še naprej Mirno Peč.
Opis: Obod naselja je jasen (si. 11). Na jugu je ohranjen kot nizka ježa, ki pa se na vzhodni strani postopoma krepi in doseže do 7 m širine. Za njo je nastala prostrana terasa. Ježa se na severovzhodnem koncu naselja postopoma izteče v pobočje, deloma pa je bil na tem mestu obod spremenjen tudi zaradi obdelave tal (sledi oranja, dovoz na nekdanjo njivo). Ker je bil dostop s severovzhoda po širokem in skoraj ravnem temenu hriba najlažji, so naselje s te strani skrbno zavarovali z močnim oddvojnim okopom. Ta je še danes
"V"'"-	'V'*'—'£5JJo-':
SI. 10: Makovec nad Zagorico pri Dobrniču. Pogled na južni rob naselja.
Abb. II): Makovec oberhalb von Zagorica pri Dobrniču. Blick auf die Siedlungvon Siiden.
SI. II: Makovec nad Zagorico pri Dobrniču. Tloris naselja. M. = 1:1500. Abb. 11: Makovec oberhalb von Zagorica pri Dobrniču. GrundriB der Sicdlung.
do 3 m visok, njegova največja širina pa znaša preko 15 m (si. 12). Okop sega na zahodni strani le do kolovoza, kjer naglo preide v ježo, ki se nato vleče skoraj preko celega severnega pobočja
hriba. Tudi tu je za ježo ohranjena terasa, ki pa je v primerjavi z južno znatno ožja. Na skrajni zahodni strani Makovca ježa ni več ohranjena. Obodu naselja lahko sledimo le približno, in sicer
SI. 12: Makovec nad Zagorico pri Dobrniču. Oddvojni okop na severovzhodni strani naselja.
Abb. 12: Makovec oberhalb von Zagorica pri Dobrniču. Ab-schnittswall auf der Nordostseite der Siedlung.
po robu razmeroma ravnega terena, ki se nato prevesi v zahodno strmino.
Kje je bil vhod v naselje ni jasno. V poštev prideta dve točki, in sicer tam, kjer sta speljani na Makovec tudi sedanji kolovozni poti.
Notranjost naselja je prostrana in skoraj ravna. Na vrhu, ki je kopast, štrle tu in tam iz tal naravne skale. Za poselitev je bil primeren ves vrh, vendar se posamezni drobci keramike pojavljajo predvsem na južni in zahodni terasi. Na samem vrhu najdb na površju praktično ni. Drobce prežgane zemlje je moči najti tudi zunaj naselja, in sicer na njegovem jugovzhodnem travnatem pobočju.
Dosedanja raziskovanja: Naselje omenja že Simon Rutar, vendar pa do leta 1990 ni bilo raziskovano (Rutar 1899, 48).
Dular
Sonda 1
Lega: Za sondo 1 smo izbrali travnati in z grmovjem nestrnjeno poraščeni južni rob naselja. Blago nagnjena terasa, ki jo oster rob dobro ločuje od dolgega pobočja, se nam je zdela najbolj primerno mesto za sondo. Sonda je bila dolga 11 m in široka 3 m. Zakoličili smo jo tako, da je njen daljši del segal v notranjost naselja (9 m), krajši pa čez rob na zunanje pobočje (2 m). Izhodiščna točka (x = (); y = 0) je bila v notranjosti naselja, vrednosti x so naraščale proti vzhodu, vrednosti y pa proti jugu. Višinska razmerja so bila merjena od žive skale severovzhodno od sonde, ki pa nima izmerjene absolutne višine.
Terenski izvidi: Z izkopavanjem smo ugotovili, da je bila stratigrafija na tem predelu naselja zelo
SI. 13: Makovec nad Zagorico pri Dobrniču. Notranjost naselja. Abb. 13: Makovec oberhalb von Zagorica pri Dobrniču. Innen-bereich der Siedlung.
preprosta (pril. 7). Z izkopom smo povsod dosegli nivo sterilne rumene ilovice, le v skrajnem severnem delu sonde smo že 0,2 m pod površjem zadeli na skalno osnovo. Med humusom z rušo (plast 4) in mrtvico se je po celi dolžini sonde vlekla slabo ločljiva rjava ilovnata zemlja (plast 1), ki je postala med y=8 in y= 11,5, torej prav na robu naselja, nekoliko bolj sive barve.
SI. 14. Makovec nad Zagorico pri Dobrniču. Sonda 1. lončenina ob vzhodnem profilu.
Abb. 14. Makovec oberhalb von Zagorica pri Dobrniču. Schnitt 1, Tonscherben neben dem Ostprofil.
SI. 15: Makovec nad Zagorico pri Dobrniču. Sonda 1, lončenina v podaljšku sonde.
Abb. 15: Makovec oberhalb von Zagorica pri Dobrniču. Schnitt 1, Tonscherbcn in der Verlangerung des Schnittes.
Na risbi zahodnega profila (pril. 1) je dobro vidno, da je ta sivi vrinek (plast 2) debel do 0,4 m in da sledi blagemu nagibu mrtviee, v kateri je na y=8,6 opaziti plitev vkop oziroma poravnavo. V njem je bilo več odlomkov lončenine (t. 5: 1,2).
Na plasti 2 je ležalo kamenje, ki je segalo vse do konca izkopa pri y= I 1,5. Kamni so bili majhni ter zaobljenih in oglatih oblik, razmetani pa so bili preko cele širine sonde. Kaj predstavljajo je težko reči, zanesljivo pa niso ostanek obzidja. Med kamni, ki jih je prekrival humus (plast 4), je ležalo nekaj prazgodovinskih črepinj (/. 5: 3-8).
V notranjosti naselja smo med y = 5,5 in y = 6,7 zadeli na večjo površino razbite lončenine. Crepi-nje so ležale v rjavi ilovnati zemlji (plast I) in so izginjale v vzhodni profil (si. 14). Ker smo želeli najdbo (poimenovali smo jo hiša 1) raziskati v celoti, smo sondo na tem mestu razširili. Ugotovili smo, daje keramika ležala kar 4 m daleč proti vzhodu (si. 15). Prevladoval je hišni inventar: pito-si, lonci različnih oblik in velikosti, latvice, pekva in vijček (/. 5:9-11,6: 1-14,7: 1-8,<S': 1-8).Omenimo naj tudi kosžrmelj (si. 16). Med pretežno masivno
SI. 16: Makovec nad Zagorico pri Dobrniču. Sonda 1, fragment žrmelj iz hiše I.
Abb. 16: Makovec oberhalb von Zagorica pri Dobrniču. Schnitt 1, Fragment des Mahlsteines aus dem Haus 1.
in grobo narejeno lončcnino izstopajo po boljši kakovosti latvici (t. 5: 9,10), ostenje posode, ki je okrašeno z odtisi koleščka, (t. 6: 14) in ustje lonca (t. 6: 1). Najdbe so ležale v isti ravnini in na razmeroma veliki površini, zato je zelo verjetno, da imamo pred seboj res ostanek inventarja prazgodovinske hiše. Žal nismo o njej v barvno neizraziti zemlji zasledili nobenih drugih oprije-mljivejših sledov.
Na borne ostanke bivalne površine smo naleteli tudi na skrajnem severnem koncu sonde. Gre pravzaprav za skromen vsek v skalnato osnovo, okoli katerega so ležali koščki hišnega ometa, nekaj lončenine in vijček (t. 8: 9). Temu moramo dodati še dobro viden obris luknje za stojko, ki je meril v premeru 16 cm. Sled bivalne površine se je delno ohranila tudi v zahodnem profilu, kjer smo jo označili kot plast 3.
Časovna opredelitev. Stratigrafski odnosi govore za sočasnost obeh stavbišč (hiša 1 in plast 3) s plastjo 2 na robu terase. Naselje je bilo torej enoplastno in sodeč po ugotovitvah v sondi 1 tudi neutrjeno. Kamenje, ki je ležalo na plasti 2, je namreč mlajše. Za časovno opredelitev naselja, ki je očitno živelo le kratek čas v pozni bronasti dobi (cfr. Dular 1993, 105), so uporabne latvice s fasetiranim ustjem (t. 5: 2,10), ostenje, ki je okrašeno z odtisi koleščka (t. 6: 14) in ročaji vrčev oziroma amfor (t. 8: 1-3). V ta čas gredo tudi lonci (pitosi) s fasetiranimi ustji (t. 7: 6-8).
Kamnita puščic na ost (si. 17), ki smo jo našli v humusu, ko smo širili sondo, bi lahko bil pokazatelj neke starejše poseliteve, vendar pa ni moč reči zgolj na osnovi ene same najdbe nič določnejšega.
Svoljšak
SI. 17: Makovec nad Zagorico pri Dobrniču. Sonda 1, kamnita puščična ost.
Abb. 17: Makovec oberhalb von Zagorica pri Dobrniču. Schnitt 1, Pfeilspitze.
Cvinger nad Koriti
Lega: Naselje leži na skrajnem južnem vrhu razpotegnjenega kopastega hriba jugozahodno od Korit.
Sestava tal: Apnenec. Vegetacija: Travniki in gozd. Komunikacije: Cvinger ima osrednjo lego in odlično obvladuje Dobrniško polje, ki je kar s treh strani obdano z razmeroma visokimi hribi. Povezava proti severu, to je s Temeniško dolino,
poteka preko strme Grmade, proti vzhodu v Globodolsko polje in Mirno Peč pa vodi pot preko prevala pri Jordankalu. Najlažja je komunikacija z naselji ob zgornjem toku Krke. Ta so dosegljiva po sicer zelo razgibanem kraškem terenu, ki pa nima nobene višinske prepreke.
Opis: Obod naselja je sklenjen in večidel ohranjen kot okop (si. 18,19). Ta je zelo lep zlasti na zahodni strani, kjer mu je mogoče slediti v dolžini več kot 200 m (si. 20). Na ostalih predelih naselja se okop pojavlja le še v krajših odsekih (do 70 m), vmes pa je obod ohranjen kot rob zelo strme ježe.
Vhoda v naselje sta bila najverjetneje dva. Prvi je na severovzhodu, kjer pripelje na Cvinger tudi sedanja pot (si 21). Ker je dobro ohranjen, o obstoju vrat na tem mestu ni treba dvomiti. Bolj vprašljiv pa je izstop proti jugu, torej v smeri nekropole pri vasi Dobrava. Tu je sicer v okopu jasna vrzel (si. 22), ki pa je morda nastala zaradi tamkajšnjega kolovoza. Jasen odgovor na vprašanje, kako je na tem mestu izgledal vhod, bi dal le načrten izkop.
V notranjosti se teren postopoma dviga proti najvišjemu predelu naselja v več terasah, ki so najverjetneje nastale zaradi recentnega obdelovanja tal. Terase so številne zlasti na severnem in
SI. 18: Cvinger nad Koriti. Pogled na naselje z juga. (foto J. Hanc). Abb. 18: Cvinger oberhalb von Korita. Blick auf die Siedlung von Suden.
SI. 19: Cvingcr nad Koriti. Tloris naselja. M. = 1:1500. Abb. 19: Cvinger oberhalb von Korita. GrundriU der Siedlung.
vzhodnem pobočju Cvingerja in so v glavnem prilagojene naravni oblikovanosti hriba.
Prostor za ježo na vzhodni strani Cvingerja je prostran. Za robom se namreč širi skoraj ravna
terasa, na kateri je bila nekoč njiva, sedaj pa tu raste trava (si. 23). Zelo lepa, vendar nekoliko ožja terasa se vleče tudi za okopom na južni in zahodni strani naselja.
Sonda 1
Lega: Sondo smo zakoličili na severozahodni strani naselja. Na tem predelu je namreč zelo dobro ohranjen okop, za katerim se vleče prostrana in skoraj ravna terasa. To je zbujalo upanje, da bomo raziskali mesto, kjer so ohranjeni debeli sloji. Sonda je bila dolga 10 m in široka 3 m. Kopali smo jo po režnjih. Vrednosti x so naraščale od juga proti severu in vrednosti y od vzhoda proti zahodu. Vse višine so bile merjene od iste točke, ki pa ji nismo izračunali absolutne nadmorske višine.
Terenski izvidi: Kot je bilo pričakovati, smo s sondo presekali debele plasti. Izkop je namreč segal čez tri metre globoko, pri tem pa so se pokazale razmeroma jasne naselbinske strukture. Dogajanja na tem predelu naselja lahko najbolje ponazorimo z vzhodnim profilom (pril. 2).
Na dnu sonde smo naleteli na živo skalo, deloma pa tudi na rumeno sterilno ilovico. Na tej prvotni osnovi hriba je ležala rjavosiva mastna zemlja, ki smo jo označili kot plast 1. Vlekla se je preko cele dolžine sonde, v njej pa je bilo precej drobcev hišnega ometa, kamnitega drobirja in oglja. Naj-debelejša je bila na robu naselja, torej med linijama x = 7 in x=9, medtem ko se je proti notranjosti tanjšala. Najdbe v plasti 1 so ležale razpršeno, res pa je, da so bile najštevilnejše prav na zgoraj omenjenem območju, torej na samem robu naselja. Prav razpršenost najdb govori v prid dejstvu, da je plast 1 nastala postopno. V njej ni bilo nobenih arhitekturnih ostalin.
Na plasti 1 je bil zgrajen zid. Njegova notranja fronta je potekala na liniji x = 6,5 zunanja, ki je bila deloma vkopana, pa na liniji x = 9,4. Vmesni prostor je bil zatrpan z manjšimi kamni in ze-
Sl. 22: Cvinger nad Koriti. Domnevni vhod na jugozahodni strani naselja.
Altb. 22: Cvinger oberhalb von Korita. Vermutlicher Eingang auf der Sudseite der Siedlung.
SI. 20: Cvinger nad Koriti. Okop na zahodni strani naselja. Abb. 20: Cvinger oberhalb von Korita. Wall auf der Westseite der Siedlung.
Površinske najdbe (keramika, žlindra) so številne. Največ jih je na terasah za okopom, pojavljajo pa se tudi v krtinah na najvišjem predelu naselja.
Dosedanja raziskovanja: Cvinger nad Koriti prvi omenja Jernej Pečnik. V svojem opisu navaja vse njegove glavne značilnosti: okop, mesta, kjer naj bi stale hiše in površinske najdbe (Pečnik 1889, 93). Kasnejše objave te ugotovitve v glavnem le povzemajo (Pečnik 1894, 7; Rutar 1899,48; Pečnik 1904,33; Milliner 1909, 73). Skico naselja je objavil O.-H. Frey (Frey 1968-1969, 19).
Najbližja grobišča: Glavna nekropola (Gomile pri Dobravi) leži jugozahodno od naselja. Ostala gomilna grobišča so manjša, jih je pa več (Gomila pri Zagorici, Gabrje nad Koriti, Pupeč nad Koriti, Koželjeva hosta pri Revi). Gradivo iz prekopanih gomil sta objavila Vida Stare in Hermann Parzinger (Stare 1973; Parzinger 1988-1989).
SI. 21: Cvinger nad Koriti. Severovzhodni vhod v naselje. Abb. 21: Cvinger oberhalb von Korita. Eingang auf der Nordseite der Siedlung.
mljenim polnilom. Zid je bil torej debel nekaj manj kot 3 metre. Zal sta ostali na svojih mestih le dve najnižji legi kamnov, med katerimi pa smo odkrili zelo jasno režo z ostanki zoglenelega vodoravnega prečnega bruna (si. 24). Analiza oglja je pokazala, da je bilo bruno iz hrastovega lesa.
Nad pravkar opisanim zidom so ležale mogočne ruševine. To je bila skoraj 1 meter debela plast močno prežgane zemlje in kamnitega drobirja, ki se je vlekla od linije x=6,6 pa vse do konca sonde pri x=10. Na tem območju nismo uspeli nikjer ugotoviti ne notranjih in ne zunanjih frontnih kamnov. To omenjamo predvsem zaradi tega, ker so ruševine zanesljivo ostanek obzidja, ki je propadlo v strahovitem požaru. Le-ta je bil tako močan, da so se kamni zaradi vročine drobili, na nekaj kosih pa se je apnenec že spremenil v slabo žgano apno.
Zaradi uničenosti seveda nismo mogli ugotoviti morebitnih mlajših faz obzidja. Glede tega z lokacijo sonde zanesljivo nismo imeli najbolj srečne roke. Vendar pa so se v notranjosti naselja za uničenim obzidjem ohranile tri razmeroma jasne plasti, ki vsaj posredno dopuščajo možnost, da je imelo morda tudi obzidje na Cvingerju več faz.
Nedvomno k prvemu zidu sodi plast 2, ki se je raztezala med x=3 in x = 6,5. V povprečju je bila debela do 20 cm. Kot je moč razbrati iz vzhodnega profila, je bila jasno omejena. V njenem spodnjem delu se je namreč vlekel pas žganine in oglja, nad njim pa je ležal močno prežgan hišni omet. Plast 2 moramo interpretirati kot ostanek podrte stavbe, ki je stala tik za obzidjem. Njene ruševine so bile namreč zelo dobro vidne tudi v tlorisu, saj smo jih uspeli izluščiti na površini, ki je bila velika več kot 4 m2 (si. 25). Hišo (označili smo jo s črko A) smo s sondo poševno prerezali in odkrili lc njen zahodni del. Omet, žganina in
SI. 23: Cvinger nad Koriti. Terasa na vzhodni strani naselja. Abb. 23: Cvinger oberhalb von Korita. Terasse auf der Ost-seite der Siedlung.
kosi zoglenelega lesa, ki so se po analizah izkazali za dob, graden in jesen (cfr. Culiberg, Šercelj 1995, 173), so se namreč nadaljevali v vzhodni profil, zato ne moremo reči o njeni obliki nič določnejšega.
Na risbi vzhodnega profila je jasno razvidno, da se na liniji x = 3 plast 2, ki smo jo interpretirali kot ruševino hiše A, konča (pril. 2). Nadomesti jo plast 3. To je temnorjava zemlja, v kateri je bilo precej kamnitega drobirja in ki se je vlekla vse do roba sonde pri x=0. Glede na to, da je ležala v istem nivoju, jo lahko označimo kot hodno površino ob hiši A.
Nad plastjo 2 se je za obzidjem vlekel 2 metra širok pas rjave zemlje z obilico kamnitega drobirja (si. 26). V vzhodnem profilu je dokumentiran kot plast 4. Glede na to, da je bil drobir zelo zbit, imamo najverjetneje opraviti s tlakovanim hodnikom, ki je tekel vzdolž notranje strani obzidja.
Prostor južno od hodnika, torej v notranjosti naselja, je bil pozidan. Ob vzhodnem profilu smo namreč v istem nivoju kot tlak zadeli na rob stavbe, ki smo jo poimenovali hiša B (si. 27). Imela je kamnit temelj, pa tudi lesene stojke. Dokaz za to je jasen obris luknje, ki smo ga pri x=2,l
SI. 24: Cvinger nad Koriti, sonda 1. Reža za prečno leseno bruno v zidu.
Abb. 24: Cvinger oberhalb von Korita, Schnitt t. Schlitz fur den Querbalken in der Mauer.
+
žganina s koščki oglja 1	I Brand mit Holzkohlepartickeln
+
SI. 25: Cvinger nad Koriti, sonda I. Tloris hiše A. M. = 1:50.
Abb. 25: Cvinger oberhalb von Korita, Schnitt 1. GrundriB des Hauses A.
X - 3
y - «
in y= 1 odkrili prav sredi temeljnega zidu. V hiši je bilo tudi ognjišče, od katerega pa se je ohranila le kamnita podlaga ter 20x40 cm velika in 4 cm debela površina močno pregorelega ilovnatega premaza (si. 28). Hišo B je prerezal vzhodni profil, zato je na njem označena kot plast 5.
Zahodno od hiše B smo v isti ravnini zadeli še na eno vrsto kamnov, ki so morda temelji naslednje stavbe (si. 27), vendar pa so ostaline kljub vsemu preveč skromne, da bi smeli iz njih narediti trdnejši zaključek.
Tlakovan hodnik za obzidjem in deloma tudi hišo B je prekrivala plast rumenosive zemlje, v kateri je bilo precej peska. V vzhodnem profilu je označena kot plast (i (pril. 2). Konča se pri x = 6,8, torej natanko na liniji, kjer je bila najverjetneje notranja fronta zidu, za katerega pa smo že povedali, da je bil uničen v velikem požaru. Za zidom so bile torej vsaj tri poselitvene faze, kaj več pa se iz kupa prežganih ruševin žal ni dalo izluščiti.
Nad pogoriščem in pravkar omenjeno plastjo 6 smo odkrili še en zid (si. 29). Bil je pomaknjen nekoliko v notranjost naselja. Njegova širina je znašala v povprečju 1,5 m, imel pa je ohranjene
tri lege kamnov. V vzhodnem profilu je dobro razvidno, daje potekala njegova notranja fronta na x=6,2 in zunanja na x=7,5 (pril. 2). Grajen je bil dokaj površno, čeprav so za obe fronti zidu izbrali nekoliko večje kamne. Njegova notranjost je bila, kot je to običajno, zapolnjena z drobirjem in zemljo. Za zidom se je raztezala razmeroma debela plast rjave zemlje z obilico grušča in drobcev
SI. 2(r. Cvinger nad Koriti, sonda I. Kamnit tlak za zidom. Abb. 26: Cvinger oberhalb von Korita, Schnitt 1. Stcinpflasterung hinter der Mauer.
prežganega hišnega ometa. Segala je vse do linije x=3. Na risbi vzhodnega profila je označena kot plast 7.
Zid in plast 7, ki se je nabrala za njim, je prekrival humus, v katerem je bilo veliko kamenja in korenin. Med x=4 in x=0 je bilo kamenja manj, saj se je na tem predelu nekoč raztezala njiva. Ta plast (plast 8) je nastala šele potem, ko je bilo naselje na Cvingerju nad Koriti že opuščeno.
Časovna opredelitev: Najdbe, ki jih imamo na razpolago za datiranje plasti, niso kdovekako pestre. Plast 1 je na srečo vsebovala nekaj značilnih kosov, ki jih lahko dokaj zanesljivo opredelimo. Omenimo naj le fragment oboda posode (t. 10: 4), ki je bila okrašena z vtisi prstov, torej ornamentom, za katerega smo ugotovili, da ga poznajo predvsem poznobronastodobna naselja (Dular 1993, 105). Isto velja za fragment skodelice (t. 9: 11), ki velja za dokaj značilno obliko posodja horizonta Podzemelj (ib., 105). Zelo izpovedno je tudi ustje lonca, ki je bil na ramenu okrašen z navpičnimi rebri (t. 9: 6). Podobno posodje je znano iz pripadajoče nekropole Gomile pri Dobravi, kjer ga najdemo v najstarejših grobovih (Parzinger 1988-1989, t. 13: 9; 26: 12; 29: 7). Enako oblikovano ustje ima tudi lonec iz groba
1/16 s Kapiteljske njive v Novem mestu (Knez 1993, t. 16: 1; 17: 5), ki je odličen predstavnik horizonta Podzemelj 2. Plast 1 sodi torej na sam začetek železne dobe, pri čemer moramo poudariti, daje v lončenini čutiti močno žarnogrobiščno tradicijo.
Najstarejše obzidje, ki je bilo zgrajeno na plasti 1, lahko datiramo le posredno. Na njegovo notranjo fronto se je namreč naslanjala plast 2 (ruševine hiše A), v kateri je bilo nekaj keramičnih oblik (t. 11: 6,7,14), ki sodijo prav tako med značilen repertoar poznobronastodobnih naselij (Dular 1993, t. 2: 3; 4: 6; 5: 7). Zid in hiša A, ki je stala za njim, sta torej le nekoliko mlajša od plasti 1. Glede na najdbe sodita še vedno v horizont Podzemelj.
Mogočne ruševine, v katerih bi lahko videli ostanke mlajšega obzidja, so seveda že zaradi stratigrafske lege mlajše. Vendar pa smo v njih našli tudi tipičen fragment sklede z ostro zalomlje-nim obodom (t. 10: 13), ki zanesljivo sodi v mladohalštatsko obdobje. Takšno posodje, ki je tako kot naš kos, ponavadi narejeno iz kvalitetne in redukcijsko pečene gline, je namreč v grobovih dobro datirano v kačasti in certoški horizont (Dular 1982, 70).
, - o
+
« - o
y - 0
dO
temeljni kamni Fundamentateme
rjavorumena zemlja braungelbe Erde
ognjiiCe Her dstelle
luknja za Btojko Plo»t«nloch
> črepini« L?_J Scherben
F*?
oglje
Holzkohle
htlni omet lehmbewurf
+
X - 4 V - «
x - 0 » - «
SI. 27: Cvinger nad Koriti, sonda 1. Tloris hiše B. M. = 1:50.
Abb. 27: Cvinger oberhalb von Korita, Schnitt I. GrundriG des Hauses B.
SI. 28: Cvinger nad Koriti, sonda 1. Ostanek ognjišča z ilovnatim premazom v hiši B.
Abb. 28: Cvinger oberhalb von Korita, Schnitt 1. Haus B, Herdstelle.
Mladohalštatska je tudi plast 4, ki se je vlekla neposredno za zidom. Med dobirjem smo namreč odkrili fragment posode, ki je bila reoksidacijsko žgana in rdeče barvana (1. 12: 11). Tudi tako izdelana lončenina se na Dolenjskem uveljavi šele s kačastim horizontom.
SI. 29: Cvinger nad Koriti, sonda 1. Latenski zid.
Abb. 29: Cvinger oberhalb von Korita, Schnitt 1. Latnezeitliche
Mauer.
Težje opredelimo plast 5 (hišo B). V njej nismo našli kronološko izpovednih oblik, glede na stratigrafski odnos s plastjo 4 pa je na dlani, da sodi prav tako v mladohalštatski čas.
V plasti 6 ni bilo najdb, ki bi se dale časovno opredeliti. Glede na lego pa je plast zanesljivo mladohalštatska.
Netipično gradivo je ležalo tudi med kamni najmlajšega zidu (t. 16:1,2). Vendar pa se je nanj naslonila plast 7 z bogatimi kulturnimi ostalinami. Med njimi je bilo nekaj značilnih keramičnih oblik (t. 14: 3-7; 15: 1-4,14-19), ki imajo odlične paralele v gradivu iz poznolatenskih grobov na Beletovem vrtu v Novem mestu in iz poznolatenskih plasti na Cvingerju nad Virom pri Stični (Knez 1992, t. 48: 2,5; 57: 1,7; 59: 6 itd; Gabrovec 1994, t. 11; cfr. tudi Božič 1987, 876 ss). S to datacijo sta v soglasju tudi obe kovinski najdbi, to je bronast sklepanec z drobnimi členi (t. 14: 1) in bronasta igla (t. 14: 2), ki ima zašiljeno teme (Knez 1992, t. 105; Endert 1991, 59, t. 14: 256-257). Najdbe torej kažejo, da je bil Cvinger obzidan in poseljen tudi v stopnji Mokronog III.
Kot zanimivost naj na koncu dodamo še to, da je bil v naselju najden tudi železen ključ (si. 30), ki gaje že leta 1888 Pečnik pridobil za takratni Deželni muzej (pismo Pečnika Dežmanu z dne 3. 10. 1888).* Najdba je pomembna predvsem zaradi tega, ker jo lahko s pomočjo dobre analogije iz Dangstettna v Nemčiji precizno datiramo v avgustejski čas (Fingerlin 1986, 342, Fundstelle
SI. 30: Cvinger nad Koriti. Železen ključ; posamična najdba iz leta 1888. M. = 1:2.
Abb. 30: Cvinger oberhalb von Korita. Schliissel aus Eisen. Einzelfund aus dem Jahre 1888.
348: 1). Na osnovi ene same najdbe je sicer težko reči, da je bil Cvinger nad Koriti obljuden tudi v tem obdobju, možnost pa vsekakor obstaja.
Dular
* Na predmet me je opozoril Dragan Božič, za kar se mu najlepše zahvaljujem.
Gradec pri Vinkovem Vrhu
Lega: Severozahodno od vasi Vinkov Vrh, ki leži na prostrani terasi na levem bregu Krke, se dviga kopast hrib Gradec (351 m). Na njegovi južni strani so njive, vinogradi in travniki, vrh in severno pobočje pa sta porasla z gozdom. Dostop na Gradec je najlažji z juga, kjer pripelje
SI. 31: Gradec pri Vinkovem Vrhu. Tloris naselja. M. = 1:1500. Abb. 31: Gradec bei Vinkov Vrh. GrundriB der Siedlung.
SI. 32: Gradec pri Vinkovem Vrhu. sonda 1. Ruševine zidu. Abb. 32: Gradec hei Vinkov Vrh, Schnitt 1. Blick auf den Mauerversturz.
nanj tudi slaba gozdna pot. Severna in vzhodna pobočja so bolj strma in prepredena s številnimi kraškimi vrtačami.
Sestava tal: Apnenec.
Vegetacija: Mešan gozd.
Komunikacije: Naselje na Gradcu ne leži ob kakšnem pomembnejšem cestnem vozlišču, čeprav se prav pri Dvoru odcepi pot, ki povezuje Kočevsko z zgornjim tokom reke Krke. Njegovo lego bi lahko povezovali zlasti s to komunikacijo, ekonomsko pa seveda z bogatimi ležišči železove rude, ki so se širila v njegovi neposredni bližini.
Opis: Naselje na Gradcu ima ovalno obliko in je eno redkih, ki je skoraj v celem obsegu obdano z okopom (si. 31). Lc-ta se je lepo ohranil zlasti ob južnem vhodu, kjer so nasipi z zunanje strani še vedno visoki do 5 m, medtem ko dosežejo v notranjosti do 2 m višine. Na drugih predelih naselja okop ni tako visok, čeprav je vseskozi zelo lep. Na vzhodni strani naselja, kjer se je obod naslonil na rob globoke vrtače (njena strmina je bila učinkovito vključena v obrambni sistem), okop za kratek čas preide v ježo. Toda tudi tu se že čez slabih 15 metrov zopet pojavi kamnit nasip, ki se nato nepretrgano vleče vse do južnega vhoda.
Naselje je imelo dvoje vrat. Prva so bila na severozahodu in so običajne oblike. Oba kraka nasipa se polkrožno zaključita in spustita do ravnine dovozne poti. Zanimivejši pa je vhod na jugovzhodu. Tu sta se namreč na zunanji strani naselja pred vhodom ohranila dva manjša paralelna nasipa, ki v dolžini dvajsetih metrov, z obeh strani obrobljata dovozno pot. S tem je bil, kot kaže, vhod še dodatno utrjen. Tudi ta dva nasipa sta, podobno kot glavni okop, grajena iz neobdelanih lomljencev.
Notranjost naselja je prostrana. Po sredini se vleče ploščat greben, v katerega se z vzhoda in zahoda zajedata dve večji kraški vrtači. Za obzidjem se zlasti na zahodni strani naselja širi razmeroma raven prostor, ki je bil zelo primeren za poselitev. V krtinah je moč najti koščke prazgodovinske keramike in hišnega ometa.
Prazgodovinska poselitev je očitno segala tudi zunaj obzidja. Na južni strani Gradca je namreč po njivah veliko železove žlindre in prežgane zemlje, zato smemo na tem mestu zanesljivo pričakovati železarske objekte.
Dosedanja raziskovanja: Na Gradcu je, kot kaže, kopal Pečnik. Leta 1885 je v naselju našel v globini dveh metrov keramiko, živalske kosti, vretenca za prejo in zlasti žlindro (Pečnik 1889, 97-99; id. 1892).
Pripadajoča grobišča: Pripadajoče grobišče Gomile pri Vinkovem Vrhu leži na manjši ravnici jugovzhodno od naselja (cfr. Stare 1964-1965). Tri domnevne gomile so tudi v Prelogah pri Mač-kovcu ob severnem vznožju Gradca.
Sonda 1
Lega: Sondo smo zakoličili na jugozahodnem predelu naselja, in sicer tako, da smo z njo presekali obzidje, del pobočja in teraso v notranjosti. Dolga je bila 14 m in široka 3 m. V notranjost je segala 10 m. Vredosti x naraščajo proti zahodu in vrednosti y proti jugu. Vse višine so bile merjene od iste točke, ki pa ji nismo izračunali absolutne višine.
Terenski izvidi: Ker je bila terasa, na kateri smo locirali sondo, skoraj ravna, smo pričakovali na tem mestu debele in bogate plasti. Naša pričakovanja so se žal izkazala za prazna, saj smo na večjem delu izkopa že slab meter pod površino zadeli na skalnato osnovo. Najdbe v vrhnjih plasteh so bile močno zdrobljene. Vzrok za to moramo iskati v dejstvu, da je bila nekoč na terasi njiva, in da so z oranjem stalno premetavali plasti.
Stratigrafijo naselja bomo skušali pojasniti s
SI. 33: Gradec pri Vinkovem Vrhu, sonda 1. Tloris zidu 1 in 2. M. = 1:50. Abb. 33: Gradec bei Vinkov Vrh, Schnitt I. GrundrilJ der Mauern 1 und 2.
severozahodnim profilom (pril. 3). Kot smo že omenili, je izkop segal do raščene skale, ki je prišla na dan v večjem delu sonde. Vmesne prostore je zapolnjevala temnorjava sterilna ilovica.
Na to prvotno površino hriba, ki se je blago spuščala od severovzhoda proti jugozahodu, je bila naložena svetlorjava ilovnata zemlja, ki je že vsebovala kulturne ostaline. Na risbi profila je označena kot plast 1. V njej nismo odkrili naselbinskih struktur, pa tudi najdbe (drobci hišnega ometa in posamične črepinje) so se pojavljale razpršeno. Gre torej za plast, ki je nastala postopno. Pri x = 8 se plast I izteče. Zamenja jo plast 2, ki leži deloma na njej, deloma pa na živi skali. Prav na meji med obema plastema se je vlekel tanek pas zdrobljenega hišnega ometa. Čeprav smo mu lahko sledili čez celo širino sonde, pa iz njegove lege in razprostranjenosti nismo uspeli razbrati oblike stavbe. Z zanesljivostjo lahko trdimo le to, da je bil Gradec na tem mestu poseljen in to še preden so naselje opasali z obzidjem. To ugotovitev potrjujeta namreč tako severozahodni kot tudi jugovzhodni profil, saj smo iz njiju jasno razbrali, da so ležali temeljni kamni obzidja na plasti 2.
V veliki kamniti groblji (si. 32), ki seje raztezala med linijama x=7 in x= 12, smo odkrili pravzaprav dva razmeroma dobro ohranjena zidova. Zid 1 je ležal neposredno na plasti 2. Njegovo notranje lice je potekalo na liniji x=7,6, zunanje pa na liniji x=9,6 (pril. .?). Obe fronti zidu so zgradili iz večjih kamnov, medtem ko je bila njegova notranjost zatrpana z drobirjem in zemljenim pol-nilom. Zid je imel ohranjene 2-3 lege kamnov.
Zid 2 je bil pomaknjen pred prvega, vendar tako, da je starejšega delno prekrival. Njegova zunanja fronta je stala namreč na liniji x=l I in notranja na liniji x = 8,8 (pril. 3 in si. 33). Zgrajen je bil na enak način kot prvi zid, le da so za zunanjo fronto uporabili zelo velike neobdelane kamnite bloke. Postavljeni so bili na raščena tla in so merili tudi do 70x40 cm. Z ravnimi ploskvami so bili obrnjeni navzven, tako da je imelo lice zidu lep videz (si. 34). Špranje med bloki so bile zapolnjene z rjavo ilovnato zemljo in manjšimi kamni. Zid je bil širok 2,5 metra (si. 35). Ohranil se je čez 2 metra visoko, vendar je bil zaradi pritiska zemlje močno nagnjen navzven.
Za časa zidu 1 je v notranjosti naselja stala hiša. Na njene ostanke smo naleteli na prostoru
SI. 34: Gradec pri Vinkovem Vrhu. sonda 1. Zunanje lice zidu 2. Abb. 34: Gradec bei Vinkov Vrh, Schnitt 1. AuBenfront der Mauer 2.
med x = 6 in x = 7,5. Tu se je namreč skoraj čez celo širino sonde vlekel 1 meter širok pas prežganega ometa (si. 36). pod katerim so na kamnitem tlaku ležale črepinje posod, kosi svitkov, deli pekve, prenosnega ognjišča in kamnit brus (t. 21: 1-10). Vmes smo našli precej živalskih kosti. Ne glede na slabo ohranjenost smemo z gotovostjo trditi, da so ruševine ostanki stavbe, ki je stala tik za obzidjem. Poimenovali smo jo hiša A.
Ko je bil zgrajen drugi zid, za katerega smo že povedali, daje delno stal nad prvim, so kotanjo za njim zravnali z nasutjem iz rjave zemlje. V njem je bilo veliko kamnitega grušča, drobcev hišnega ometa pa tudi večjih kamnov. Slednji so najverjetneje ostanki ruševin prvega zidu. Nasutje je na risbi severozahodnega profila označeno kot plast 3. Vleče se od linije x=5,5 pa vse do notranje fronte drugega zidu. S to plastjo je bil torej prekrit prvi zid, prav tako pa tudi hiša A, ki je nekoč stala za njim.
Na terasi v notranjosti naselja smo z izkopom odkrili še dva zelo zanimiva objekta, ki pa ju stra-tigrafsko ne moremo povezati z obzidjem. Prvi objekt je ležal v jugovzhodnem vogalu sonde. To je bila v živo skalo vsekana okrogla hrambena
SI. 35: Gradec pri Vinkovem Vrhu, sonda 1. Pogled na zid 2 od zgoraj.
Abb. 35: Gradec bei Vinkov Vrh, Schnitt 1. Blick an die Mauer 2 von oben.
x - a
y • 0
+
y - 0
+
0
lice zidu Mauerkante
svetlorjava ilovnata zemlja hellbraune lehmige Erde
+
y - ^
oglie J Holzkohle
tlak
Ptlasterung
oO
hiini omet Lehmbewurf
irepinje Scherben
SI. 37: Gradec pri Vinkovem Vrhu, sonda 1. Hrambena jama. Abb. 37: Gradec bei Vinkov Vrh, Schnitt 1. Vorratsgrube.
SI. 36: Gradec pri Vinkovem Vrhu, sonda 1. Tloris ruševin hiše A. M. = 1:50.
Abb. 36: Gradec bei Vinkov Vrh, Schnitt 1. Reste des Hauses A.
jama, ki je bila do vrha zatrpana s humusom in temnorjavo zemljo (si. 37). V njej smo našli nekaj drobcev hišnega ometa, keramike, vijček in brusni kamen (t. 22: 15-16).
Drugi objekt je bil zanesljivo stavba. Poimenovali smo ga hiša B. Med linijama x = 2 in x = 5 smo namreč komaj 30 cm pod površino zadeli na plast kamnitega drobirja, ki seje vlekel čez celo širino sonde (si. 38). Površina tlaka je bila skoraj vodoravna ter na vzhodni in zahodni strani jasno omejena, medtem ko je na severu in jugu izginjala v tamkajšnja profila. Tlak je bil debel v povprečju 15 cm, kar je dobro razvidno tudi na risbi severnega profila, kjer je označen kot plast 4. Sredi tlakovanega prostora je bil večji kamnit blok in tik ob njem 50x30 cm velik ostanek ognjišča. Ognjišče je bilo premazano z ilovico in je imelo gladko površino. Severno od ognjišča smo naleteli na
nekaj črepinj, južno od njega pa je stal skoraj cel lonec (si. 39). V njem smo našli ostanke zoglenelih zrn ogrščice, grašice in muhiča. Tlak, ognjišče in ostanke posod (t. 22: 1-8) moramo interpretirati kot hišo, ki je bila široka 3 metre, medtem ko njene dolžine zaradi omejenega izkopa seveda nismo mogli določiti.
Tlak hiše B je prekrivala temnorjava zemlja, ki je na risbi severozahodnega profila (pril. 3) označena kot plast 5. V njej je na liniji x = 2 v vrsti tičalo nekaj velikih kamnov (si. 40), za katere pa ne moremo trditi, da so ostanek zidu. Zanesljivo je le to, da so ležali nad tlakom hiše B in niso imeli z njo nikakršne zveze. Sicer pa tudi plast 5 ni bila intaktna. V njej smo namreč našli tako halštatske in latenske kot tudi redke recentne črepinje. Raztezala se je tako visoko, da so jo že poškodovali z oranjem.
Na pobočju pred obzidjem smo uspeli dokumentirati dve plasti (pril. 3). V spodnji (plast 6) je bilo veliko grušča, ki je očitno nastal ob gradnji 2. zidu. Zgornjo (plast 7) pa moramo interpretirati kot nasutje, ki je preprečevalo, da ni zid zdrsnil po pobočju. Prav na vrhu se v profilu zelo dobro vidijo ruševine 2. zidu.
SI. 38: Gradec pri Vinkovem Vrhu. sonda 1. Kamnit tlak v hiši B.
Abb. 38: Gradec bei Vinkov Vrh. Schnitt 1. Steinpflasterung des Hauses B
Časovna opredelitev: Datiranje posameznih plasti in stavbnih ostalin je težko. Tako ostajata plasti 1 in 2 časovno neopredeljeni, saj ni bilo v njih nobenih kronološko občutljivih najdb. Zid 1 je že zaradi dejstva, da je bil zgrajen na plasti 2, mlajši, s pomočjo fasetirane črepinje, ki je tičala med njegovimi kamni (t. 20: 3), pa ga lahko postavimo na začetek železne dobe. V starejšo železno dobo sodi tudi hiša A, ki je stala za zidom. Datirati jo je moči le z glede na njeno lego, saj nismo med inventarjem (t. 21: 1-10) našli niti ene značilne črepinje.
Plast 3 in plast 6 sodita v mladohalštatski čas. To lahko trdimo na osnovi ustja ciborija (t. 19: 12) in ostenja reoksidacijsko žgane posode (t. IS: 6), ki sta značilni obliki kačastega in certoške-ga horizonta (Dular 1982, 51, 56). Glede na lego obeh zgoraj omenjenih plasti je mladohalštatski tudi zid 2. V njem smo sieer našli nekaj črepinj, vendar pa niso bile značilnih oblik (t. 20: 6-1 I).
Hišo B, kije stala na terasi za obzidjem, datira fragment reoksidacijsko žgane posode (t. 22: I) v čas po stopnji Stična 2 (c/r. Dular 1982, 150 s). Hiša je torej zanesljivo mladohalštatska, kaj več pa o njeni dataciji seveda ni mogoče reči.
Poseljenost Gradca v mlajši železni dobi dokazujejo značilne latenske črepinje (t. 19: 1, 3-5; 22: 9-12). Našli smo jih predvsem v plasti 5 in v humusu.
Dular
Mali vrli nad Srednjim Globodolom
Lega: Sredi gozdnatega grebena, ki z zahodne strani obrobja Globodolsko polje, se nad vasjo Srednji Globodol dviga podolgovat in ozek hrib, ki nosi ime Mali vrh (si. 41). Njegova pobočja so strma, zato je dostop z vzhoda, severa in juga razmeroma neugoden. Nanj seje najlaže povzpeti po grebenu z zahodne strani, kjer je speljana tudi dobra gozdna cesta.
Sestava tal: Apnenec.
Vegetacija: Listnat gozd.
Komunikacije: Lega naselja na Malem vrhu je odročna. Mimo namreč ne vodi nobena pomembnejša pot, dokaj oddaljeno pa je tudi od prevala liri Jordankalu, preko katerega teče povezava med Dobrničeni in Mirno Pečjo. Lego naselja moramo
X - 2
y = 0
+

+
X • 5 y - *
0
+
m
tlak
Ptlasterung
ognjišče Herdstelle
hišni omet j Lehmbewurf

črepinje Scherben

ogl|«
Holzkohle
SI. 39: Gradec pri Vinkovem Vrhu. sonda 1. Tloris hiše B. M. = 1:50.
Abb. 39: Gradec bei Vinkov Vrh. Schnitt 1. GrundriB des I lauscs B.
zato povezovati zlasti z Globodolskim poljem, ki nudi dovolj močno agrarno zaledje za stalno naselitev.
Opis: Naselje je bilo postavljeno na vrh Malega vrha, in sicer tako, da se je v celoti prilagodilo obliki hriba. (s/. 42). Njegov obod je slabo ohranjen in na nekaterih mestih povsem uničen, zato mu je razmeroma težko slediti. Na severni strani zaključuje naselje I meter visoka kamnita ježa, za katero je nastala manjša terasa. Podobno situacijo imamo tudi na jugozahodu, le da preide tu terasa v rahel okop, ki pa se že po nekaj metrih izgubi v pobočju. Na vzhodni strani Malega vrha lahko potek obzidja le slutimo. Izjema je krajši odsek, kjer se je ohranila lepa terasa. Sicer pa
SI. 40: Gradec pri Vinkovem Vrhu. sonda 1. Vrsta velikih kamnov v plasti 5.
Abb. 40: Gradec bei Vinkov Vrh, Schnitt I. Die Steinreihe in der Schicht 5.
je mogoče nekdanji rob naselja na tej strani zaznati le kot rahel prelom v strmini pobočja, ki pa je večkrat prekinjen z naravnimi skalami.
Kje je imelo naselje vhod, ni mogoče ugotoviti. V poštev bi prišel predvsem dostop po grebenu s severa in juga, torej tam, kjer pripelje na Mali vrh tudi sedanja gozdna pot.
Notranjost naselja je zelo razgibana in skalovi-ta. Za ježo na vzhodni strani se vleče majhna, vendar lepa terasa, več manjših teras pa je tudi na severovzhodnem pobočju zunaj samega naselja. Ali so bili ti prostori poseljeni, brez raziskovanj ni mogoče ugotoviti. V krtinah je moči najti drobce keramike in glinastega ometa.
Dosedanja raziskovanja: Naselje, ki še ni bilo raziskano, omenja Simon Rular (Rutar 1899,49).
Dular
Sonda I
l.cga: Za sondo smo izbrali rahlo nagnjeno teraso na vzhodni strani naselja, pod katero se spušča
SI. 41: Mali vrh nad Srednjim Globodolom. Pogled na naselje z jugovzhoda.
Abb. 41: Mali vrh oberhalb von Srednji Globodol. Blick auf die Siedlung von Siidosten.
strmo pobočje proti Srednjemu Globodolu. Bila je 13,5 m dolga in 3 m široka, kasneje smo jo zaradi sive lise, ki se je vlekla proti zahodu, povečali v tej smeri še za 2x2 m. Vse višine so bile merjene od vrha skale severozahodno od sonde, njena absolutna višina pa ni bila določena.
Terenski izvidi: V večjem delu sonde smo že 0,3 m pod površino naleteli na živo skalo, katere grebeni so potekali pošev čez sondo. Med skalami je bila rdečkasta ilovnata mrtvica. Na samem robu terase so bili med grebene žive skale v širini 0,9 m založeni lomljeni kamni; zemlja, v kateri so tičali, je bila za razliko od mrtvice rahlo sivka-ste barve. Ali so kamni ostanek zidu, ki je nekoč obdajal naselje, nismo mogli ugotoviti.
Naselbinske ostaline smo odkrili le v zahodnem delu sonde. Tu se je v tleh širila velika lisa sivorjave ilovnate zemlje, ki je v severnem profilu označena kot plast 1 (si. 43 A in B). Z njo je bila zatrpana večja kotanja. V zemlji smo našli koščke zdrobljenega hišnega ometa, del ročaja pekve, odlomek glinaste žlice, fragmente ostenij posod in tri kline iz roženca (t. 23: 1-13). V južnem delu pravkar omenjene lise sta bili dve plitvi jami (premer 0,6 m in 0,25 m). Skupaj z zdrobljenim glinastim ometom ju smemo z dokajšnjo verjetnostjo razložiti kot del konstrukcije (jami za stojki) primitivnega bivališča, ki je bilo narejeno v plitvi, kamenja očiščeni kotanji. Tej razlagi v prid govore tudi predmeti, ki so bili najdeni v plasti 1, s katero je bila zapolnjena kotanja (pekva, glinasta žlica, kamnita orodja).
Približno I m širok okrogel vkop, ki je med y= I in y = 2,2 zelo dobro viden tako v tlorisu kot tudi v severnem profilu (si. 43 A in B), je mlajši in nima s pravkar opisanim objektom nobene zveze.
SI. 42: Mali vrh nad Srednjim Globodolom. Tloris naselja. M. = 1:1500.
Abb. 42: Mali vrh oberhalb von Srednji Globodol. GrundriB der Siedlung.
Časovna opredelitev: Sodeč po razmerah v sondi 1, imamo na Malem vrhu opraviti z enoplastnim naseljem. Večina najdb časovno ni občutljivih ali pa so take, da se pojavljajo v vseh prazgodovinskih obdobjih (npr. lončenina, okrašena z nalepljenimi razčlenjenimi rebri). Tako ostaja edini zares oprijemljivi kos za datacijo le odlomek glinaste žlice (t. 23: 9), ki postavlja naselje na Malem vrhu nad Srednjim Globodolom v bakreno dobo.
Svoljšak
®
X - 4
v - 0
®
+
(D
y - 0
+
x - 0
y - 5
•111!
humus Humus
rjava ilovnata zemlja braune lehmige Erde
sivorjava ilovnata zeml|a graubraune lehmige Erde
3
živa skala gewachsener Fels
sterilna ilovica slenler Lehin
črnosiva zemlja schwarzgraue Erde
lemnoriava zemlja dunkelbraune Erde
rnftn omel Lehmbewurf
črepinje Scherben
SI. 4.1 Mali vrh nad Srednjim Globodolom. A: sonda 1, severni profil. B: tloris bivališča. M. = 1:50. Abb. 41 Mali vrh oberhalb von Srednji Globodol. A: Schnitt t, Nordprofil. B: GrundriS des Wohnplatzes.
Plešivica nad Drenjem
Lega: Plešivica je markanten vrli (593 m), ki se severozahodno od Drenja strmo dviga iz doline Krke. Južna pobočja so zelo strma in praktično nedostopna (SI. 44). Lažje se je nanjo povzpeti s severa in zahoda, kjer je dostop zložnejši, pobočja pa primerna za košenice. S severne strani pripelje na Plešivico tudi nova lepo speljana gozdna cesta.
Sestava tal: Apnenec.
Vegetacija: Listnat gozd.
Komunikacije: Zvrha Plešivice je dober razgled na vse strani. Naselje leži namreč visoko nad dolino Krke in nadzira pomembno križišče poti, ki se ob njegovem vznožju razcepijo proti zgornjemu toku Krke, proti Novemu mestu in na jug po dolini Starih žag v Belo krajino.
Opis: Vrh je kopast, zato je na njem precej prostora. Južna stran je precej strma, medtem ko so pobočja proti severu, vzhodu in zahodu
razmeroma položna. Na vzhodni strani je moč na pobočju opaziti štiri manjše terase (velikost približno 4x8 m), ki dajejo videz, da so delo človeških rok. Morda so to zravnani prostori za stavbe, kar pa seveda brez sondiranja ni mogoče zanesljivo trditi.
Najbolj presenetljivo je dejstvo, da naselje nima nobenih nasipov, zato tudi njegovega oboda in velikosti ni mogoče ugotoviti (SI. 45). Vrh je bil torej neutrjen ali pa je imel le leseno palisado, saj nismo na njem zasledili niti najbolj skromnih fortifikacijskih sledov.
Najdbe (hišni lep in keramika) so najpogostejše v krtinah na najvišjem predelu Plešivice (tik ob televizijskem pretvorniku), posamezne drobce pa je moč najti tudi nižje na pobočju.
Dosedanja raziskovanja: Naselje je odkril Pečnik, ki je na njem nekaj malega kopal (Pečnik 1889, 96). Glinene svitke s Plešivice omenja tudi Dežman
SI. 44: Plešivica nad Drenjem. Pogled na naselje z jugovzhoda. Abb. 44: Plešivica oberhalb von Drenje. Blick auf die Siedlung von Siidosten.
SI. 45: Plešivica nad Drenjem. Tloris naselja. M. = 1:1500. Abb. 45: Plešivica oberhalb von Drenje. GrundriB der Siedlung.
(Deschmann, 1888). Po Pečniku naj bi kmetje tu našli tudi bronasto okrasje (igle, koralde), kar pa seveda ni dokazano (Pečnik 1904, 34).
Dular
Sonda 1
Lega: Sondo smo zakoličili na zahodnem temenu Plešivice, in sicer tako, da je ležala vzporedno z južnim robom pobočja. Z njo smo želeli preveriti predvsem debelino plasti, saj naselje nima roba oziroma utrdbenega sistema. Sonda je bila 9 m dolga in 3 m široka, razdelili pa smo jo v dve iz-kopni polji (velikosti 3x3 m in 3x5 m) med katerima je bil 1 m širok vmesni profil.
Terenski izvidi: S sondiranjem smo ugotovili, da je bila plast humusa in zemlje zelo tanka, saj smo ponekod že slabih 10 cm pod površjem zadeli na živo skalo. Največjo globino smo dosegli v vzhodnem delu sonde, vendar tudi tu izkop ni segal globje od polovice metra. Kulturna plast je bila pravzaprav le ena. To je bila temnorjava zemlja, ki je ležala takoj pod gozdnim humusom in je segala vse do živoskalnate osnove. V njej je bilo precej kamnitega drobirja in koščkov prežganega glinastega ometa. Tu in tam je ležalo tudi nekaj drobcev lesnega oglja. Temnorjavo zemljo smo poimenovali plast 1.
Kot je bilo že rečeno, je bila kulturna plast najdebelejša v vzhodnem delu sonde. Tu jo je na eni strani omejeval kup kamnitega drobirja, na drugi strani pa je segala do roba žive skale. V 45 cm debelem zasutju so ležali deli glinastega ometa, koščki oglja, fragmenti lončenine in glinasta utež (t. 23: 14-20). Sodeč po gradivu je bil prostor, ki smo ga sondirali, zanesljivo poseljen, žal pa iz ugotovljenih struktur nismo mogli izluščiti oblike bivališča.
Časovna opredelitev: Večino najdb časovno ni moč opredeliti, lončena odlomka ustij (t. 23: 16,17) pa sodita med oblike, ki jih je Dular opredelil v pozno bronasto dobo (Dular 1993, 104 s). To je tudi časovni okvir, v katerega moramo postaviti naselje na Plešivici nad Drenjem.
Križ
SKLEP
Razprava o sondiranjih na višinskih naseljih v Suhi krajini je v kratkem času že druga sistematična objava terenskih izvidov in najdb iz prazgodo-
vinskih najdišč Dolenjske. Po predstavitvi naselij v Mirenski in Temeniški dolini, smo tokrat obdelali Suho krajino, torej področje, ki prav tako velja za klasično ozemlje dolenjske halštatske skupine. Na tem prostoru smo raziskali sedem naselij. Od pomembnejših nismo sondirali le Gradišča pri Valični vasi. To naselje so s kopanjem peska v preteklosti skoraj uničili, z manjšim raziskovalnim posegom pa so leta 1983 in 1984 na njem odkrili temelje prazgodovinske hiše z bogatim inventarjem (Breščak, 1984; Breščak, Križ 1985). Najdba bo predstavljena v posebnem članku v eni od prihodnjih številk Arheološkega vestnika.
Časovna opredelitev naselij
Časovna opredelitev naselij je jasna in v glavnem ne spreminja dosedanjih dognanj. Dve naselji, to sta Stari grad nad Seli pri Šumberku in Veliki vrh nad Srednjim Globodolom, sta bili obljudeni le v bakreni dobi. Preciznejša datacija znotraj tega obdobja zaradi skromnih najdb ni mogoča.
V drugo skupino lahko uvrstimo Plešivico nad Drenjem in Makovec nad Zagorico pri Dobrniču. Ti dve naselji sodita v pozno bronasto dobo, torej v čas, ko pride na Dolenjskem v poselitveni strukturi do precejšnjih sprememb. Ker smo te dogodke že dovolj izčrpno osvetlili, jih na tem mestu ne kaže ponavljati (Dular 1993).
Za klasični železnodobni naselji lahko označimo le Gradec pri Vinkovem Vrhu in Cvinger nad Koriti. Njun začetek sega v horizont Podzemelj, nato pa sta bili obljudeni skozi vso starejšo železno dobo in ob koncu mlajše železne dobe. Po kronološkem razponu torej v ničemer ne odstopata od ostalih doslej raziskanih dolenjskih železno-dobnih centrov.
Novosti smo ugotovili predvsem na naselju Korinjski hrib nad Velikim Korinjem. Čeprav večina najdb s tega najdišča ni bila najdena v intaktnih prazgodovinskih plasteh, pa smo iz njih kljub temu lahko razbrali zelo zanimiv kronološki razpon najdišča. Začetek naselja sega namreč v bakreno dobo, in sicer najverjetneje v njen mlajši del. Nato je bil Korinjski hrib poseljen še v mlajši bronasti dobi, poznolatenski dobi in pozni antiki. Glavno novost med dolenjskimi višinskimi naselji predstavlja vsekakor ugotovitev, da je bilo naselje obljudeno v mlajši bronasti dobi. Na drugih najdiščih najdb iz tega obdobja doslej še nismo odkrili, kar ob več kot tridesetih sondiranjih zanesljivo ne more biti zgolj slučaj. Glede na to zavzema za zdaj Korinjski hrib med višinskimi naselji Dolenjske posebno mesto.
Fortifikacije
Obzidja smo ugotovili le na treh naseljih. Zid na Starem gradu nad Seli pri Šumberku je bil slabo ohranjen, zato s konstrukcijskega vidika ne prinaša veliko novega. Važno je predvsem to, da je bil zid ugotovljen, saj imamo tako po Gradcu pri Mirni pred seboj že drug primer naselja iz bakrene dobe, ki je bilo obdano z obzidjem. Po dimenzijah in načinu gradnje sta si oba zidova podobna.
Pomembnejše je bilo seveda sondiranje obzidij na obeh železnodobnih naseljih, to je na Gradcu pri Vinkovem Vrhu in na Cvingerju nad Koriti. Sedaj ko so dobro objavljeni in analizirani utrdbeni sistemi s Cvingerja nad Virom pri Stični (Ga-brovec 1994, 144 ss), lahko naredimo tudi prve primerjave.
Čeprav je z eno samo sondo zelo težko ugotoviti vse podrobnosti, ki zadevajo velikost, datacijo in način gradnje posameznega zidu, pa lahko brez zadržkov rečemo, da imamo tako na Cvingerju kot na Gradcu opraviti s stiškim tipom obzidja. Oba starejša zidova sta namreč grajena na enak način, to je iz velikih kamnitih blokov, ki so jih uporabili za fronte, in kamnitega drobirja, ki je služil za polnilo. Tudi dimenzije zidov se s stiškimi bolj ali manj ujemajo.
Največja razlika, ki smo jo ugotovili na obeh naših najdiščih pa je v tem, da najstarejše obzidje ni bilo postavljeno na raščena tla, ampak na že prej poseljeno površino. Obe naselji sta bili torej na začetku obljudenosti brez obzidij. Tako stanje ni moglo trajati prav dolgo. Na Cvingerju nad Koriti seje zanesljivo odvilo znotraj horizonta Podzemelj, v katerega sodi tudi najstarejši zid. Situacija na Gradcu pri Vinkovem Vrhu je manj jasna, ker v najstarejših plasteh ni bilo tipičnih najdb.
V zvezi s konstrukcijskimi razlikami moramo opozoriti še na en detajl, ki je bil odkrit na Cvingerju nad Koriti. Gre za horizontalno režo v najstarejšem zidu, v kateri so ležali ostanki zoglenelega bruna. Na osnovi enega samega primera je seveda težko reči, če imamo res opraviti s prečno leseno vezjo, vsekakor pa je to detajl, ki je bil v Stični odkrit le v enem primeru in še to v zidu II (ib. 82, pril. 10).
Drugega zidu na Cvingerju zaradi močnega požara nismo mogli ugotoviti, na Gradcu pa je bil enako kot v Stični zgrajen na začetku mlado-halštatskega obdobja, ko je delno prekril starejšega. V njegovih frontah ni bilo rež za vertikalne stojke, kar pa je verjetno zgolj slučaj zaradi razmeroma ozkih sond.
Tretjega halštatskega zidu pa nismo odkrili ne na Gradcu in ne na Cvingerju. Podobno se nam je zgodilo na Kunklu pod Vrhtrebnjem, kjer se nam kljub natančnemu kopanju prav tako ni posrečilo izluščiti tretjega zidu. To je navsezadnje razumljivo, saj je bil tudi na Cvingerju nad Virom pri Stični zid 111 odkrit le v nekaj sondah in še to v zelo bornih ostankih (ib. 146). Če bi ga torej želeli dokumentirati tudi na naših najdiščih, bi bilo potrebno izkopati več sond.
Naravnost odlično pa je bil na Cvingerju nad Koriti ohranjen poznolatenski zid. Zgrajen je bil na podoben način kot halštatski, le da je bil ožji in da so pri njegovi gradnji uporabili kamenje manjših dimenzij.
Stavbe
Čeprav so bile sonde postavljene na robove naselij, smo skoraj v vseh naleteli na strukture, ki jih je moč interpretirati kot ostanke stavb. Tako so se v celoti potrdili rezultati sondiranj, ki smo jih opravili na naseljih v Mirenski in Temeniški dolini. Že takrat smo namreč ugotovili, da so bili prostori za robovi naselij intenzivno pozidani (Dular el al. 1991, 108), enak princip razporeditve stavb pa je bil ugotovljen tudi v Stični (Ga-brovec 1994, 148 ss).
Zanimivo je, da veljajo te ugotovitve za vsa naselja, ne glede na to iz katerega časa so. Hiša na Starem gradu nad Seli pri Šumberku, ki sodi v bakreno dobo, je bila sicer slabo ohranjena, vendar pa je stala tik za obzidjem. Enako lahko rečemo za ostanek stavbe na Makovcu nad Zagorico. Na njen inventar smo naleteli tik za robom na južni strani naselja, sodi pa v pozno bronasto dobo.
Največ ostankov hiš je iz železne dobe. To je razumljivo, saj so bile plasti v naseljih debele, najdbe pa bolje ohranjene. Zanimiva je ugotovitev, da so v času nastarejšega zidu tako na Cvingerju nad Koriti kot na Gradcu pri Vinkovem Vrhu hiši stali neposredno ob zidu. Lahko bi celo rekli, da sla se nanj naslanjali, saj so ležale ruševine vse do kamnov notranjih front.
Ko je bil na obeh naseljih zgrajen 2. zid, je bila arhitektura umaknjena v notranjost. Tako je za obzidjem nastal 1-2 metra širok prazen prostor. Podoben hodnik, ki je očitno omogočal komunikacijo ob obzidju, je bil znan že iz Stične, (Gabro-vec 1994, 150), nanj pa smo naleteli tudi na Kunklu pod Vrhtrebnjem, kjer je bil celo tlakovan s kamnitim drobirjem (Dular et al. 1991, 73).
Ker je bila širina sond že vnaprej določena,
tlorisov posameznih stavb nismo odkrili v celoti. Tako o njihovi obliki, velikosti in načinu gradnje ne moremo reči končne besede. Od bakrenodobne hiše na Starem gradu se je na primer ohranil dokaj jasen obris in del podrte stene, pod katero je ležalo nekaj najdb. Slabše je bila ohranjena hiša na Makovcu, ki sodi v pozno bronasto dobo. Dokumentirali smo jo lahko le na osnovi razsutega hišnega inventarja.
Od hiše A na Cvingerju nad Koriti (starohal-štatski čas) smo uspeli dokumentirati razmeroma obsežno pogorišče s kosi zoglenele stenske konstrukcije, med katero je ležal zdrobljen glinast omet. Hiša B, kije mladohalštatska,je imela kamnit temelj, ob njeni steni smo našli ognjišče.
Hiša A na Gradcu pri Vinkovem Vrhu je stala tik za zidom. Od nje je ostala razmeroma velika površina zdrobljenega hišnega ometa in pod njim številne najdbe. Mladohalštatska hiša B je bila
bolje ohranjena, saj smo jo lahko omejili v širino, medtem ko ji dolžine zaradi omejenega izkopa nismo mogli določiti. Hiša je imela tlakovana tla in na sredini ognjišče.
Na podoben način je bila zgrajena tudi pozno-latenska hiša na Korinjskem hribu. Tudi tu smo namreč našli razmeroma dobro ohranjeno tlakovano hodno površino in na njej ostanke ognjišča.
Kot vidimo, je bila stopnja ohranjenosti stavb od primera do primera različna, gledano v celoti pa je bila slaba. Na tako stanje je zanesljivo vplivala kontinuirana poselitev, medtem ko je bila kvaliteta podatkov, ki smo jih zbrali med izkopavanjem, precej omejena zaradi vnaprej določene velikosti sond. Če bi torej hoteli zvedeti o notranjih zasnovah naselij kaj več, bi bilo potrebno odpreti večje površine.
Dular
KATALOG
Korinjski hrib nad Velikim Korinjem ........................l. 1-3
Stari grad nad Seli pri Šumberku...................................t. 4
Makovec nad Zagorico pri Dobrniču.........................t. 5-8
Cvinger nad Koriti.......................................................I. 9-17
Gradec pri Vinkovem Vrhu .....................................t. 18-22
Mali vrh nad Srednjim Globodolom............................l. 23
Plešivica nad Drenjem ....................................................t. 23
Korinjski hrib nad Velikim Korinjem
Tabla 1
1.	Frag. ustja; izdelan na počasnem vretenu; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina hrapava; sestava drobrnozrnata, porozna; pr. ustja 14 cm; lega: sonda 1, plast 2.
2.	Frag. ustja; izdelan na počasnem vretenu; barva: zunaj črnorjava, znotraj temnorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 14,5 cm; lega: sonda 1, plast 2.
3.	Frag. ustja; izdelan na vretenu; barva: zunaj rjava, znotraj sivočrna; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: izvle-čeno rebro; pr. ustja 15,5 cm; lega: sonda 1, plast 2.
4.	Frag. ustja; izdelan na počasnem vretenu; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 19 cm; lega: sonda I, plast 2.
5.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj temnorjava; površina gladka; sestava grobozrnata; okras: fasetiranje; pr. ustja 19 cm, največji pr. 20,5 cm; lega: sonda I, plast 2.
6.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: glavničenje; velikost 4 cm; lega: sonda 1, plast 2.
7.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj temnorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: glavničenje; velikost 5,S cm; lega: sonda I, plast 2.
S. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj rjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: glavničenje; velikost 5,8 cm; lega: sonda I, plast 2.
9. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rdečesiva,
znotraj rdečesiva; površina hrapava; sestava drobnozrnata; okras: nalepljeno bradavico obroblja plitva kanelura; velikost 7 cm; lega: sonda 1, plast 2.
10.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črnorjava, znotraj črna; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 15,5 cm; lega: sonda t, plast 3.
11.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj rdečerjava, znotraj sivorjava; površina hrapava; sestava drobnozrnata; okras: glavničenje; pr. dna 11,5 cm; lega: sonda I. iz kamnitega tlaka hiše.
12.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivorjava, znotraj rdečerjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: glavničenje; velikost 7 cm; lega: sonda 1, iz kamnitega tlaka hiše.
13.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rdečesiva; površina hrapava; sestava drobnozrnata; okras: glavničenje; velikost 5 cm; lega: sonda 1, iz kamnitega tlaka hiše.
14.	Frag. vijčka; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; največji pr. 5,3 cm; lega: sonda I. iz kamnitega tlaka hiše.
15.	Klina iz kremena; velikost 6,7 cm; lega: sonda I, iz skalne razpoke pod ognjiščem.
Ki. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rdečesiva, znotraj sivorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: kanelirano ustje; pr. ustja 17 cm; lega: sonda I, plast 4.
17. Frag. vijčka iz črepinje; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj sivorjava; površina hrapava; sestava drobnozrnata, porozna; velikost 4 cm; lega: sonda 1, plast 4.
Tabla 2
1.	Bakrena ploščata sekira; velikost 0.2 cm; lega: slučajna najdba na zahodnem pobočju.
2.	Frag. bakrene ploščate sekire; velikost 3,1 cm; lega: slučajna najdba na vzhodnem pobočju med cerkvijo in skalnim robom.
3.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivorjava, znotraj sivorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata: okras: vrez pred žganjem; velikost 1,8 cm; lega: slučajna najdba.
4.	Frag. bronasta igla; okras: drobni vrezi; velikost 11 cm; lega: slučajna najdba na pobočju severno od stolpa 1.
5.	Frag. bronasta igla; okras: drobni vrezi; velikost 7,4 cm; lega: slučajna najdba na zahodnem pobočju.
6.	Bronast nož; velikost 11 cm; lega: stolp 5, ruševinska plast.
7.	Frag. ročaja bronastega srpa; velikost 2,7 cm; lega: sonda 3.
8.	Bronast srp; velikost 18,5 cm; lega: slučajna najdba na pobočju severno od stolpa 1.
9.	Frag. ostenja z ročajem; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivočrna, znotraj sivočrna; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: vrez pred žganjem; največji pr. 16 cm; lega: stolp 1, zunaj vzhodne stene.
10.	Frag. ostenja z ročajem; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivorjava, znotraj rjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; velikost 8 cm: lega: stolp 1, zunaj vzhodne stene.
11.	Frag. ostenja z ročajem; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočrna, znotraj rjavočrna; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljena bradavica in vrezi pred žganjem; velikost 6 cm; lega: cerkev, stranska ladja, iz skalne razpoke.
12.	Frag. ročaj; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; velikost 4,5 cm; lega: cerkev, stranska ladja.
13.	Frag. ročaj; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava; površina hrapava; sestava drobnozrnata; velikost 6 cm; lega: cerkev, apsida.
14.	Frag. ročaj; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočrna; površina gladka; sestava drobnozrnata; velikost 6 cm; lega: cerkev, stranska ladja.
15.	Frag. ostenja z izvlečeno bradavico; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočrna, znotraj rjavočrna; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: bradavico obroblja plitva kanelura; velikost 6 cm; lega: poskusni izkop 1982 na terasi med stolpoma 1 in 2; 2. poglobitev.
16.	Frag. ostenja z izvlečeno bradavico; izdelan prostoročno; barva: zunaj rdečesiva, znotraj rjavordeča; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: ovalno bradavico obroblja kanelura; velikost 6,5 cm: lega: poskusni izkop 1982 na terasi med stolpoma 1 in 2; 2. poglobitev.
Tabla 3
1.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina gladka; sestava grobozrnata; okras: poševno žlebljenje; pr. ustja 16 cm, največji pr. 18 cm; lega: poskusni izkop 1982 na terasi med stolpoma 1 in 2; 2. poglobitev.
2.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj temnorjava; površina hrapava; sestava drobnozrnata; okras: poševno žlebljenje; pr. ustja 24 cm. največji pr. 25,5 cm; lega: poskusni izkop 1982 na terasi med stolpoma 1 in 2; 3. poglobitev.
3.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rdečerjava, znotraj temnorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljene bradavice in rebro; pr. ustja 17 cm; lega: stolp 1, ob zahodni steni.
4.	Frag. držaja z luknjami; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; velikost 3 cm; lega: poskusni izkop 1982 na terasi med stolpoma 1 in 2; 2. poglobitev.
5.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rdečerjava, znotraj sivorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljeno rebro; velikost 7 cm; lega: poskusni izkop 1982 na terasi med stolpoma 1 in 2; 3. poglobitev.
6.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rdečerjava, znotraj rdečerjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; velikost 5,8 cm; lega: cerkev, ob južnem zidu.
7.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina hrapava; sestava drobnozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; velikost 3 cm; lega: poskusni izkop 1982 na terasi med stolpoma I in 2; I. poglobitev.
8.	Frag. železne fibule; velikost 3,2 cm; lega: slučajna najdba na pobočju med stolpom 4 in 5.
9.	Frag. bronastega obročka; velikost 2,5 cm; lega: slučajna najdba.
10.	Frag. bronast gumb; velikost 3,6 cm; lega: slučajna najdba na platoju med cerkvijo in stolpom 3.
11.	Frag. ustja; izdelan na počasnem vretenu; barva: zunaj rjavočrna, znotraj rjavočrna; površina hrapava; sestava grobozrnata, porozna; pr. ustja 36 cm; lega: poskusni izkop 1982 na terasi med stolpoma 1 in 2; 2. poglobitev.
12.	Frag. ustja; izdelan na vretenu; barva: zunaj rjavosiva, znotraj rjavosiva; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: izvlečeno rebro; pr. ustja 19,5 cm; lega: poskusni izkop 1982 na terasi med stolpoma 1 in 2; 1. poglobitev.
13.	Frag. ustja in ostenja; izdelan na vretenu; barva: zunaj črna, znotraj črna; površina gladka; sestava: prečiščena glina; pr. ustja 17 cm, največji pr. 20 cm; lega: poskusni izkop 1982 na terasi med stolpoma 1 in 2; 1. poglobitev.
14.	Frag. ostenja; izdelan na vretenu; barva: zunaj temnosiva, znotraj svetlosiva; površina gladka; sestava: prečiščena glina; okras: plitva kanelura; največji pr. 20,5 cm; lega: poskusni izkop 1982 na terasi med stolpoma 1 in 2; 1. poglobitev.
15.	Frag. ostenja; izdelan na vretenu; barva: zunaj siva, znotraj sivočrna; površina gladka; sestava: prečiščena glina; okras: plitvi kaneluri; največji pr. 12 cm; lega: poskusni izkop 1982 na terasi med stolpoma 1 in 2; 1. poglobitev.
16.	Frag. dna; izdelan na vretenu; barva: zunaj temnosiva, znotraj svetlosiva; površina gladka; sestava: prečiščena glina; pr. dna 7 cm; lega: poskusni izkop 1982 na terasi med stolpoma 1 in 2; 2. poglobitev.
Stari grad nad Seli pri Sumberku
Tabla 4
1.	Frag. ročaja; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: široka kanelura; velikost 7,5 cm; inv. št. P 18162; lega: sonda 1, plast 1.
2.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rdečesiva, znotraj siva; površina hrapava; sestava drobnozrnata; velikost 3,7 cm; inv. št. P 18148; lega: sonda 1, plast 3.
3.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: zunaj rdečerjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; največji pr. 10 cm; inv. št. P 18147; lega: sonda 1, plast 3.
4.	Frag. zajemalke; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlosiva; površina hrapava, porozna; sestava grobozrnata; velikost 5 cm; lega: sonda 1, plast 3.
5.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črnosiva, znotraj rumenosiva; površina hrapava; sestava drobnozrnata; največji pr. 22,5 cm; inv. št. P 18159; lega: sonda 1. plast 2.
6.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočrna, znotraj črnosiva; površina hrapava, porozna; sestava grobozrnata; okras: vrez pred žganjem; velikost 4,5 cm; inv. št. P 18158; lega: sonda 1, plast 2.
7.	Frag. ostenja z ročajem; izdelan prostoročno; barva: zunaj siva, znotraj siva; površina hrapava; sestava drobnozrnata; okras: plitvi vtisi na držaju; velikost 3,5 cm; inv. št. P 18155; lega: sonda I, plast 2.
8.	Frag. vijček; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; višina: 4 cm, največji pr. 6 cm; inv. št. P 18149; lega: sonda 1, plast 2.
9.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; največji pr. 11 cm; inv. št. P 18151; lega: sonda 1, plast 2.
10.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj čmorjava; površina hrapava; sestava drobnozrnata; okras: plitvi vtisi; pr. ustja 11 cm, največji pr. 14,5 cm; inv. št. P 18170; lega: sonda I, iz zidu.
11.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj sivorjava; površina hrapava; sestava drobnozrnata; okras: nalepljene bradavice; velikost 5,5 cm; inv. št. P 18172; lega: sonda 1, iz zidu; opomba: deformirana v ognju.
12.	Frag. ostenja (?); izdelan prostoročno; barva: zunaj sivorjava; površina hrapava; sestava drobnozrnata; okras: plitvi vtisi; velikost 2,8 cm; inv. št. P 18174; lega: sonda 1, iz zidu.
Makovec nad Zagorico pri Dobrniču
Tabla 5
1.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavordeča, znotraj rjava; površina hrapava; sestava grobozrnata: pr. ustja 25,5 cm; inv. št. P 18286; lega: sonda 1, plast 2.
2.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj rjavosiva; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: fasetiranje; velikost 5,5 cm; inv. št. P 18289; lega: sonda 1. plast 2.
3.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rdečerjava, znotraj rdečerjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 24 cm; inv. št. P 18232; lega: sonda 1, med kamenjem na robu naselja.
4.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj siva, znotraj rjavosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 26 cm; inv. št. P 18246; lega: sonda 1, med kamenjem na robu naselja.
5.	Frag. ostenja z držajem; izdelan prostoročno; barva: zunaj rdečesiva, znotraj rdečesiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; velikost 6 cm; inv. št. P 18253 a; lega: sonda 1, med kamenjem na robu naselja; opomba: v ognju.
6.	Frag. ostenja z držajem; izdelan prostoročno; barva: zunaj siva, znotraj rdečesiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; velikost 5 cm; inv. št. P 18253 b; lega: sonda 1, med kamenjem na robu naselja; opomba: v ognju.
7.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj siva, znotraj siva; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; velikost 6 cm; inv. št. P 18252; lega: sonda 1, med kamenjem na robu naselja; opomba: v ognju.
8.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rdečerjava, znotraj rdečerjava; površina gladka; sestava grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; velikost 4 cm; inv. št. P 18233; lega: sonda 1, med kamenjem na robu naselja.
9.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj temnorjava; površina gladka; sestava grobozrnata; okras: nalepljena bradavica; pr. ustja 21 cm. največji pr. 22 cm; inv. št. P 18221; lega: sonda 1, hiša I.
10.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj temnorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: rahlo fasetiranje; pr. ustja 27 cm, največji pr. 29 cm; inv. št. P 18279; lega: sonda 1, hiša 1.
11.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivorjava, znotraj rjavočrna; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; pr. ustja 32 cm; inv. št. P 18358; lega: sonda 1, hiša 1.
Tabla 6
1.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj siva; površina hrapava; sestava drobnozrnata; pr. ustja 16 cm; inv. št. P 18360; lega: sonda I, hiša 1; opomba: v ognju.
2.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rdečerjava, znotraj sivordeča; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 18 cm; inv. št. P 18319 a,b; lega: sonda I, hiša 1.
3.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rdečerjava, znotraj rdečesiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 22 cm; inv. št. P 18318 a; lega: sonda I, hiša 1.
4.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 20,5 cm; inv. št. P 18334; lega: sonda 1, hiša 1.
5.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnosiva, znotraj rdečesiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 22 cm; inv. št. P 18333; lega: sonda 1, hiša 1.
6.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 28 cm; inv. št. P 18295; lega: sonda 1, hiša 1.
7.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rdečerjava, znotraj rdečerjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro z držajem: pr. ustja 19,5 cm. največji pr. 24 cm; inv. št. P 18302 a; lega: sonda 1, hiša 1.
8.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj siva, znotraj siva; površina gladka; sestava: prečiščena glina; pr. dna 11,5 cm; inv. št. P 18322 a,b; lega: sonda 1. hiša 1; opomba: v ognju.
9.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj rdečerjava, znotraj rjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. dna 10 cm; inv. št. P 18323 a; lega: sonda 1, hiša 1.
10.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj rumeno-rjavosiva, znotraj rumenorjava; površina hrapava; sestava drobnozrnata: pr. dna 6 cm; inv. št. P 18362; lega: sonda 1, hiša 1.
11.	Vijček; izdelan prostoročno; barva: zunaj rumenosiva; površina gladka; sestava drobnozrnata; višina: 2,6 cm, največji pr. 3,5 cm; inv. št. P 18270; lega: sonda 1, hiša 1.
12.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj rjavosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; velikost 11,5 cm; inv. št. P 18348; lega: sonda 1, hiša 1.
13.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj siva, znotraj siva; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; velikost 8,5 cm; inv. št. P 18351; lega: sonda 1, hiša I; opomba: v ognju.
14.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivočrna, znotraj temnosiva; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: vtisi s koleščkom; velikost 7,5 cm; inv. št. P 18324; lega: sonda 1, hiša 1.
Tabla 7
1.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rdečerjava, znotraj rdečerjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; velikost 5 cm; inv. št. P 18303 a; lega: sonda 1, hiša 1.
2.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rdečerjava, znotraj rdečerjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 26 cm; inv. št. P 18296; lega: sonda I. hiša I.
3.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rdečesiva, znotraj rdečesiva; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 30 cm; inv. št. P 18316 a; lega: sonda l.hiša 1; opomba: v ognju.
4.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivorjava, znotraj siva; površina hrapava; sestava grobozrnata: pr. ustja 28 cm; inv. št. P 18333 a,b; lega: sonda I, hiša I.
5.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj siva, znotraj siva; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 46 cm; inv. št. P 18336 a; lega: sonda I, hiša I; opomba: v ognju.
6.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina gladka; sestava grobozrnata; okras: fasetiranje; pr. ustja 28 cm; inv. št. P 18359; lega: sonda I, hiša I.
7.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rdečerjava, znotraj rjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: fasetiranje; pr. ustja 34,5 cm; inv. št. P 18335; lega: sonda I, hiša 1.
8.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rdečesiva, znotraj rdečesiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: rahlo fasetiranje na notranji strani; pr. ustja 36 cm; inv. št. P 18299; lega: sonda 1, hiša i.
Tabla 8
1.	Frag. ostenja z ročajem; izdelan prostoročno; barva: zunaj siva, znotraj siva; površina gladka; sestava drobnozrnata; velikost 6 cm; inv. št. P 18330 b; lega: sonda 1, hiša 1; opomba: v ognju.
2.	Frag. ostenja z ročajem; izdelan prostoročno; barva: zunaj siva; površina gladka; sestava drobnozrnata; velikost 7 cm; inv. št. P 18330 a; lega: sonda 1. hiša 1; opomba: v ognju.
3.	Frag. ostenja z ročajem; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnosiva, znotraj temnosiva; površina hrapava; sestava drobnozrnata; velikost 6,2 cm; inv. št. P 18331; lega: sonda 1, hiša 1.
4.	Frag. ostenja z držajem; izdelan prostoročno; barva: zunaj siva, znotraj rdečesiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; velikost 10,5 cm; inv. št. P 18357; lega: sonda 1. hiša 1; opomba: v ognju.
5.	Frag. ostenja z držajem; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivorjava, znotraj rjavosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; velikost 12,5 cm; inv. št. P 18356; lega: sonda 1, hiša 1; opomba: v ognju.
6.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rumenosiva, znotraj rumenosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; velikost 18 cm; inv. št. P 18346 a; lega: sonda 1, hiša 1; opomba: v ognju.
7-8. Frag. ostenja z držajem; izdelana prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj sivorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; velikost 15,5 cm; inv. št. P 18329; lega: sonda 1, hiša 1.
9. Vijček, cel; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; višina 3 cm. največji pr. 3,7 cm; inv. št. P 18237; lega: sonda 1. plast 3.
Cvinger nad Koriti
Tabla 9
1.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 27 cm; inv. št. P 18000; lega: sonda 1, plast 1.
2.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 17,5 cm; inv. št. P 17964 a; lega: sonda I. plast I;
3.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnosiva, znotraj temnosiva; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 12 cm; inv. št. P 18004; lega: sonda I. plast I.
4.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlorjava, znotraj siva; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 21 cm, največji pr. 22,5 cm; inv. št. P 17931; lega: sonda 1, plast 1.
5.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rdečerjava, znotraj rdečerjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 29 cm; inv. št. P 17880; lega: sonda I. plast I.
6.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna, znotraj črna: površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: navpično nalepljeno rebro; pr. ustja 23 cm; inv. št. P 18111 a,b; lega: sonda 1, plast I.
7.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavorumena, znotraj rjavorumena; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro in kancluri; pr. ustja 26,5 cm; inv. ši. I' 17947; lega: sonda I, plast I.
8.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivorjava, znotraj sivorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 15,5 cm; inv. št. 1' 17985; lega: sonda 1, plast I.
9.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj rjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 14 cm; inv. št. P 17965; lega: sonda I, plast I.
10.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj
sivorjava, znotraj sivorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: nalepljena bradavica; pr. ustja 12 cm, največji pr. 15 cm; inv. št. P 17932; lega: sonda 1, plast 1.
11.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj temnosiva; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 10,3 cm, največji pr. 11,5 cm; inv. št. P 18114; lega: sonda 1, plast 1.
12.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rdečerjava, znotraj rjava: površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; velikost 4 cm; inv. št. P 17881; lega: sonda 1, plast 1.
13.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rdečerjava, znotraj rjava: površina gladka; sestava grobozrnata; okras: vtisi na ustju; velikost 5 cm; inv. št. P 17999; lega: sonda 1, plast 1.
14.	Frag. ustja z ročajem; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivorjava, znotraj rjavočrna; površina hrapava; sestava drobnozrnata; velikost 7,2 cm; inv. št. P 18106; lega: sonda 1, plast 1.
15.	Frag. rešetke prenosnega ognjišča; izdelan prostoročno; barva: zunaj rdečerjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; velikost 8 cm; inv. št. P 18015 b; lega: sonda 1, plast 1.
Tabla 10
1.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj rdečerjava, znotraj rdečerjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. dna 16 cm; inv. št. P 17957; lega: sonda 1, plast 1.
2.	Frag. ostenja in dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna, znotraj črna; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. dna 7 cm; inv. št. P 17955; lega: sonda 1, plast 1.
3.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj rjavosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; velikost 8,5 cm; inv. št. P 18009; lega: sonda 1. plast 1.
4.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava. znotraj rjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: prstni vtisi; velikost 12,5 cm; inv. št. P 17974; lega: sonda 1, plast 1.
5.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj rjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: globoke kanelure in vtisi z lopatico; velikost 8 cm; inv. št. P 17878; lega: sonda I, plast I.
6.	Vijček, cel; izdelan prostoročno; barva: zunaj siva; površina gladka; sestava drobnozrnata; višina: 3,5 cm, največji pr. 4,5 cm; inv. št. P 17938; lega: sonda 1, plast 1.
7.	Frag. utež; izdelana prostoročno; barva: zunaj sivorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; višina 4,5 cm; inv. št. P 17886; lega: sonda I, plast I.
8.	Frag. utež; izdelana prostoročno: barva: zunaj sivorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; višina 8 cm; inv. št. P 17882; lega: sonda 1. plast I.
9.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj siva, znotraj siva: površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 18,5 cm; inv. št. P 18063; lega: sonda 1, iz ruševin halštatskega zidu.
10.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna, znotraj črna; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 20 cm, največji pr. 22 cm; inv. št. P 18073; lega: sonda I, iz ruševin halštatskega zidu.
11.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj siva, znotraj siva; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 26 cm, največji pr. 27 cm; inv. št. P 18080; lega: sonda 1, iz ruševin halštatskega zidu.
12.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivočrna, znotraj sivočrna; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljeno rebro; pr. ustja 27 cm; inv. št. P 18079; lega: sonda I, iz ruševin halštatskega zidu.
13.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna, znotraj črna; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 17,5 cm, največji pr. 19 cm; inv. št. P 17729; lega: sonda 1, iz ruševin halštatskega zidu.
14.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rdečerjava, znotraj rjava; površina hrapava; sestava drobnozrnata; pr. ustja 17,5 cm; inv. št. P 18039; lega: sonda 1, iz ruševin halštatskega zidu.
15.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj temnorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 15 cm; inv. št. P 18038; lega: sonda 1, iz ruševin halštatskega zidu.
16.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj sivordeča; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. dna 12 cm; inv. št. P 18043; lega: sonda 1, iz ruševin halštatskega zidu.
17.	Frag. uteži; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavordeča; površina gladka; sestava drobnozrnata; velikost 5,5 cm; inv. št. P 18046; lega: sonda 1, iz ruševin halštatskega zidu;
18.	Frag. uteži; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivorjava; površina gladka; sestava grobozrnata; okras: top vrez pred žganjem; velikost 4,7 cm: inv. št. P 18045; lega: sonda 1, iz ruševin halštatskega zidu.
Tabla 11
1.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlorjava, znotraj svetlorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 21 cm. največji pr. 23 cm; inv. št. P 17865; lega: sonda 1, plast 2.
2.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlorjava, znotraj siva; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 18,5 cm; inv. št. P 18097; lega: sonda 1, plast 2.
3.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj siva, znotraj siva; površina hrapava; sestava drobnozrnata; pr. ustja 11,5 cm, največji pr. 14 cm; inv. št. 18098; lega: sonda 1, plast 2.
4.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj rjavosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: rogljičasta nalepka; pr. ustja 19 cm največji pr. 21 cm; inv. št. P 17911; lega: sonda I. plast 2.
5.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnosiva, znotraj temnosiva; površina gladka; sestava grobozrnata; pr. ustja 25 cm; inv. št. P 17870; lega: sonda 1, plast 2.
6.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavordeča, znotraj rdečesiva; površina hrapava; sestava drobnozrnata; pr. ustja 17,5 cm; inv. št. P 17901; lega: sonda 1, plast 2.
7.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj sivorjava; površina gladka; sestava grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; pr. ustja 21,5 cm; inv. št. P 17923; lega: sonda 1, plast 2.
8.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivočrna, znotraj rjavočrna; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; pr. ustja 20 cm; inv. št. 17912; lega: sonda 1, plast 2.
9.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj rjavosiva; površina hrapava; sestava drobnozrnata; okras: nalepljena bradavica; pr. ustja 12 cm, največji pr. 12,5 cm; inv. št. P 18088; lega: sonda 1, plast 2.
10.	Frag. dna z ostcnjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlosiva, znotraj rumenosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljena bradavica; pr. dna 7 cm; inv. št. P 18089; lega: sonda I, plast 2.
11.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivorjava, znotraj sivorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. dna 10 cm; inv. št. P 17916; lega: sonda 1, plast 2.
12.	Frag. ostenja z nastavkom za ročaj; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivočrna, znotraj sivočrna; površina gladka; sestava drobnozrnata; velikost 5,2 cm; inv. št. 1' 18099; lega: sonda 1, plast 2.
13.	Frag. ročaja; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; velikost 10 cm; inv. št. P 17874; lega: sonda 1, plast 2.
14.	Frag. ostenja z držajem; izdelan prostoročno; barva: zunaj rdečesiva, znotraj rdečesiva; površina hrapava; sestava drobnozrnata; velikost 5,5 cm; inv. št. P 17927; lega: sonda 1, plast 2.
15.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavo-rumena, znotraj svetlosiva; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: nalepka; velikost 3,5 cm; inv. št. P 17873; lega: sonda 1, plast 2.
16.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: zunaj rdečerjava; površina hrapava; sestava drobnozrnata; največji pr. 10 cm; inv. št. P 17922; lega: sonda 1, plast 2.
Tabla 12
1.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna, znotraj črna; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 16,5 cm, največji pr. 18 cm; inv. št. P 17834; lega: sonda 1, plast 3.
2.	Frag. ustja: izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 22 cm; inv. št. P 17852; lega: sonda 1, plast 3.
3.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj siva. znotraj siva; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: tri nalepljena rebra; velikost 5,5 cm; inv. št. P 17764; lega: sonda 1, plast 3; opomba: v ognju.
4.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna, znotraj rjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: nalepljeno rebro; velikost 4 cm; inv. št. P 17855; lega: sonda 1, plast 3.
5.	Frag. ročaja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; velikost 11 cm; inv. št. P 17846; lega: sonda 1, plast 3.
6.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 36 cm; inv. št. 18108; lega: sonda 1, plast 3.
7.	Frag. svitka; izdelan prostoročno: barva: zunaj rjavosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; največji pr. 12,5 cm; inv. št. P 17857; lega: sonda 1, plast 3.
8.	Vijček, cel; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočrna; površina gladka; sestava drobnozrnata; višina: 3 cm, največji pr. 4 cm; inv. št. 17858; lega: sonda 1, plast 3.
9.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna, znotraj črnorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: vrez po žganju; pr. ustja 6,5 cm; inv. št. P 17789 in 18041; lega: sonda 1, plast 4.
10.	Frag. šobe (?); izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavorumena, znotraj rjavorumena; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. 7,5 cm; inv. št. P 17785 a; lega: sonda I, plast 4.
11.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rdečerjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: sled rdeče barve; velikost 3,5 cm; inv. št. P 17797; lega: sonda 1, plast 4; opomba: reoksidacijsko žgano.
12.	Frag. ostenja z držajem; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivorjava, znotraj sivorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; velikost 7,5 cm; inv. št. P 17788; lega: sonda I, plast 4.
13.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj siva, znotraj siva; površina hrapava; sestava drobnozrnata; okras: nalepljena bradavica; velikost 4,5 cm; inv. št. I' 17780; lega: sonda I, plast 4.
14.	Frag. noge; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlosiva, znotraj svetlosiva; površina hrapava: sestava grobozrnata; pr. noge 10 cm; inv. št. I' 18100; lega: sonda I. plast 4.
15.	l-rag. utež; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: trije plitvi vtisi na enem od robov; višina 9 cm; inv. št. P 17777: lega: sonda I, plast 4.
Tabla 13
1.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočrna, znotraj rjavočrna; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: plitve kanelure; pr. ustja 21 cm; inv. št. P 17773; lega: sonda 1, plast 5.
2.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; velikost 7 cm; inv. št. P 17739; lega: sonda 1, plast 5.
3.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivorjava, znotraj sivorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. dna 8 cm; inv. št. P 17774; lega: sonda 1, plast 5.
4.	Frag. noge; izdelan prostoročno; barva: zunaj siva, znotraj siva; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. noge 10,5 cm; inv. št. 17767; lega: sonda 1, plast 5; opomba: v ognju.
5.	Frag. ostenja z držajem; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj črna; površina hrapava; sestava drobnozrnata; velikost 4,6 cm; inv. št. P 17741; lega: sonda 1, plast 5.
6.	Frag. ročaja; izdelan prostoročno; barva: zunaj siva; površina hrapava; sestava drobnozrnata; velikost 5 cm; inv. št. P 17769; lega: sonda 1, plast 5.
7.	Frag. ročaja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočrna; površina hrapava; sestava grobozrnata; velikost 9,5 cm; inv. št. P 17735; lega: sonda 1, plast 5.
8.	Frag. ročaja; izdelan prostoročno; barva: zunaj siva; površina hrapava; sestava grobozrnata; velikost 21 cm; inv. št. P 17771 a,b; lega: sonda 1, plast 5.
9.	Frag. dna in ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črnosiva, znotraj črnosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: kanelura pod ustjem; pr. ustja 20 cm, največji pr. 42 cm; inv. št. P 18132; lega: sonda 1, plast 7.
Tabla 14
1.	Frag. bronast sklepanec; inv. št. P 18136; lega: sonda 1, plast 7.
2.	Bronasta šivanka; dolžina 12,3 cm; inv. št. P 18135; lega: sonda 1, plast 7.
3.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlorumena. znotraj rumenosiva; površina gladka; sestava: prečiščena glina; pr. ustja 10,5 cm; inv. št. P 17700; lega: sonda 1, plast 7; opomba: na ustju je piskroveška luknja.
4.	Frag. ustja; izdelan na vretenu; barva: zunaj sivočrna, znotraj sivočrna; površina gladka; sestava: prečiščena glina; pr. ustja 10cm; inv. št. P 17699; lega: sonda I, plast 7; opomba: pod robom so štiri piskroveške luknje.
5.	Frag. ustja, ostenja in dna; izdelan na vretenu; barva: zunaj rdečerumena, znotraj rdečerumena; površina gladka; sestava: prečiščena glina; okras: vodoravni žlebiči; pr. ustja 10 cm, največji pr. 18 cm, pr. dna 9 cm; inv. št. P 17698; lega: sonda I, plast 7; opomba: v ostenju so tri piskroveške luknje.
6.	Frag. ustja; izdelan na vretenu; barva: zunaj siva, znotraj siva; površina gladka; sestava: prečiščena glina; pr. ustja 16 cm; inv. št. P 17674; lega: sonda I, plast 7.
7.	Frag. ustja in ostenja; izdelan na vretenu; barva: zunaj sivočrna, znotraj rjavosiva; površina gladka; sestava: prečiščena glina; okras: izvlečeni vodorani rebri in vodoravna kanelura; pr. ustja 19 cm, največji pr. 40 cm; lega: sonda 1, plast 7.
8.	Lonček, cel; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnosiva, znotraj temnosiva; površina hrapava; sestava drobnozrnata; višina: 6,6 cm, pr. ustja 3,5 cm, pr. dna 3,5 cm; inv. št. P 18113; lega: sonda I, plast 7.
9.	Frag. ustja; izdelan na vretenu; barva: zunaj siva, znotraj siva; površina gladka; sestava: prečiščena glina; pr. ustja 10,5 cm; inv. št. P 17718; lega: sonda I, plast 7;
10.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlosiva, znotraj svetlosiva; površina hrapava; sestava drobnozrnata;
okras: glavničenje zunaj in znotraj; velikost 4,3 cm; inv. št. 17711; lega: sonda 1, plast 7.
11.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivočrna, znotraj črna; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: glavničenje; velikost 5,5 cm; inv. št. P 17725; lega: sonda 1, plast 7.
12.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna, znotraj črna; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: glavničenje; velikost 5,5 cm; inv. št. P 17716 b; lega: sonda 1, plast 7.
Tabla 15
1.	Frag. ustja; izdelan na vretenu; barva: zunaj siva, znotraj siva; površina gladka; sestava grobozrnata; pr. ustja 24 cm; inv. št. P 17677; lega: sonda 1, plast 7.
2.	Frag. ustja; izdelan na vretenu; barva: zunaj rjavočrna, znotraj rjavočrna; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 23 cm; inv. št. P 17701; lega: sonda 1, plast 7.
3.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna, znotraj rjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 22 cm; inv. št. P 18101; lega: sonda 1, plast 7.
4.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna, znotraj črna; površina hrapava; sestava drobnozrnata; okras: glavničenje; pr. ustja 19 cm; inv. št. P 17704; lega: sonda 1, plast 7.
5.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj črna; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 14,5 cm; inv. št. P 17714; lega: sonda 1, plast 7.
6.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj sivorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 19 cm; inv. št. P 17724; lega: sonda 1, plast 7.
7.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivočrna, znotraj sivočrna; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 10 cm; inv. št. P 17717; lega: sonda 1. plast 7.
8.	Frag. dna; izdelan na vretenu; barva: zunaj rjavorumena, znotraj rjavorumena; površina gladka; sestava: prečiščena glina; pr. dna 8,5 cm; inv. št. P 17707; lega: sonda 1, plast 7.
9.	Frag. dna; izdelan na vretenu; barva: zunaj rdečesiva, znotraj rdečesiva; površina gladka; sestava: prečiščena glina; pr. dna 11 cm; inv. št. P 17720; lega: sonda 1, plast 7.
10.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj temnorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. dna 9,5 cm; inv. št. P 17676; lega: sonda 1, plast 7.
11.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj črnorjava, znotraj črnorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. dna 10 cm; inv. št. P 17705; lega: sonda 1, plast 7.
12.	Frag. dna; izdelan na vretenu; barva: zunaj siva, znotraj siva; površina gladka; sestava: prečiščena glina; pr. dna 14 cm; inv. št. P 17675; lega: sonda 1, plast 7.
13.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivorjava, znotraj sivorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. dna 13,5 cm; inv. št. P 17749; lega: sonda 1, plast 7.
14.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjavosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: glavničenje; pr. dna 20 cm; inv. št. P 17693; lega: sonda 1. plast 7.
15.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočrna, znotraj temnorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; velikost 6,5 cm; inv. št. P 17715; lega: sonda 1, plast 7.
16.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj rjavosiva; površina hrapava; sestava drobnozrnata; okras: metličenje, znotraj; velikost 6,5 cm; inv. št. P 17710 a; lega: sonda 1, plast 7.
17.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna, znotraj črna; površina hrapava, porozna; sestava grobozrnata; okras: metličenje; velikost 11 cm; inv. št. P 17723 a; lega: sonda 1, plast 7.
18.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rdečesiva.
znotraj temnosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: glavničenje; velikost 7 cm; inv. št. P 17721; lega: sonda 1, plast 7.
19. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj rjavosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: metličenje, znotraj; velikost 7 cm; inv. št. P 17710 b; lega: sonda 1, plast 7.
Tabla 16
1.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj siva, znotraj siva; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 12,5 cm; inv. št. P 18028; lega: sonda 1, iz latenskega zidu.
2.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: zunaj rdečesiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; največji pr. 11 cm; inv. št. P 18032; lega: sonda 1, iz latenskega zidu.
3.	Frag. bronaste žice; velikost 3,2 cm; inv. št. P 18133; lega: sonda 1, plast 8.
4.	Frag. zapestnice iz vijoličastega stekla; velikost 3,2 cm; inv. št. P 18112; lega: sonda 1, plast 8.
5.	Frag. ustja; izdelan na vretenu; barva: zunaj sivorjava, znotraj siva; površina gladka; sestava: prečiščena glina; največji pr. 14 cm; inv. št. P 17632; lega: sonda 1, plast 8.
6.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnosiva, znotraj temnosiva; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 11 cm; inv. št. P 17652; lega: sonda 1, plast 8.
7.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj siva, znotraj temnosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 18,5 cm; inv. št. P 17659; lega: sonda 1, plast 8.
8.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivorjava, znotraj sivorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 23 cm; inv. št. P 17662; lega: sonda 1, plast 8.
9.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivočrna, znotraj sivočrna; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 20 cm; inv. št. P 17668; lega: sonda 1, plast 8.
10.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 17,5 cm; inv. št. P 17663; lega: sonda 1, plast 8.
11.	Frag. ostenja; izdelan na vretenu; barva: zunaj rdečerumena, znotraj rdečesiva; površina gladka; sestava: prečiščena glina; okras: žigosanje; velikost 4,5 cm; inv. št. P 18115; lega: sonda 1, plast 8.
12.	Vijček iz črepinje; izdelan prostoročno; barva: zunaj črn, znotraj svetlorjav; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. 6 cm; inv. št. P 17656; lega: sonda 1, plast 8.
13.	Frag. ustja; izdelan na vretenu; barva: zunaj rumenosiva, znotraj rumenosiva; površina gladka; sestava: prečiščena glina; pr. ustja 19,5 cm; inv. št. P 17635; lega: sonda 1, plast 8.
14.	Frag. ustja; izdelan na počasnem vretenu; barva: zunaj rjavosiva, znotraj siva; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: glavničenje; pr. ustja 26,5 cm; inv. št. P 17653; lega: sonda I, plast 8.
15.	Frag. ostenja; izdelan na vretenu; barva: zunaj siva, znotraj siva; površina gladka; sestava: prečiščena glina; okras: vodoravni žleb; velikost 11 cm; inv. št. P 17631; lega: sonda 1, plast 8.
Tabla 17
1.	Frag. ostenja; izdelan na počasnem vretenu; barva: zunaj črna, znotraj črna; površina hrapava; sestava drobnozrnata; okras: vodoravni žlebiči; velikost 5,5 cm; inv. št. P 17634; lega: sonda 1, plast 8.
2.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj siva, znotraj temnosiva; površina hrapava; sestava drobnozrnata; pr. dna 14,5 cm; inv. št. P 18090; lega: sonda 1, plast 8.
3.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj temnosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. dna 11.5 cm; inv. št. P 18019; lega: sonda 1, plast 8.
4.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivorjava, znotraj rdečerjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: glavničenje; pr. dna 13,5 cm; inv. št. P 18021; lega: sonda 1, plast 8.
5.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlorjava, znotraj temnosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: glavničenje pr. dna 19 cm; inv. št. P 17655; lega: sonda 1, plast 8.
6.	Frag. dna (?); izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj temnorjava; površina hrapava; sestava drobnozrnata; pr. dna 8,5 cm; inv. št. P 17648; lega: sonda 1, plast 8; opomba: sredi dna je luknja s pr. 3 cm, v ostenju pa sled 4 lukenj s pr. po 0,4 cm.
7.	Frag svitka; izdelan prostoročno; barva: zunaj rdečerjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; največji pr. 10 cm; inv. št. P 18023; lega: sonda 1, plast 8.
8.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: zunaj rdečerjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; največji pr. 10 cm; inv. št. P 18022; lega: sonda 1, plast 8.
9.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: zunaj rdečerjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; največji pr. 10,5 cm; inv. št. P 17645; lega: sonda 1, plast 8.
10.	Frag. uteži; izdelan prostoročno; barva: zunaj rdečerjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; velikost 10,5 cm; inv. št. P 17658; lega: sonda 1, plast 8.
11.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna, znotraj rjava; površina hrapava; sestava drobnozrnata; okras: glavničenje; velikost 5 cm; inv. št. P 17667; lega: sonda 1, plast 8.
12.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna, znotraj črna; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: glavničenje; velikost 7 cm; inv. št. P 17654 a; lega: sonda 1, plast 8.
13.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj temnorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: glavničenje; velikost 6 cm; inv. št. P 17636; lega: sonda 1, plast 8.
14.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna, znotraj črna; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: glavničenje; velikost 5 cm; inv. št. P 17744; lega: sonda 1, plast 8.
15.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj siva, znotraj črna; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: glavničenje; velikost 6,5 cm; inv. št. P 17666; lega: sonda 1, plast 8.
16.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna, znotraj sivočrna; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: glavničenje; velikost 3,5 cm; inv. št. P 17672; lega: sonda 1, plast 8.
17.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna, znotraj temnorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: glavničenje; velikost 7 cm; inv. št. P 17651; lega: sonda I, plast 8.
Gradec pri Vinkovem Vrhu
Tabla 18
1.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj rjava; površina hrapava; sestava drobnozrnata; okras: nalepljeni bradavici; velikost 4,2 cm; inv. št. P 18935; lega: sonda I. plast 1.
2.	Frag. koščene šivanke; velikost 3 cm; inv. št. P 18978; lega: sonda 1, plast 3.
3.	Frag. ustja z ročajem; izdelan prostoročno; barva: zunaj rdečesiva, znotraj svetlorjava; površina hrapava; sestava drobnozrnata; pr. ustja 10 cm; inv. št. P 18886; lega: sonda 1, plast 3.
4.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj črnorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: ovalna nalepka; pr. ustja 21 cm; inv. št. P 18760; lega: sonda 1, plast 3.
5.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 14,5 cm; inv. št. P 18956; lega: sonda 1, plast 3.
6.	Frag. ostenja; izdelan na počasnem vretenu; barva: zunaj rjava, znotraj rdečerjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: široke kanelure; pr. 20,5 cm; inv. št. P 18898; lega: sonda 1, plast 3; opomba: reoksidacijsko žgano.
7.	Frag. ročaja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; velikost 9 cm; inv. št. P 18710; lega: sonda 1. plast 3.
8.	Frag. ostenja z nalepljeno bradavico; izdelan prostoročno; barva: zunaj siva, znotraj siva; površina gladka; sestava drobnozrnata; velikost 4,5 cm; inv. št. P 18893; lega: sonda 1, plast 3.
9.	Frag. vijček; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: vbodi in vrezi pred žganjem; višina 2,8 cm, največji pr. 3 cm; inv. št. P 18976; lega: sonda 1, plast 3.
10.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: zunaj rdeče-rumena; površina hrapava; sestava grobozrnata; največji pr. 10 cm; inv. št. P 18905; lega: sonda 1, plast 3.
11.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: zunaj rdečerjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; največji pr. 12 cm; inv. št. P 18895; lega: sonda 1, plast 3.
12.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: zunaj rumeno-rdeča; površina hrapava; sestava grobozrnata; največji pr. 11 cm; inv. št. P 18769 a; lega: sonda 1, plast 3.
13.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: zunaj rdečerjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; največji pr. 11,5 cm; inv. št. P 18896; lega: sonda 1, plast 3.
14.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: zunaj rumeno-rdeča; površina hrapava; sestava grobozrnata; največji pr. 12 cm; inv. št. P 18884; lega: sonda 1, plast 3.
Tabla 19
1.	Frag. ustja; izdelan na vretenu; barva: zunaj siva, znotraj siva; površina gladka; sestava: prečiščena glina; največji pr. 22 cm; inv. št. P 18715; lega: sonda 1, plast 5.
2.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj rumenorjava; površina hrapava; sestava drobnozrnata; okras: nalepljeno rebro; največji pr. 17 cm; inv. št. P 18959; lega: sonda 1, plast 5.
3.	Frag. ostenja; izdelan na vretenu; barva: zunaj temnosiva, znotraj rjavosiva; površina gladka; sestava: prečiščena glina; okras: vrez pred žganjem; največji pr. 16,5 cm; inv. št. P 18974; lega: sonda 1, plast 5.
4.	Frag. dna; izdelan na vretenu; barva: zunaj temnosiva, znotraj temnosiva; površina gladka; sestava: prečiščena glina; največji pr. 11,5 cm; inv. št. P 18972; lega:'sonda 1, plast 5.
5.	Frag. dna; izdelan na vretenu; barva: zunaj temnosiva, znotraj temnosiva; površina gladka; sestava: prečiščena glina; pr. dna 7 cm; inv. št. P 18973; lega: sonda 1, plast 5.
6.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rumenorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljena rebra; velikost 6,5 cm; inv. št. P 18638; lega: sonda 1, plast 5.
7.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rumenorjava, znotraj rumenorjava; površina hrapava; sestava drobnozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; velikost 6,8 cm; inv. št. P 18647 a; lega: sonda I, plast 5.
8.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna, znotraj rjavosiva; površina hrapava; sestava drobnozrnata; okras:
metličenje, znotraj in zunaj; velikost 6,5 cm; inv. št. P 18727; lega: sonda 1, plast 5.
9.	Frag. ročaja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; velikost 8 cm; inv. št. P 18653; lega: sonda 1, plast 5.
10.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: zunaj rdečerjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; največji pr. 10 cm; inv. št. P 18738; lega: sonda 1, plast 5.
11.	Brusni kamen; velikost 5,3 cm; inv. št. P 18637; lega: sonda 1, plast 5.
12.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj rjavosiva; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: široke kanelure; pr. ustja 19,5 cm; inv. št. P 18940; lega: sonda 1, plast 6.
13.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj rdečesiva, znotraj črna; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. dna 11 cm; inv. št. P 18829; lega: sonda 1, plast 6.
14.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočrna, znotraj rjavočrna; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 17 cm, največji pr. 19 cm; inv. št. P 18830; lega: sonda 1, plast 7.
15.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj siva, znotraj rjavosiva; površina hrapava; sestava drobnozrnata; pr. ustja 25 cm; inv. št. P 18846 a; lega: sonda 1, plast 7; opomba: v ognju.
16.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rumenorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljeno rebro; velikost 4,5 cm; inv. št. P 18939; lega: sonda 1, plast 7.
Tabla 20
1.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj sivorjava; površina gladka; sestava grobozrnata; pr. ustja 24 cm; inv. št. P 18922 a; lega: sonda 1, iz zidu 1.
2.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj temnorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. dna 9,5 cm; inv. št. P 18928; lega: sonda 1, iz zidu 1.
3.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj siva, znotraj rjavosiva; površina gladka; sestava grobozrnata; okras: fasetiranje; velikost 3,3 cm; inv. št. P 18910; lega: sonda 1, iz zidu I.
4.	Frag. ročaja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; velikost 5 cm; inv. št. P 18930 a,b; lega: sonda 1, iz zidu I.
5.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: zunaj rdečerjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; največji pr. 10 cm; inv. št. P 18914 a; lega: sonda 1, iz zidu 1.
6.	Frag. ognjiščne kožice; izdelan prostoročno; barva: zunaj rumenorjava, znotraj rumenorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; velikost 12 cm; inv. št. P 18869; lega: sonda 1, iz zidu 2.
7.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivorjava, znotraj sivorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 20,5 cm; inv. št. P 18870; lega: sonda 1, iz zidu 2.
8.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črnorjava, znotraj črnorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 23 cm, največji pr. 24 cm; inv. št. P 18937; lega: sonda I, iz zidu 2.
9.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočrna, znotraj temnorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljena bradavica; pr. ustja 32 cm; inv. št. P 18874; lega: sonda 1, iz zidu 2.
10.	Frag. ročaja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; velikost 5,5 cm; inv. št. P 18871; lega: sonda 1, iz zidu 2.
11.	Frag. rogljičastega držaja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; velikost 5 cm; inv. št. I' 18877; lega: sonda 1, iz zidu 2.
Tabla 21
1.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivorjava, znotraj sivorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljena bradavica; pr. ustja 11 cm, največji pr. 13 cm; inv. št. P 18813; lega: sonda 1, hiša A.
2.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj rjavosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 21 cm; inv. št. P 18810 a; lega: sonda 1, hiša A.
3.	Frag. prenosnega ognjišča; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj sivorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; velikost 10,5 cm; inv. št. P 18816+18817+18876; lega: sonda 1, hiša A.
4.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj siva. znotraj rjavosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 34 cm; inv. št. P 18812; lega: sonda 1, hiša A.
5.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavordeča; površina hrapava; sestava grobozrnata; največji pr. 10,5 cm; inv. št. P 18819; lega: sonda 1, hiša A.
6.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: zunaj rdečerumena; površina hrapava; sestava grobozrnata: največji pr. 10 cm; inv. št. P 18805; lega: sonda 1, hiša A.
7.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: zunaj rdečerumena; površina hrapava; sestava grobozrnata; največji pr. 13 cm; inv. št. P 18808; lega: sonda 1, hiša A.
8.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: zunaj rumeno-rdeča; površina hrapava; sestava grobozrnata; največji pr. 11 cm; inv. št. P 18806; lega: sonda 1, hiša A.
9.	Frag. ostenja z držajem; izdelan prostoročno; barva: zunaj rdečesiva, znotraj rumenosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; velikost 5,5 cm; inv. št. P 18818; lega: sonda 1. hiša A.
10.	Frag. brusni kamen; velikost 7,8 cm; inv. št. P 18800; lega: sonda 1, hiša A.
Tabla 22
1.	Frag. ostenja; izdelan na počasnem vretenu; barva: zunaj temnorjava, znotraj temnorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: široke kanelure; pr. 21,5 cm; inv. št. P 18933; lega: sonda I. hiša B; opomba: reoksidacijsko žgano.
2.	Frag. lonec; izdelan prostoročno; barva: zunaj rumenorjava, znotraj rjavosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljena bradavica; višina: 21,5, cm, pr. dna 11,5 cm; inv. št. P 18674 a; lega: sonda I, hiša B.
3.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 30 cm; inv. št. P 18674 e; lega: sonda 1, hiša B.
4.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivorjava, znotraj sivorjava; površina hrapava; sestava drobnozrnata; okras: nalepljena bradavica; velikost 9 cm; inv. št. P 18674 f; lega: sonda 1, hiša B.
5.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. dna 10 cm; inv. št. P 18674 o; lega: sonda 1, hiša B.
6.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavorumena, znotraj rjavorumena; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; velikost 4 cm; inv. št. P 18674 g; lega: sonda I, hiša B.
7.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rumenorjava, znotraj rumenorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; velikost 3,5 cm; inv. št. P 18674 h; lega; sonda 1, hiša B.
8.	Vijček, cel; izdelan prostoročno; barva: zunaj črnorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; višina; 2,7 cm, največji pr. 4 cm; inv. št. P 18977; lega: sonda I, hiša B.
9.	Frag. ustja; izdelan na vretenu; barva: zunaj temnosiva.
znotraj siva; površina gladka; sestava: prečiščena glina; pr. ustja 21 cm; inv. št. P 18675 h; lega: sonda 1, humus.
10.	Frag. ustja; izdelan na vretenu; barva: zunaj siva, znotraj siva; površina gladka; sestava: prečiščena glina; pr. ustja 8 cm; inv. št. P 18669 in 18967; lega: sonda 1, humus.
11.	Frag. ostenja; izdelan na vretenu; barva: zunaj siva, znotraj siva; površina gladka; sestava: prečiščena glina; velikost 4 cm; inv. št. P 18668; lega: sonda 1, humus.
12.	Frag. ostenja; izdelan na vretenu; barva: zunaj siva, znotraj siva; površina gladka; sestava: prečiščena glina: okras: žigosanje; velikost 3,5 cm; inv. št. P 18587; lega: sonda 1, humus.
13.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj temnorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljena bradavica; velikost 6 cm; inv. št. P 18590; lega: sonda 1, humus.
14.	Frag. rogljičastega držaja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; velikost 6,5 cm; inv. št. P 18600; lega: sonda 1, humus.
15.	Frag. vijček; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; višina: 2,7 cm; inv. št. P 18611; lega: sonda 1, hrambena jama.
16.	Brusni kamen; velikost 10 cm; inv. št. P 18612; lega: sonda 1. hrambena jama.
Mali vrh nad Srednjim Globodolom
Tabla 23
1.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlosiva, znotraj svetlosiva; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 16 cm; inv. št. P 18196; lega: plast 1.
2.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj rumenorjava, znotraj sivorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. dna 11,5 cm; inv. št. P 18199; lega: plast 1.
3.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj črnorjava. znotraj črna; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. dna 10 cm; inv. št. P 18202; lega: plast 1.
4.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj siva; površina hrapava; sestava grobozrnata; velikost: 4,5 cm; inv. št. P 18193; lega: plast 1.
5.	Frag. ostenja z držajem; izdelan prostoročno; barva: zunaj rdečerjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; velikost 6,5 cm; inv. št. P 18195; lega: plast I.
6.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna, znotraj črna; površina hrapava: sestava grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; velikost 3,3 cm; inv. št. P 18185; lega: plast 1.
7.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno: barva: zunaj rdečerjava, znotraj rdečerjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; velikost 3 cm; inv. št. P 18183; lega: plast 1.
8.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rumenorjava, znotraj rumenorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; velikost 4,8 cm; inv. št. P 18178; lega: plasl 1,
9.	Frag. zajemalke; izdelan prostoročno; barva: zunaj rumenorjava; površina hrapava, porozna; sestava grobozrnata; velikost 3,5 cm; inv. št. I' 18198; lega: plast I.
II). Frag. ročaja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rdečerjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; velikost 10 cm; inv. št. P 18180; lega: plast I.
11.	Praskalo iz kremena; velikost 3,1 cm; inv. ši. P 18200; lega: plast I.
12.	Praskalo iz kremena; velikost 3,5 cm; inv. šl. I' 18188; lega: plast I.
13.	Klina iz kremena; velikost 2,4 cm; inv. št. P 18184; lega: plast I.
Plešivica nad Drenjem
14.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 17 cm; inv. št. P 18216; lega: plast 1.
15.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; velikost 5,5 cm; inv. št. P 18209; lega: plast 1.
16.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: fasetiranje; velikost 5,5 cm; inv. št. P 18218; lega: plast 1.
17.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rdečerjava, znotraj rdečerjava; površina hrapava; sestava grobozrnata;
okras: fasetiranje; velikost 3 cm; inv. št. P 18219; lega: plast t.
18.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; velikost 6 cm: inv. št. P 18207; lega: plast 1.
19.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: nalepljeno rebro; velikost 4 cm; inv. št. P 18210; lega: plast 1.
20.	Frag. utež; izdelana prostoročno; barva: zunaj rdečerjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; velikost 7,5 cm; inv. št. P 18205; lega: plast 1.
Dular, Tecco Hvala
BOŽIČ, D. 1987, Zapadna grupa. - V: Praist. jug. zem. 5,855ss. BOŽIČ, D. 1993, O latenskih najdbah na območju Ptuja. - V:
Ptujski arheološki zbornik, 189 ss, Ptuj. BREŠČAK, D. 1984, Valična vas. - Var. spom. 26, 216. BREŠČAK, D. in B. KRIŽ 1895, Valična vas - Sv. Martin. -
Var. spom. 27, 208 ss. CIGLENEČKI, S. 1984, Utrdba Korinjski hrib v arheoloških
obdobjih. - Zbor. obč. Gros. 13, 145 ss. CIGLENEČKI, S. 1985, Potek alternativne ceste Siscija-Akvileja na prostoru zahodne Dolenjske in Notranjske v času od 4. do 6. stoletja. - Arh. vest. 36, 255 ss. CULIBERG, M. in A. ŠERCELJ 1995, Karpološke in antrako-tomske analize iz prazgodovinskih višinskih naselij na Dolenjskem. - Arh. vest. 46, 169 ss. DESCHMANN, C. 1&8S, Fiihrer durcli das Krainische Landes-
Museum Rudolfinum in Laibach. - Laibach, 42. DULAR. J. 1978, Poskus kronološke razdelitve dobovskega
grobišča. - Arh. vest. 29, 36 ss. DULAR, J. 1982, Halštatska keramika v Sloveniji. - Dela 1.
razr. SAZU 23, Ljubljana. DULAR. J. 1992, Zgodovina raziskovanj železnodobnih naselij in poselitve v osrednji Sloveniji. - Arh. vest. 43, 37 ss. DULAR. J. 1993, Začetki železnodobne poselitve v osrednji
Sloveniji. - Arh. vest. 44, 101 ss. DULAR, J., B. KRIŽ. D. SVOLJŠAK in S. TECCO HVALA 1991, Utrjena prazgodovinska naselja v Mirenski in Temeni-ški dolini. - Arh.vest. 42, 65 ss. EN DER T. D. 1991. Die Bronzefunde aus dem Oppidum von
Manching. - Die Ausgrabungen in Manehing 13. F1NGERLIN.G. \9S6, Dangstetten l. Katalog der Funde. -Forsch.
u. Ber. z. Vor- u. Friihgesch. in Baden-Wiirtt. 22. FREY, O.-H. 1968-1969. Halštatska naselja na Dolenjskem.
-	Var. spom. 13-14, 17 ss.
FREYER. H. 1851. Historische Notizen. - Mitt. Hist. Ver. Kr. 6, 1.
GABROVEC, S. 1991, Krka. - Var. spom. 33, 200 s. GABROVEC, S. 1994, Stična I. Naselbinska izkopavanja. -
Kat. in monogr. 28. HIRSCHBACK-MERHAR, G. 1984. Prazgodovinski depo
Debeli vrh nad Prcdgradom. - Arlt. vest. 35, 90 ss. KIBBHRT, K. 1980. I)ir Axle mul Hnl,' im mittleren I Vest-
deutschland I. - Priihist. Bronzefunde IX/10. KNEZ, T. 1992, Novo mesto 11. Keltsko-rimsko grobišče Beletov
vrt. - Carniola archaeologica 2, Novo mesto. KN EZ, T. 1993, Novo mesto III. Kapiteljska njiva. Knežja gomila
-	Carniola archaeologica 3, Novo mesto. KOROŠEC, P. in J. KOROŠEC 1969, Najdbe s kolišč arskih
naselbin pri Igu na ljubljanskem barju. - Kat. in monogr. 3. MAYER, F. 1977, Die Axte und Be i le in Osterreich. - Priihist.
Bronzefunde IX/9. MULLER-KARPE, II. 1959, Beitrdge zur Chronologic der Urnenjelderzeit ndrdlicli undsiitllich derAlpen. - Rom. Germ. Forsch. 22.
MULLNER, A. 1909, Geschichte des Eisens in Krain, Gorz und Istrien. - Wien und Leipzig.
PARZINGER, H. 1988-1989, Hallstattzeitlichen Grabhugel bei Dobrnič. - Arh. vest. 39-40, 529 ss.
PEČNIK, J. 1889, rk. Beschreibung der Karte Weixelburg und Zirknitz ausprdhistorische Zeit. - Arhiv Slovenije, Fond Pečnik, Priv. XXXIX, fasc. 3.
PEČNIK, J. 1889, rk. Beschreibung der Specialkarte "Rudolfswerth" aus der prahistorisehen Zeit. - Arhiv Rep. Slovenije, fond Pečnik, Priv. XXXIX, fasc. 3.
PEČNIK, J. 1892, Gradišči pri Dvoru in Mačkovci blizu Žužemberka. - Ljubljanski zvon 12, 692.
PEČNIK, J. 1894, Pogled na kranjska gradišča. - Izv. muz dr. Kr. 4, 6 ss.
PEČNIK. J. 1904, Prazgodovinska najdišča na Kranjskem. -Izv. muz. dr. Kr. 14, 27 ss, 125 ss in 185 ss.
PLETERSKI, A. 1986, Male Dole pri Stehanji vasi. - Var. spom. 28, 244 s.
RIHOVSKY, J. 1972,Die Messerin Miihren und Ostalpengebiet. -Priihist. Bronzefunde VII/l.
RIHOVSKY, J. 1979, Die Nadeln in Miihren und im Ostalpengebiet,- Priihist. Bronzefunde XI11/5.
RIHOVSKY, J. 1983, Die Nadeln in Westungarn I. - Priihist. Bronzefunde XIII/10.
RI HOVSKY, J. 1992, Die Axte, Beile, Meisel und Hammer in Miihren. - Priihist. Bronzefunde IX/17.
RUTAR, S. 1899, Rimska cesta "Aquileia-Siscia". - Izv. muz. dr. Kr. 9, 27 ss, 41 ss in 113 ss.
SOKOL, V, 1988-1989, Grobbr. 7 kulture žarnih polja iz Moravča kod Sesveta (Zagreb). - Arh. vest. 39-40, 425 ss.
STANČIČ, Z., J. DULAR, V. GAFFNEY in S. TECCO-HVALA 1995, A GIS-based analysis of Later Prehistoric settlement patterns in Dolenjska, Slovenia. - BAR Int. Ser. 598, 161 ss.
STARE, F. 1975, Dobova. - Pos. muz. Brež. 2.
STARE, V. 1973, Gomile pod Koriti na Dolenjskem. - Arh. vest. 24, 744 ss.
STARE, V 1964-1965, Železnodobne gomile na Vinkovem vrhu. -Arh. vest. 15-16, 215 ss.
STRMČNIK-GUL1Č, M. 1988-1989, Bronastodobni naselitveni kompleks v Rabelčji vasi na Ptuju. - Arh. vest. 39-40, 147 ss.
ŠAVEL, I. 1988-1989, Bronastodobna naselbina Oloris pri Dolnjem Lakošu. - Arh. vrst. 39-40, 127 ss.
TECCO HVALA, S. 1990. Gradec pri Mirni; Kincelj nad Trbinccm; Sv. Ana nad Vrhpečjo. - V: Arheološka najdišča Dolenjske, 27 s, 29 s, 65. Novo mesto.
TERŽAN, B. 1973, Valična vas. - Arh. vest. 24, 660 ss.
TERŽAN, B. 1990, Starejša železna doba na Slovenskem Štajerskem. - Kat. in monogr. 25.
V1NSKI-GASPARINI, K. 1973, Kultura polja sa žarama u sjevernoj Hrvatskoj. - Monografije I.
Vorgeschichtliche Hohensiedlungen in der Suha krajina
Zusammenfassung
EINLE1TUNG
Mit dem Artikel iiber die Hohensiedlungen in der Suha krajina setzen wir die Veroffentlichungen iiber die Ergebnis-se der Forschungen fort, die wir schon eine Reihe von Jahren im Rahmen des Proj e k t e s Be festive vorgeschichtliche Hohensiedlungen in Dolenjsko durehfuhren. Das Projekt stellt eine gemeinsame Arbeit mehrerer Institutionen dar, denn neben dem Institut fiir Archiiologie sind die ganze Zeit das National-museum aus Ljubljana sowie die Archaologen vom Amt fiir Natur- und Denkmalschutz (Zavod za naravno in kulturno dediščino) aus Novo mesto an den Untersuchungen beteiligt
Da die Hauptziele des Projektes und die Arbeitsmethode schon in der Veroffentlichung der Siedlungen in der Temeniška und der Mirenska dolina (Dular et al. 1991) vorgestellt wur-den, sollen sie an dieser Stelle nicht wiederholt werden. Er-wiihnenswert ist allerdings, daB wir bis 1994 durch Landes-aufnahmen nahezu 80 Prozent des zu erforschenden Gebie-tes untersucht haben. Auf diese Weise gelang es uns, eine verhaltnismaBig umfangreiche Datenbank anzulegen, die schon jetzt eine ausgezeichnete Grundlage fiir die Untersuchungen der Besiedlungsgeschichte Mittelsloweniens in der Spiitbronze-und der Eisenzeit bildet.Zusammen mit den Landesaufnah-men haben wir auch die alten Archivquellen analysiert, ohne deren Beriicksichtigung die Kenntnisse der Fundstiitten nur liickenhaft wiiren. Im Jahre 1994 haben wir mit Hilfe der GIS Technologie auch die ersten Analysen von Einfliissen der Besiedlung auf die Umgebungdurchgefiihrt (Stančičet al. 1995). Fiir solche Erforschungen beniitigcn wir genaue Angaben, und zwar nicht nur iiber die Lage, sondern auch iiber das Alter der einzelnen Fundorte. Da wir uns dessen schon zu Beginn unserer Erforschungen bewuBt waren. haben wir in den Siedlungen systematisch Sondierungen durchgefiihrt. Die Resul-tate der bisherigen Erforschungen erwiesen sich als selir er-folgreich. Obwohl wir in den meisten Siedlungen nur einen Schnitt angelegt haben, konnten wir fast in alien Fallen mit ziemlicher Genauigkeit ihren Zeitraum bestimmen. Die Chronologic war demnach eines der Hauptziele unserer Untersuchungen. Angaben von Befestigungen und Innenstrukturcn sind natiirlich ebenso wichtig, aber sie standen nicht im Zen-trum unseres Interesses. Die bisherigen Forschungsergebnisse wurden in mehreren Veroffentlichungen vorgestellt (Tecco Hvala 1990; Dular ef al. 1991; Dular 1992; id. 1993), die den jewei-ligen Fundort behandelnden Publikationen gedenkcn wir auch kiinftig fortzusetzen.
Im vorlicgenden Artikel werden die Befunde und Funde von sieben, in den Jahren von 1990 bis 1993 erforschten Hohensiedlungen in der Suha krajina vorgestellt (Abb. 1). 1990 haben wir fiinf Siedlungen erforscht, und zwar Cvinger oberhalb von Korita, Makovec oberhalb von Zagorica pri Dobrniču, Mali vrh oberhalb von Srednji Globodol, Plešivica oberhalb von Drenje und Stari grad oberhalb von Sela pri Šumberku. Die Siedlung Gradec bei Vinkov Vrh wurde 1993 sondiert, Korinjski hrib oberhalb von Veliki Korinj dagegen schon zehn Jahre zuvor (1983), und zwar im Rahmen der Ausgrabungen der dortigen spStantiken Siedlung (cfr. Ciglenečki 1984).
Beim Projekt wurden die Autoren dieses Artikcls von mehreren Mitarbeitern unterstiitzt. Janez Dirjec und Primož Pavlin wirkten mit bei der Ausgrabungsleitung. Polona Bitcnc, Andreja Dolenc und Barbara Jerin sorgten fiir die zeichneri-sche Dokumentation. Die Inventarisicrung des Materials im Nationalmuseum wurde von Zvezdana Modrijan und Barbara Jerin durchgefiihrt. Das keramische Material praparierte Mišo Pflaum, Tam ara Korošec und Dragica Knific-Lunder
fertigten die Zeichnungen der Gegenstande an. Bei den Ausgrabungen auf dem Makovec oberhalb von Zagorica und auf dem Mali vrh oberhalb von Srednji Globodol wirkte als Gast auch unser Kollege Michael N. Geselowitz aus Cambridge in den USA mit. Allen sei an dieser Stelle fiir ihre Mitarbeit herzlich gedankt!
Dular
GEOGRAPHISCHE CHARAKTERI STIKA DER SUHA KR4JINA
Wenn wir von der Suha krajina sprechen, denken wir ge-wohnlich an die Landschaft am Oberlauf des Krka-Flusses. Es handelt sich um ausgesprochenes Karstland, das sich im Westen bis Dobrepolje und Mala gora, im Norden bis zur Krka-Ouelle und im Osten bis zum Temenica-Tal erstreckt. Im Siiden endet die Suha krajina bei Soteska bzw. am Rande des Kočevski Rog. Der GroBteil dieses weiten Plateaus liegt zwischen 300 und 400 Meter iiber dem Meeresspiegel, einige Bergriicken und Gipfel liegen auch daruber. Von den charakteristisch-sten sind Lisec (565 m), Trebni vrh (581 m), Plešivica (594 m), Korinjski hrib (731 m) und Planski vrh (777 m) zu er-wahnen.
Das Plateau hat einen ausgesprochenen Karstcharakter mit seinen zahlreichen Dolinen und Uvalas, worin sich schon viel Verwitterungsgestein angesammelt hat. Es sind groBere Bek-ken vorhanden, von denen sich zur Besiedlung insbesondere das bei Dobrnič eignet, denn dort gibt es viel fruchtbaren Boden. Ein typisches Karstfeld ist auch Globodol. Es zieht sich in Siid-Nord-Richtung und ist von alien Seiten von hohen be-waldeten Bergen umgeben. Durch den fruchtbaren Boden begiinstigt, entstande n dort eng zusammcngehauft drci Dor-fer.
Infolge der starken Verkarstung gibt es in der Suha krajina keine oberirdischen Gewiisser. Alle Wasserlaufe flieBen un-terirdisch und auch die seltenen Quellen versickern schnell unter die Oberflache. Eine Ausnahme bildet natiirlich der Krka-FluB, der in eine 15 bis 20 m tiefe Schlucht sein FluBbett eingeschnitten hat und der in Trockenzeiten in der Suha krajina die einzige verliiBliche Wasserquelle darstellt. Die Krka ent-springt als starke Karstquellc in der Niihc des Dorfes Gradiček und hat am Oberlauf mit Ausnahme der Višnjica keine gro-Beren Nebenfliisse. Zusatzlichcs Wasser erhiilt sie nur aus klei-nercn Karstquellen unmittclbar am FluBbett, wovon sich nur der Globočeč bei Zagradec durch grOBere Wassermenge aus-zeichncn kann.
Agrarland gibt es in der Suha krajina nur wenig. Vom Gesamtgebiet sind kauni mehr als 10 % bebaut. Die frucht-barsten Felder liegen auf den Terrassen entlang der Krka und im Becken von Dobrnič. Ansonsten ist der GroBteil der Landschaft mit Strauehwerk und Waldern bcdeckt, die mit Ausnahme des Reviers oberhalb von Soteska keine bcsondere Qualitiit aufweisen, vorherrschend sind niimlich Buchen und Birken.
Fiir die einstige Wirtschaft in der Suha krajina war das reiche Vorkommen an Eisenerzvon groBer Bedeutung. Vorherrschend ist Bohncncrz, das man schon an der Oberflache linden kann, so ist es nicht vcrwundcrlich, daB noch im 19. Jahrhundert an der Krka groBe Eisenhiitten (Zagradec, Dvor) in Betrieb waren.
Die Suha krajina ist auch wegen der StraBenvcrbindungen bedeutsani. Die Hauptverkehrsader stellt das Krka-Tal dar, das in seiner ganzcn Lange von der Ouelle bis Dolenjske Tbplice
passierbar ist. Eine Ausnahme ist eigentlich nur ein enger Absehnitt oberhalb von Soteska, der allerdings auch nicht liinger ist als knapp zwei Kilometer. Durch das Krka-Tal fiihrt niim-lieh der kiirzeste Weg vom Grosupljer Becken und dem Raum Stična im Norden zum Tal Crmošnjiska dolina und zur Bela krajina im Stiden. VerhaltnismiiBig gunstig sind auch die Quer-verbindungen. Es seien nur die zwei wichtigsten erwiihnt: die erste fiihrt von Žužemberk nach Dobrnič und weiter in das Temenica-Tal; nicht weniger interessant ist auch der zweite Weg, es handelt sich um eine sehr alte Trasse, die von der Krka-Quelle nach Dobrepolje und von dort iiber Rašica auf das Bloke-Plateau gelegt wurde. Auf diese Weise wurde die kiirzeste Verbindung zwischen Notranjsko und Dolenjsko geschaffen.
Dular
SIEDLUNGEN
Alle sieben Siedlungen wurden auf die gleiche Weise be-handelt. Zuniichst wird in aller Kiirze der Fundort vorgestellt, es folgen die Beschreibung des Schnittes, der Bel'unde und die Zeitbestimmung.
Korinjski hrib oberhalb von Veliki Korinj
Lage: Der Korinjski hrib (731 m) ist eine dominante An-hohe inmitten eines Gebirges. das sich zwischen dem Krka-Tal und dem Dobrepolje erstreckt {Abb. 2). Bis zum Dorf Veliki Korinj, das unterhalb der Siedlung liegt, gelangen wir am leichtesten auf der StraBe, die aus dem Dorf Krka dorthin fiihrt, moglich ist auch ein etwas liingerer Weg, und zwar der Waldweg aus dem Dorf Videm im Dobrepolje.
Bodenbeschaffenheit: Ausgesprochene Karstlandschaft; der Gipfel ist felsig, desgleichen seine Nord- und Osthiinge.
Vegetation: Laubwald und Strauchwerk.
Verkehrsverbindungen: Die Siedlung liegt an einem alten Weg, der vom Krka-Tal zum Dobrepolje fiihrt und weiter in Richtung Rašica. Er liegt abseits und verborgen inmitten eines schwer passierbaren Gebirges. Vom Gipfel hat man cinen scho-nen Ausblick auf alle Seiten, insbesondere in Richtung Stična, Višnja Gora und auf die Suha krajina.
Beschreibung: Der Korinjski hrib ist steil, weswegen der Aufstieg von alien Seiten ungiinstig ist. Die Besiedlung ver-dichtete sich um den Gipfel, den zwei Ringe von natiirlichen Felsen umgeben (Abb. .?). Dahinter sind kleinere Terrassen entstanden, worauf aller Wahrscheinlichkeit nach cinst Ge-biiude standen. Die Umfassung der Siedlung ist deutlich zu erkennen. An der Nordostseite wird sic abgesehlossen durch cinen groBen Felsblock, der einen scharfen Rand und Steil-wiindc hat. Felsig und uberhiingend ist auch die gesamte Nordwestseitc, wahrend der Siidhang sanlter gencigt ist. Wit-die Erforschungen ergeben haben, hatte die Siedlung an die-ser Stclle kein Befestigungswerk, so dali wir sic nur anniihernd eingrenzen konnen. Dem Relief nach zu urteilcn, verlief die Umfassung auf der Linie, wo der Steilhang am stiirksten zum Iiil abfallt. An dicser Stelle wurden in der Spiitantikc mehre-re Tiirme errichtet, woraus wir schlieQen konnen, daB die spiitantikc Siedlung vorwiegend auf priihistorischcr Grund-lage errichtet wurde.
Das Gelande im Siedlungsinneren ist sehr felsig und steil. Giinstigen Bcsiedlungsraum gibt es deshalb nur wenig. In Betracht kommen vor alleni die Terrassen hinter dem Fcls-rand und die Plateaus zwischen den einzelnen Felsblockcn, die allerdings sehr klcin sind. Die vorgcsehichtlichen Bcsiedlungs-strukturen auf dem Korinjski hrib sind auch aufgrund der spiitantiken Bebauung, die mit Sicherheit die iiltcrcn Fundc beschiidigt hat, schwcr wicdcrzuerkennen.
Forschungsgeschichte: Wie eine Reihe anderer Fundorte wurden auch die Siedlung auf dem Korinjski hrib und die darauf liegenden vorgeschichtlichen und romischen Kulturreste von Jernej Pečnik entdeckt. Er berichtete auch. daB im Wald an der Ostseite ein Depot gefunden wurde, das ungefiihr 6 Speer-spitzen, 4 Beile und mehrere Armbander enthielt, die aus Bronzeblech hergestellt waren. Von dem gesamten Fund ist lediglich ein Halsring aus Bronze erhalten, den Pečnik fiir das damalige Landesmuseum erringen konnte (Pečnik 1889, 41, 43; Pečnik 1894, 11 f.). Der romische Grabstein (AIJ 227 = CIL III 10791), der in der kleinen, zerfallenen St. Georgs-kirche unmittelbar unter dem nordostlichen Siedlungsrand eingebaut war, war schon zuvor bekannt (Freyer 1851).
Im Jahre 1982 wurde die Siedlung auf dem Korinjski hrib vom Institut fiir Archaologie unter der Leitung Slavko Ciglenečkis sondiert. Dort sind, wie sich herausstellte.erhebliche Reste spiitantiker Gebiiude erhalten, unter denen auch be-scheidene vorgeschichtliche Funde lagen. Im folgenden Jahr (1983) wurden die Ausgrabungen systematisch durchgefiihrt. Untersucht wurden die gesamten spiitantiken Baureste, die schon an der Oberfliiche sichtbar waren. So konnte man sich ein Gesamtbild der Siedlung machen. An ihrem Rand wurden fiinf Wehrtiirme festgestellt. im Zentrum wurde dagegen eine friihchristliche Kirche mit Vorhalle und Baptisterium entdeckt (Ciglenečki 1984; Ciglenečki 1985).
Schnitt 1
Lage: Bei der Erforschung spiitantiker Gebiiude kamen auch vorgeschichtliche Reste an den Tag. Die Funde befanden sich hauptsiichlich in den durcheinandergeworfenen Schichten, deshalb sind sie fur die Stratigraphie der priihistorischen Siedlung wertlos. Da wir dennoch etwas mehr iiber die iiltere Besiedlung aul dem Korinjski hrib in Erfahrungbringen wollten, haben wir uns entschlossen, an dessen Nordwestrand einen kleine-ren Schnitt anzusetzen. Uns interessierte, wie dick die Siedlungs-schichten waren, zugleich wollten wir den Zeitraum der vorgeschichtlichen Siedlung herausfinden.
Wie gesagt. wurde der Schnitt an der Nordwestseite des Korinjski hrib angesetzt. Hier wurde namlich hinter den Felsen cine relativ gut erhaltene, aber kleine Terrasse entdeckt, die den Ansehein hatte, als sei sie von der spiitantiken Besiedlung nicht beeintriichtigt worden. Der Schnitt war 2,5 m breit und (i m lang. Damit wurde die ganze Terrasse durch-schnitten. Alle Hohen wurden von einem Punkt gemessen, dessen absolute Hohe allerdings nicht berechnet wurde.
Befunde: Das Ergebnis der Sondage war bescheiden. Ent-gegen unserer Erwartutigen stellte sich heraus, daB die Schichten auf der Terrasse sehr diinn waren, denn nur an einigen Stel-len crreichten wir eine Tiefe von einem Meter. An alien ub-rigen Stellcn stieBen wir schon friiher auf eine felsige Grundlage. Auch die Trennung der Schichten war sehr schwierig. Die Farbunterschiede zwischen den einzelnen Aufschiittungen waren namlich sehr gering, leichter waren sic nach ihrer Struktur zu unterscheiden.
Wie aus der Zeiehnung des Nordostprofils (Abb. 4 A) zu ersehen ist, haben wir auf dem Plateau vier Schichten von-cinander getrennt. AufSchicht /, es handelt sich um dunkel-braune Lehmerde, stieBen wir nur in den tiefsten Felsein-buchtungcn. Darin fanden wir Wandverputzbrocken und ei-nige untypische Scherbensuickc vor. Die Schicht wurde durch allmahliche Anhaufung gebildet.
Die unebenc Oberfliiche, aus der noch immer einzelnc Felsspitzen herausragten, wurde dann mit eincr fast halben Meter dicken Aufschuttung aus dunkelbrauncr Erdc ausgc-glichen. Das ist Schicht 2. wo sich ziemlich viel Steinschotter, Lehmverputzbrockcn und Keramikfragmcntc befanden. Auf der gcglattcten Oberfliiche lagen eingcschlagcne Steine. Lei-der ist dieses Detail im Profil nicht deutlich zu sehen, im GrundriB
konnten wir es hingegen gut dokumentieren (Abb. 4 B). Der Steinschotter ist als Hauspflaster zu interpretieren. Diese Erkliirung wird durch die Entdeckung der Herdstelle unter-mauert, die auf dem Pilaster unmittelbar am naturlichen Felsen in der Mitte des Schnittes lag (Abb. 5). Die Schicht des Lehm-iiberzugs war 5 cm dick und 50 x 60 cm groB. Obwohl sie Sprunge aufwies, hatten einzelne Stiicke noch immer eine glatte Oberflache. Die Form des Hauses konnten wir natiirlich nicht fest-stellen. Ebenso ungelost blieb die Frage, wozu die groBen Steine gedient hatten, die auf der Linie x = 3.6 auf ganzer Schnitt-breite angeordnet waren. Sie lagen namlich auf dem Stein-pflaster, was auch auf der Profilzeichnung gut zu erkennen ist (Abb. 4A). Vielleicht bilden sie den Rest des Steinfundaments der nordwestlichen Hauswand.
Den Pflaster bedeckte braune Erde. die auf der Zeichnung als Schicht 3 markiert ist. Auch darin befanden sich ziemlich viele Keramikfragmente. darunter gab es allerdings sehr we-nig profilierte Stiicke. Es handelt sich um eine allmahlich angehiiufte Schicht, die erst entstand. nachdem das Haus verlassen war. Alles war an der Oberflache von Waldhumus bedeckt (Schicht 4).
Zeitbestimmung: Die unterste Schicht konnen wir leider nicht datieren. weil wir darin keine typischen Funde entdeckt haben. Das Haus mit der Herdstelle fiillt dagegen gewiB in diejiingere Eisenzeit. Das bestatigen nicht nur die Funde aus Schicht 2, worauf sie errichtet war (Taf. 1: I -4, 6-8), sondern auch die charakteristischen spiitlatenzeitlichen Scherben, die im Pflaster selbst gefunden wurden (Taf. 1: 11-13). Das Haus und die darunter liegende Schicht gehoren also in die Phase Mokronog III.
Soviel zur Situation auf der Terasse. Wann ist eigentlieh iiberhaupt der Siedlungszeitraum auf dem Korinjski hrib anzusetzen? Eine Antwort auf diese Frage geben uns schon einige Funde, die wir in Schnitt I entdeckt haben. Es handelt sich namlich um verhaltnismaBig altes Material, das sonst in der La-Tene-Schicht 2 gelegen hatte, aber hochstwahrscheinlich bei der Planierung der Terrasse dorthin gelangt war (Taf. 1: 5,9,15). Noch mehrere Angaben iiber die Zeitspanne der Siedlung ermoglichen uns die Funde. die bei der Ausgrabung der spiit-antiken Gebaude freigelegt wurden. Da sie in durcheinander-geworfenen Schichten lagen. sind die urspriinglichen Fund-kontexte nicht bekannt. Sie werden typologisch veroffentlicht. Die genaue Lage der Gegenstiinde ist im Katalog aufgefiihrt.
Die iiltesten Funde, die beweisen, daB der Korinjski hrib schon in der jiingeren Kupferzeit besiedclt war. sind zwei I'la-che Kupferbeile. Von einem ist ein Schnittflachcnfragmcnt erhalten, das andere ist ganz (Taf. 2: 1-2). Das letztcre hat eine ausgezeichnete Parallelc im Beil und den GuBformen aus Dežmans Pfahlbau bei Ig, die Mayer als Typ Altheim klassi-fizierte (Korošec 1969, Taf. 105: 13; Mayer 1977, 58). Derail geformtc Beile treten in der gesamten Kupferzeit auf, zu linden sind sie in einem ausgedehnten Raum ostlich, nordlich und sudlich der Alpen (ib. 62 f.; Kibbert 1980, 70; Rihovsky 1992, 67 f„ Taf. II: 116). Die Besiedlung auf dem Korinjski hrib in der Kupferzeit bestatigt auch ein Keramikfragment, das mit charakteristischem Ritzornament verziert isl (Taf. 2: 3).
Das folgende Material, das wir vorstellen mochten, stammt aus der Bronzczeit. Diese Feststellung trifft nicht nur fiir die Metallfunde zu, sondern auch fiir die Keramik, worunter es einige sehr typische Stiicke gibt. Dabei denken wir vor allem an die Wandungsscherben, die mil Buckeln verziert sind. und an die tuncllartigen Griffe (Taf. 2: 9-16), also an Formen, wie wir sie von Dolnji Lakoš und den Fundorten der Virovitica-Gruppe her kennen (Šavel 1988-1989, W. 3:1; Vinski-Gasparini 1973, Taf. 11: 2,3,5; 14: 1; 16: 1,5; Sokol 1988-1989, Taf. 2: 2; 3: 1,2). Diese Verbindung wird durch die Entdeckung dreier GefaBc bestatigt, auf die man bei Erdarbeiten unweit des Dorfes Krka stieB, das nur einige Kilometer nordlich des Korinjski hrib liegt (Gabrovec 1991). Obglcich die Fundumstandc nicht ganz klar sind (wir wissen namlich nicht, ob es sich um ein
Graberfeld oder eine Siedlung handelt), liegt es klar auf der Hand, daB die GefaBe aus Krka in den oben erwahnten Kul-turkreis gehoren. Dafiir sprechen sowohl die Formen als auch das typische Ornament der mit Kanneluren umgebenen Buk-keln. Das keramische Material aus Krka und vom nahegele-genen Korinjski hrib stellt eine wesentliche riiumliche Aus-dehnung der Lakoš-Gruppe dar, denn mit ihren Einfliissen ist auch in Zentralslowenien zu rechnen (siehe auch den Fund aus Male Dole, wo eine ahnliche Keramik gefunden wurde -Pleterski 1986).
Neben der Keramik wurden auf dem Korinjski hrib bei den Ausgrabungen der spatantiken Gebaude auch einige bescha-digte Metallfunde entdeckt: zwei Nadeln, ein Messer, zwei Sicheln. Die Nadel mit einem abgeflachten kugelformigen Kopf (Taf. 2: 5) fiigt sich gut ein in den oben umrissenen Kultur-kreis, denn ein ahnliches Exemplar wurde auch in der Siedlung in Rabelčjavas gefunden (Strmčnik-Gulič 1988-1989, Taf. 4: 25). Sehr zahlreich sind sie auch in den Depots der II. Stufe im nordwestlichen Kroatien vertreten (Vinski-Gasparini 1973, Taf. 17: 12; 28: 25; 30: 13,17; 44: 15; 51: 19 usw.). In den be-sagten Depots kann man auch sehr gute Entsprechungen zu unseren beiden Sicheln finden (Taf. 2: 7,8-cfr. Vinski-Gasparini 1973, Taf. 34: 4; 40: 9,11; 64: 10 usw.). Eine nahezu identi-sche Sichel enthielt das Depot vom Debeli vrh oberhalb von Predgrad, die ebenso ein typischer Vertreter des Horizontes Ha A1 darstellt (Hirschbiick-Merhar 1984, Taf. 6: 2).
Die zweite Nadel (Taf. 2: 4) ist allem Anschein nach etwas jiinger. Sie gehort namlich zur Gruppe der sogenannten Schalchenkopfnadeln, die insbesondere aus Transdanubien stammen (die besten Parallelstucke sind aus Velemszentvid bekannt) und die Rihovsky in die mittlere und jiingere Urnen-felderzeit datierte (Rihovsky 1979, 209 ff.; 1983, 51 f.). Diese Datierung entspricht in etwa dem Ha-A2- und dem Ha-B1-Horizont nach mitteleuropaischer Chronologic, bestatigt wird sie durch eine fragmentierte Schalchenkopfnadel aus Dobova. die im Grab aus der II. Phase des dortigen Graber-feldes gefunden wurde (Stare 1975, Taf. 16: 11; Dular 1978, Kombinationstabelle).
Zu dem Bronzemesser (Taf. 2: 6) ist nur schwer eine Parallelc zu finden. Am ahnliehsten ist ein Messer aus GroBmungl. der in einem Grab des Ha A1-Horizontes gefunden wurde (Rihovsky 1972, 20; cfr. noch Muller-Karpe 1959, 103).
Die Keramik- und Metallfunde sind ein klarer Beweis dafiir. daB der Korinjski hrib auch in der jiingeren Bronzczeit besiedclt war (Horizonte Bd D und 11a A). Diese Feststellung ist wichtig, denn dieser Zeitraum war in Zentralslowenien nur auf der Grundlage von Depotmaterial und wenigen Grabfunden bekannt. Eine Ausnahme bildet nur die Nekropole von Dobova, die man neu definieren und vor allem deren Beziehung zu den Funden des Lakos-Komplcxes aufklaren muB. Auf dem Korinjski hrib gibi es namlich Material, das fiir Dolnji Lakoš typisch ist, aber auch Funde, die von Dobova her bekannt sind (z.B. die Schalchenkopfnadel sowie die Einzugsschalen mit schrag kannelierten Kiindcrn - Taf. 3: 1,2). Allen Anzeichcn nach war der Raum Zentralslowcniens in der jiingeren Bronzczeit nach mehreren Seiten hin offen. Vcrbindungen zum Westbalkan zcigte mit Material aus Ljubljana schon Biba Teržan auf (Teržan 1990, 22). Dem konnen wir jetzt noch die Bezie-hungen mit Transdanubien und den Fundorten im Gebiet zwischen Drau und Sava hinzufiigen.
Die Frage, ob der Korinjski hrib auch in der spaten Bronzczeit (Ha B) besiedclt war, konnen wir fiirs erste noch nicht bcantwortcn. Die Fragmente der facettierten Einzugssehale und des facettierten Toplrandcs (Taf. 1: 5,16) wurden diese Moglichkeit jedenfalls zulassen, doeh kann ein solches Ornament auch iilter scin.
Nicht anzuzwcifcln ist natiirlich die Besiedlung in der jiingeren Eisenzeit. Ein Beweis dafiir ist nicht nur der Rest eines I lau-ses, worauf wir in Schnitt I gcstoBen sind, sondern auch das Material, das bei den Ausgrabungen der spatantiken Gcbiiu-
de freigelegt wurde. Angefiihrt seien nur der Rand eines PokalgefaBes, das Fragment einer Eisenfibel und der Teil eines Warzenringes (Taf. i: 8,9,13), also Gegenstande, die charak-teristisch sind fiir die Stufe Mokronog III (Božič 1987, 876 ff; id. 1993, 190 ff.). In dieselbe Zeit fallt hochstwahrschein-lieh auch der Bronzeknopf (Taf. 3: 10), der in Dolenjsko ei-nige gute Parallelstiicke hat, leider besitzen alle keine prazi-sen Fundangaben (Stare 1973, Taf. 8: l;Teržan 1973, Taf. 13: 20-21, 24-27; Gabrovec 1994, Taf. 13: 4).
Unsere Ausfiihrungen konnen wir zu dem folgenden SchluB zusammenfassen: die Siedlung auf dem Korinjski hrib war mit Sicherheit in vier Epochen besiedelt, und zwar in der junge-ren Kupferzeit, in der jungeren Bronzezeit, in der spaten La-Tene-Zeit und in der Spatantike. Es handelt sich um einen Ort. der in "kritischen" Epochen besiedelt war. deswegen gebuhrt ihm auch aus dieser Sicht von den bislang sondierten Sied-lungen in Dolenjsko ein besonderer Platz.
Dular
Stari grad oberhalb von Sela pri Šumberku
Lage: Nordlich von Sela pri Šumberku erstreckt sich ein Kamm, der zwei beinahe gleich hohe Gipfel hat. Der nordli-che ist leer, auf dem sudlichen sind dagegen Reste einer prii-historischen Siedlung erhalten (Abb. 6). Der Kammhang ist relativ steil, nur vom Siiden ist der Zugang sanfter geneigt. Von dieser Seite fiihrt nach Stari grad auch der jetzige Weg.
Bodenbeschaffenheit: Kalkstein.
Vegetation: Laubwald.
Verkehrsverbindungen: Stari grad liegt abseits am Rande der Suha krajina, deswegen fiihrten daran keine wichtigen Wege vorbei. Diese Feststellung bestatigt auch die Tatsache, daB sich in dessen weiterer Umgebung kein anderer archaologi-scher Fundort befindet. Am FuBe des Bergcsverlauft die jetzige StraBe Žužemberk-Bič.
Beschreibung: Die Siedlung auf dem Stari grad ist klein, denn ihr Durchmesser betriigt kaum 100 m (Abb. 7). Die Umfassung, die geschlossen ist, paBt sich dem Relief giinz-lich an. so umrandet sie eigentlich nur den Gipfel. An der Siidseite, wo der Zugang zur Siedlung am leichtcsten war, ist sic als Wall erhalten, der allerdings nur gut 30 m lang ist (Abb. S). An der Ostseite ist die Befestigung als Rand einer steilen Boschung erhalten, hinter der cine etwas geneigtc schmale Terrasse entstandcn ist.
Gegen Norden geht die Terrasse wieder in einen niedri-gen Wall iiber, der genauso wie der im Siiden aus Steinen bestcht. Der Wall ist nicht lang. Bald wild er wieder von einer Terrasse abgelost, die nach knapp 30 m im Westhang verschwindet. Von dort an ist das Umfassungswcrk der Siedlung nicht mehr erhalten.
Das Siedlungsinnere von Stari grad ist ziemlich felsig. Mehr Erde hat sich nur auf der Terrasse an der Ostseite der Siedlung angesammelt sowic in kleineren Bcreichen zwischen den natiirlichen Felsen. An diesen Steilen kann man in den Maul-wurfshaufen cinzclnc Keramikfragmcntc und Lehmverputz-brocken finden. Wo sich der Eingang befand. ist unklar. Zu suehen wiire er vor allem im Nordwestcn der Siedlung, wohin auch der Waldweg auf den Gipfel fiihrt.
Bisherige Forschungen: Die Siedlung wird schon von Jernej Pečnik crwiihnt (Pečnik 1889, 115). Im Jahre 1935 wurden hier von Walter Schmid Ausgrabungen durchgefiihrt, der, wie die ZeilungJutro berichtet, die Fundamente eines groBcrcn und eines kleineren Hauses, ein Steinbeil, Keramikfragmente und Eiscnschlacke gefunden hat. Dancben soil cr zwischen den Felsen einen Rcnnofen und darin ein groBcs Stiick GuB-eisen entdeckt haben. Das wiire ein Beweis dal'iir, daB in der Siedlung auch Eisen verarbeitet wurde (Jutro. Montagsaus-gabe, 2. Sept. 1935, S. 2). Einige Funde von diesen Ausgra-
bungen werden im Nationalmuseum in Ljubljana aufbewahrt, es handelt sich um untypische Keramikfragmente und Lehm-verputz (Inv.Nr. P 13015-13019).
Schnitt 1
Lage: Wir haben uns entschlossen. die Terrasse an der Ostseite von Stari grad zu untersuchen. Dort erschien uns das Gelan-de am geeignetsten. denn das Zentrum der Siedlung ist felsig und an den Steilen. wo die Umfassung als Wall erhalten ist, gibt es dahinter nur wenig gunstigen Raum. Die Terrasse ist nach Osten geneigt. Sie ist 6 bis 8 m breit und geht abrupt in den Hang iiber. Der Siedlungsrand ist deshalb an dieser Stel-le sehr deutlich zu erkennen. Der Schnitt wurde so angesetzt, daB er die Terrasse und einen Teil der Boschung durchschnitt. Ins Siedlungsinnere reichte er 6 m und den Hang entlang 3 m. Damit wollten wir die Struktur der Schichten auf der Terrasse und am Siedlungsrand erforsehen. Der Punkt x = 0 und y=0 befand sich im Inneren der Siedlung. Die x- Werte stie-gen gegen Osten und die y-Werte gegen Norden. Alle Hohen wurden von einem Punkt aus gemessen, dessen absolute Hohe allerdings nicht berechnet wurde.
Befunde: Die Struktur der Schicht auf der Terrasse war, wie der Schnitt ergeben hat, relativ einfach (Abb. 9 A). Da der Stari grad aus Kalkstein besteht, stieBen wir auf dem Grund der ganzen Schnittliinge auf natiirlichen Felsen. Infolge des Verwitterungsprozesses war er stark gegliedert und bruchig. Auf der Felsengrundlage befand sich fetter rotbrauner Lehm. den wir als Schicht 1 bezeichneten. Am Nordprofil stellten wir sie nur zwischen den Linien x=3 undx=7 fest, sonst erstreekte sie sich auf der gesamten Schnittliinge (Abb. 9 A und 9 B). Die Funde in Schicht 1 (Keramik, Lehmverputz) waren spiir-lich und gleichmiiBig verstreut. Darin wurden keine Bau-strukturen entdeckt. Die Schicht ist folglich nach und nach entstandcn. hochstwahrscheinlich durch Anschwemmung.
Auf Schicht 1 stand zwischen den Linien x=5 und x = 7 eine Mauer. Sie war demnach 2 m dick. An der urspriinglichen Stelle blieb nur die niedrigste Lage der Steine, diejenigen, die ho-her gelegen hatten, wurden entweder in der Vergangenheit entfernt oder rutsehten den ziemlich steilen Hang hinunter. Eine Ausnahme bildeten zwei Steine im Nordprofil, was auch auf dessen Zeichnung gut erkennbar ist (Abb. 9 A). Die Mauer war so errichtet, daB fiir die beiden Fronten groBere Steine gebraucht wurden. Das trifft insbesondere fur die AuBensei-te zu. wiihrend das Mauerinnere mit kleineren Bruchsteinen aufgefiillt war. Zwischen dem Steinschotter befand sich eine Erdfiillung, wo hier und da Lehmverputzbrocken und so maneh untypische Wandungsscherbe gefunden wurden.
Hinter der Befestigungsmauer stand im Inneren der Siedlung zwischen x= 1 und x = 5 ein Haus, das im Nordprofil (Abb. 9 A) als Schicht 2 zu sehen ist. Das war dunkelbraune Erde voller Schcrben und Wandverputz. Ilire Starke schwankte zwischen 20 und 30 cm. Die Schicht war verhaltnismaBig deutlich auch im GrundriB zu erkennen (Abb. 9 B). Sie hatte deutli-che Riinder und breitete sich nahezu auf der gesamten Nord-schnitthalftc aus. Auch auf ihrer Oberfliiche lagen ziemlich vicle Lehmverputzbrocken; auf einen gesehlossenen, 10 cm dickcn Ilaufen stieBen wir an der Felsspitze in der Nordost-ecke des Schnittcs. Daneben lag das Fragment eines lonringes, cin Spinnwirtel und ein Mahlstcinstiick. Den dunkelbraunen Erdfleck (Schicht 2), den Verputzhaufen und die Funde konnen wirohne Vorbehalt als Hausrestc interpretieren. Mit dem Schnitt haben wir nur dessen Siidleil durchschnittcn, es war aber leider so schlecht erhalten, daB die Bautechnik, in der es errichtet wurde, nicht festzustellen war. Bei der Freilegung stieBen wir wedcr auf Balkcnreste noch auf Pfostenlocher. Der Wandverputz war hauptsachlich zerbrockelt. An einigen Stiicken waren die Abdriicke runder Balkcn mit Durchmes-sern zwischen 5 und 10 cm erhalten und mindestens an zwei
Fragmenten auch die Abdrucke gespaltener Balken. In der von unterhalb der zerfallenen Wand stammenden Probe stellten wir mittels palaobotanischen Analysen das Vorhandensein von Getreide (Hirse) und Kreuzblutlern (Senf, Raps) fest (Culiberg, Šercelj 1995, 173).
Die chronologische Beziehung zwischen dem Haus und der davorstehenden Mauer ist nicht ganz klar, denn sie beriihren einander nicht unmittelbar (siehe Zeichnung des Nordprofils -Abb. 9 A). Allerdings liegen beide Objekte auf Schicht 1, deswegen besteht zwischen beiden kein erheblicher Zeitunter-schied.
Als das Haus abgebrannt und die Mauer zerfallen war, sammelte sich auf der Terrasse. die wir mit dem Schnitt un-tersucht haben, allmahlich braune Erde an (Schicht 3). Durch-flochten war sie mit zahlreichen Wurzeln und die Funde darin waren sparlich und verstreut (neben vorgeschichtlichen Scherben auch rezente). Die Schicht entstand erst. nachdem die Siedlung auf dem Stari grad verlassen war.
Zeitbestimmung: Wie die Sondierung der Terrasse an der Ostseite des Stari grad ergeben hat, war die Schichtung in diesem Teil der Siedlung bescheiden, denn wir entdeckten nur zwei Schichten und die Befestigungsmauer.
Die Keramikfragmente in Schicht 1 sind groBtenteils reduktionsgebrannt, leider befand sich darunter kein profi-liertes Stiick. Eine prazise Datierung der Schicht ist deshalb nicht moglich.
Spiiter wurde am Siedlungsrand eine Befestigungsmauer gebaut, dahinter stand ein Haus. Beide Objekte stammen hochstwahrscheinlich aus derselben Zeit. Auch die Funde in Schicht 2 (Haus) sind iiberwiegend reduktionsgebrannt. Sie waren zwar zahlreich vertreten, aber ihre Formen waren nicht typisch. Eine Ausnahme bilden nur zwei Stiicke, und zwar eine Wandungs-scherbe, verziert mit charakteristisehen schrag zueinander angebrachten Ritzlinien, und das Fragment cities geglieder-ten Griffs (Taf. 4: 6-7). Die gleichen Gegenstande wurden auch in Gradec bei Mirna entdeckt, und zwar in dessen Phase 3, diemanzum Horizont Ljubljansko barje III (Maharski prekopaj bzw. zur Stufe Boleraz im Donauraum in Parallele setzen kann (Dular el al. 1991. 89, Fat. 31): 17-19: 34: 16). Das ist auch der zeitliche Rahmen. in den wir das Mauerwerk und das Haus auf dem Stari grad oberhalb von Sela pri Sumberku stellen miissen. Schicht I, die Keramik von iihnlicher Faktur enthielt, ist schon wegen stratigraphischer Abhiingigkeit alter, wieviel, ist natiirlich schwer zu sagen.
Nach dem Verfall des Gebiiudes und der Befestigungsmauer wurde die Siedlung verlassen, jedoch, wie es scheint, nicht fiir immer. Wenn der Bericht von Schmids Untersuchungen ge-nau ist, war Stari grad auch in der Eisenzeit besiedclt. Leider konnte der auf der Terrasse angesetzte Schnitt diese Anga-ben nicht bestatigen. Einen solchcn SchluB konnen wir nicht einmal auf der Grundlage der bescheidcncn Scherben ziehen, die von Schmids Forschungen das Nationalmuseum aufbewahrt. So steht zuniichst nur fest, daB die Siedlung in der Kupferzeit bewohnt war.
Dular
Makovec oberhalb von Zagorica pri Dobrniču
I.age: Die Siedlung liegt nordlich vom C'vingcr oberhalb von Korita und ist von dort kaum 500 Meter entfernt. Sic wurde demnach auf demselhen Hiigel errichtet, der sich inmitten des Dobrniško polje erhebt, allerdings befindet sic sich auf dem Nachbargipfel (Abb. 10). Am FuBe des Makovec. im Westen, liegt das Dorf Zagorica pri Dobrniču.
Bodenbeschaffenheit: Kalkstein.
Vegetation: Wiese und Wald.
Verkehrsverbindungen: Die Siedlung ist zentral gelegen, denn sie befindet sich auf dem kuppenformigen Gipfel des I liigels.
der von alien Seiten vom weiten Feld Dobrniško polje umge-ben ist. Nur dieses umranden im Norden. Osten und Westen verhaltnismaBig hohe Berge, der Bereich hat schon aufgrund natiirlicher Gegebenheiten einen geschlossenen, man konnte sagen autarken Charakter. Die Verkehrsverbindung nach Norden, in Richtung Temeniška dolina, ist ungiinstig, denn man muB den ca. 200 m hoheren Grmada-Grat uberqueren. Bequemer ist der Weg zum Tal des Krka-Oberlaufes, das ohne jegliche natiirliche Hindernisse zu erreichen ist. Relativ mii-helos ist auch der Weg nach Osten, wo man iiber den PaB bei Jordankal schnell zum Globodolsko polje und noch weiter nach Mirna Pečgelangen kann.
Beschreibung: Die Umfassung der Siedlung ist deutlich erkennbar (Abb. 11). Im Siiden ist sie erhalten als niedrige Boschung, die an der Ostseite allmahlich zunimmt und eine Breite bis zu 7 m erreicht. Dahinter entstand eine groBe Terrasse. Die Boschung geht am Nordostende der Siedlung nach und nach in den Hang iiber, zum Teil war die Umfassung an dieser Stelle auch wegen Bodenbearbeitung umgestaltet (Pflug-spuren, Zufahrt auf den ehemaligen Acker). Da der Aufstieg von Nordosten auf der breiten und nahezu flachen Gipfelho-he am leichtesten ist, wurde die Siedlung von dieser Seite sorgsam durch einen gewaltigen Abschnittswall befestigt. Dieser ist noch heute bis zu 3 m hoch, seine groBte Breite betriigt iiber 15 m (Abb. 12). Der Wall reicht an der Westseite nur bis zum Feldweg. wo er abrupt in die Boschung iibergeht, die sich fast iiber den gesamten nordlichen Berghang erstreckt. Auch hier ist hinter der Boschung die Terrasse erhalten, die im Vergleich zur siidlichen allerdings erheblich schmaler ist. An der au-Bersten Westseite des Makovec ist die Boschung nicht mehr erhalten. Die Siedlungsumfassung konnen wir nur anniihernd verfolgen, und zwar am Rand eines relativ ebenen Geliindes, welches dann im Westen steil abfallt .
Wo sich der Eingang in die Siedlung befand, ist nicht klar. In Frage kommen zwei Stellen, und zwar dort, wo auf den Makovec auch die jetzigen Fahrwege hinauffiihren. Das Siedlungsinnere ist groB und fast eben. Auf dem kuppenformigen Gipfel ragen hier und da natiirliche Felsen aus dem Boden. Zur Besiedlung war der gesamte Gipfel geeignet, allerdings treten einzelnc Keramikbrocken vor allem auf der Slid- und Westterrasse auf. Auf dem Gipfel selbst gibt es an der Oberflache gcwissermaBcn keine Funde. Gebrannte Erdklumpen sind auch auBcrhalb der Siedlung zu finden, und zwar am siidlichen Wiesenhang.
Bisherige Erforschungen: Die Siedlung findet zwar schon bei Simon Rutar Erwiihnung, sie ist aber bis 1990 nicht er-forscht worden (Rutar 1899, 48).
Dular
Schnitt 1
l.age: Fiir den Schnitt wahlten wir den mit Gras und nicht dicht mit Striiuchern bewachsenen Siidrand der Siedlung. Die sanft geneigte Terrasse, die durch den scharfen Rand vom langen Abhang deutlich gctrennt wird, erschien uns die geeignetste Stelle fiir den Schnitt. Der Schnitt war 11 m lang und 3 m breit. Er wurde so angesetzt, daB der langere 'Ifeil ins Siedlungsinnere reichte (9 m), der kiirzerc dagegen iiber den Rand an den auBcrcn I lang (2 m). Der Ausgangspunkt (x=();y=0) befand sich im Siedlungsinneren, die x-Werte stiegen gegen Osten und die y-Werte gegen Siiden. Die Hohenverhaltnisse wurden vom naturlichen Felsen nordostlich des Schnittes gemes-sen, dessen absolute 11 tihe allerdings nicht bcrechnet wurde.
Befunde: Die Stratigraphic war, wie wir aufgrund der Ausgrabungen leststellen konnten, in diesem Teil der Siedlung sehr einfach (Beil. I). Mil dem Schnitt gelangten wir liberall auf das Niveau sterilen gelben Lehms, nur am iiuBersten Nordende des Schnittes stieBen wir schon 0,2 m unter der
Oberfliiche auf Felsengrundlage. Zwischen dem Humus mit Rasen (Schichl 4) und steriler Erde erstreckte sich iiber die gesamte Schnittlange eine schwer trennbare braune Lehm-erde (Schicht /), die zwischen y = 8 und y= 11,5, also direkt am Rand der Siedlung, eine etwas grauere Farbe annahm. Auf der Zeichnung des Westprofils (Beil. 1) ist deutlich zu erkennen, daB dieser graue Einschub (Schicht 2) bis 0,4 m dick ist und sich der sanften Neigung der sterilen Erde anpaBt, wo bei y = 8,6 eine flache Eingrabung bzw. ein Niveauausgleich zu beobachten ist. Darin befanden sich mehrere Keramikfragmente (Taf. 5: 1- 2).
Auf Schicht 2 lagen Steine, die bis zur Ende des Schnittes bei y= 11,5 reichten. Die Steine waren klein, abgerundet und eckig, durcheinandergeworfen lagen sie auf ganzer Schnitt-breite. Was sie darstellen, ist schwer zu sagen, mit Sicherheit bilden sie keine Reste der Befestigungsmauer. Zwischen den Steinen, die mit Humus bedeckt waren (Schicht 4), lagen einige prahistorische Scherben (Taf. 5: 3-8).
Im Siedlungsinneren stieBen wir zwischen y = 5,5 und y = 6.7 auf eine groBere Flache zerbrochener Keramik. Die Scherben lagen in brauner Lehmerde (Schicht 1) und verschwan-den im Ostprofil (Abb. 14). Da wir den Fund (wir nannten ihn Haus 1) vollstiindig untersuchen wollten, machten wir den Schnitt an dieser Stelle etwas breiter. Nach unseren Feststel-lungen lag die Keramik 4 m in Richtung Osten (Abb. 15). Vor-herrschend war Hausinventar: Pithosse, Topfe verschiedener Formen und GroBen, Einzugsschalen. eine Backhaube und ein Spinnwirtel (Taf. 5: 9-11; 6: 1-14; 7: 1- 8; 8: 1-8) sowie ein Mahlsteinstuck (Abb. 16). Unter der iiberwiegend massiv und grob angefertigten Tonware treten der besseren Qualitiit nach hervor: zwei Einzugsschalen (Taf. 5:9-10), die mit Rollabdriicken verzierte Wandungsscherbe (Taf. 6: 14) und ein Topfrand (Taf. 6: 1). Die Funde lagen auf demselben Niveau und auf relativ groBer Oberfliiche, deswegen handelt es sich in der Tat hochst-wahrscheinlich um den Inventarrest eines vorgeschichtlichen Hauses. Leider konnten wir davon in der farbig nicht ausgepriigten Erde keine anderen handgreiflicheren Spuren entdecken.
Auf diirftige Reste der Wohnoberfliiche stieBen wir auch am iiuBersten Nordende des Schnittes. Es handelt sich ei-gentlich um einen beseheidenen Einhau in die Felsengrundlage, den Hausverputzbrocken, einige Keramikstticke und ein Spinnwirtel (Taf. 8: 9) umgaben. Hinzu kommt noch ein gut erkennbarer UmriB eines Pfostenloches mit einem Dureh-messervon 16 cm. Reste eines Wohnniveaus sind zum Teil auch im Westprofil erhalten, wo sie als Schichl3 gekenn-zeichnet wurden.
Zeitbestimmung: Die stratigraphischcn Beziehungcn sprechen fiir die Gleichzeitigkeit beidcr Baugelande (Haus I und Schicht 3) und der Schicht 2 am Terrassenrand. Die Siedlung war also einschichtig und den Feststellungen von Schnitt I nach zu urtcilcn, war sic auch nicht befcstigt. Die Steine, die auf Schicht 2 lagen, sind namlich jiinger. Zur Daticrung der Siedlung. die offensichtlich nur kurze Zeit in der spaten Bronzezeit bewohnt war (cfr. Dular 1993, 105), dienen die Einzugsschalen mit faccttiertcm Rand (Taf. 5: 2,10), die mit Rollabdriicken verzierte Wandung (Taf. 6: 14) sowie die Grille der Kriige bzw. Amphoren (Taf. 8: 1-3). In diese Zeit fallen auch die Topfe (Pithosse) mil facetticrten Riindern (Taf. 7: 6-8).
Die steinerne Pfeilspitze (Abb. 17), die wir im Humus entdeckten, als wir den Schnitt breiter machten, konnte auf eine iiltere Besiedlung hindeuten, jedoch laBt sich auf der Grundlage eines cinzigen Fundcs nichts Gcnaueres sagen.
Svoljšak
Cvinger oberhalb von Koritu
Lage: Die Siedlung liegt am iiuBersten Siidgipfel des lang-gcstrccktcn kuppenformigen Iliigcls siidwestlich von Korita.
Bodenbeschaffenheit: Kalkstein.
Vegetation: Wiesen und Wald.
Verkehrsverbindungen: Cvinger hat eine zentrale Lage und beherrscht ausgezeichnet das Dobrniško polje, das von drei Seiten von verhaltnismaBig hohen Bergen umgeben ist. Der Weg nach Norden, d.h. zum Temenica-Tal, verliiuft iiber die steile Grmada, nach Osten zum Globodolsko polje und nach Mirna Peč iiber den PaB bei Jordankal. Am miihelosesten ist die Strecke zu den Siedlungen am Krka-Oberlauf. Der Weg dorthin fiihrt zwar iiber welliges Karstgeliinde, wo aber keine Hohenhindernisse zu uberwinden sind.
Beschreibung: Die Siedlungsumfassung ist geschlossen und groBtenteils als Wall erhalten (Abb. 18 und 19). Dieser ist sehr schon, insbesondere an der Westseite, wo man ihn in einer Liinge von mehr als 200 m verfolgen kann (Abb. 20). In den anderen Teilen der Siedlung tritt der Wall nur noch in kiirze-ren Abschnitten (bis 70 m) in Erscheinung, dazwischen ist die Umfassung als Rand einer sehr steilen Boschung erhalten.
Es gab hochstwahrscheinlich zwei Siedlungseingange. Der erste befindet sich im Nordosten, wo auf den Cvinger auch der jetzige Weg hinauffiihrt (Abb. 21). Da er gut erhalten ist, ist das Tor an dieser Stelle nicht zu bezweifeln. Fraglicher ist dagegen der Ausgang nach Siiden, also in Richtung der Ne-kropole in der Niihe des Dorfes Dobrava. Hier ist zwar in der Umfassung eine deutliche Liicke zu sehen (Abb. 22), die aber vielleicht infolge des dortigen Feldweges entstanden ist. Eine klare Antwort auf die Frage, wie an dieser Stelle der Eingang ausgesehen habe, konnte nur eine planmiiBige Ausgrabung geben.
Im Siedlungsinneren steigt das Geliinde zum hochsten Punkt iiber mehrere Terrassen allmahlich an. die hochstwahrscheinlich infolge rezenter Bodenbearbeitung entstanden sind. Die Terrassen sind zahlreich, insbesondere am Nord- und Osthhang des Cvingers und passen sich hauptsiichlich der natiirlichen Gestaltung des Berges an.
Der Bereich hinter der Boschung an der Ostseite des Cvingers ist groB. Hinter dem Rand breitet sich eine fast ebene Terrasse aus, wo sich einst ein Acker befand. dort wachst jetzt Gras (Abb. 23). Eine sehr schonc, aber etwas schmalere Terrasse erstreckt sich auch hinter dem Wall an der Siid- und Westseite der Siedlung. Die Oberflachenfunde (Keramik. Schlacke) sind zahlreich. Am meisten gibt es davon auf den Terrassen hinter dem Wall, sie kommen aber auch in Maul-wurfshaufen im hochstgelegenen Bereich der Siedlung vor.
Bisherige Forschungen: Cvinger oberhalb von Korita wird zum erstenmal von Jernej Pečnik erwiihnt. In seiner Beschreibung fiihrt er all seine wichtigsten Merkmale an: den Wall, die Steilen, wo Hauser gestanden haben sollen. und Oberflachenfunde (Pečnik 1889,93). In spiiteren Veroffentlichungen werden diese Feststellungen hauptsiichlich nur iibernommcn (Pečnik 1894, 7: Rutar 1899, 48; Pečnik 1904, 33; Mullner 1909, 73). Eine Skizze der Siedlung wurde von O.-H. Frey veroffentlicht (Frey 1968-1969, 19).
Die ndclistgelegenen Graberfelder: Die Hauptnekropole (Gomile pri Dobravi) liegt siidwestlich der Siedlung. Die iibrigen I lugelgriiberfelder sind kleiner, es gibt allerdings mehrere (Gomila bei Zagorica, Gabrje oberhalb von Korita, Pupeč oberhalb von Korita, Koželjeva hosta bei Reva). Das Material aus den ausgegrabenen Grabhiigeln wurde von Vida Stare und Hermann Parzinger veroffentlicht (Stare 1973; Parzinger 1988-1989).
Schnitt I
l.age: Der Schnitt wurde an der Nordwestseite der Siedlung angesetzt. Denn in diesem Bereich ist der Wall, hinter dem sich eine ausgedehnte und nahczu ebene Terrasse erstreckt, sehr gut erhalten. Dies erweekte in uns die Hoffnung, eine Stelle zu erforschen, wo dickc Schichten erhalten sind. Der
Schnitt war 10 m lang und 3 m breit. Es wurde nach Plana gegraben. Die x-Werte stiegen von Siiden nach Norden und die y-Werte von Osten nach Westen. Alle Hohen wurden von demselben Punkt aus gemessen. dessen absolute Hohe iiber dem Meeresspiegel wir allerdings nicht berechnet haben.
Befunde: ErwartungsgemiiB durchhieben wir mit dem Schnitt dicke Schichten. Der Schnitt reichte namlich iiber 3 m tief, dabei kamen relativ klare Siedlungsstrukturen zum Vorschein. Die Situation in diesem Teil der Siedlung liiBt sich am besten anhand des Ostprofils veranschaulichen (Beil. 2).
Auf dem Schnittgrund stieBen wir auf gewachsenen Felsen. zum Teil auch auf gelben sterilen Lehm. Auf dieser ur-spriinglichen Unterlage des Hiigels lagbraungraue fettige Erde. die wir als Schicht I bezeichneten. Sie zog sich iiber die ge-samte Schnittlange und darin befanden sich ziemlich viel Lehmverputzbrocken, Steinschotter und Holzkohle. Am dicksten war sie am Siedlungsrand, also zwischen den Linien x=7,0 und x=9,0, wiihrend sie nach lnnen zu abnahm. Die Funde in Schicht 1 lagen verstreut, allerdings waren sie in der Tat gerade in dem oben erwahnten Bereich am zahlreichsten vertreten, also am Siedlungsrand. Gerade die Zerstreuung der Funde spricht fiir die Tatsache, daB Schicht 1 allmahlich entstanden ist. Darin befanden sich keine Baureste.
Auf Schicht 1 war eine Mauer errichtet. Ihre Innenfront verlief auf der Linie x = 6,5, die AuBenfront, die zum Teil ein-gegraben war, dagegen auf der Linie x = 9,4. Der Zwischen-raum war mit kleineren Steinen und Erde aufgefiillt. Die Mauer war also etwas weniger als 3 m dick. Leider sind an der ur-spriinglichen Stelle nur die beiden niedrigsten Lagen der Steine geblieben, zwischen denen wir einen sehr deutlichen Schlitz mit Resten eines verkohlten horizontalen Querbalkens (Abb. 24) entdeckt haben. Der Balken war, wie die Holzkohleanalyse ergeben hat, aus Eichenholz.
Uber der soeben beschriebenen Mauer befand sich gewaltiger Versturz. Es handelt sich um eine fast 1 m dicke Schicht von stark durchgebrannter Erde und Steinschotter, die sich von der Linie x = 6,6 bis zum Schnittende bei x= 10 erstreckte. In diesem Bereich gelang es uns nirgends, weder lnnen- noch AuBenlrontsteine zu entdecken. Das ist insofern crwahnens-wert, als es sich bei dem Versturz sicherlich um die Reste einer Befestigungsmauer handelt, die bei einem verheerenden Brand zerstiirt wurde. Dieser war so stark. daB die Steine durch die Hitze zerbrockelten.
Aufgrund der Zerstorung konnten wir natiirlich keine evcntucllen jiingeren Phasen der Befestigungsmauer feststellen, weswegen der Ort des Schnittes nicht gerade sehr giinstig war. Jedoch sind im Innercn der Siedlung hinter der zerstiirten Befestigungsmauer drei relativ klare Schichten erhalten, die wenigstens indirekt die Miiglichkeit cinraumen. daB vicllcicht auch die Befestigungsmauer auf dem Cvinger mehrere Phasen aufzuweisen hatte.
Zweifellos zur ersten Mauer gehort Schicht 2, die sich zwischen x = 3,0 und x = 6,5 erstrcckt. Im Durchschnitt war sie bis 20 cm dick. Wie aus dem Ostprofil zu ersehen ist, war sie klar begrenzt. In ihrem unteren Abschnitt zog sich namlich ein Brand- und Ilolzkohlestreifen und dariiber lag stark durchgebrannter Hausvcrputz. Schicht 2 ist als Rest eines einge-stiirzten Hauses zu interpretieren, das dicht hinter der Mauer gestanden hatte. Dessen Versturz war auch im GrundriB deutlich erkennbar, denn wir konnten es an der Oberflache, die mehr als 4 m2 groB war (Abb. 25) herausloscn. Das I laus (wir haben es mit dem Buchstabcn A bezeichnet) haben wir mit dem Schnitt schrag durchschnitten und nur dessen Wcst-teil freigelegt. Verputz, Brand und die Stiicke verkohlten I lolzcs, die sich nach Analysen als Stieleiche, Stcineiche und Esche herausstellten (cfr. Culiberg, Šercelj 1995, 173), setzten sich namlich im Ostprofil fort, deswegen isi iiber dessen Form nichts Genaueres zu sagen.
Auf der Zeichnung des Ostprofils isl deutlich zu erken-
nen. daB Schicht 2, die wir als Versturz von Haus A interpre-tiert haben, auf der Linie x = 3 endet (Beil. 2). Ersetzt wird sie durch Schicht 3. Das ist dunkelbraune Erde, wo sich ziemlich viel Steinschotter befand, sie zog sich bis zum Schnittrand bei x = 0. Da sie auf demselben Niveau lag, konnen wir sie als Gehflache am Haus A bezeichnen.
Uber Schicht 2 erstreckte sich hinter der Befestigungsmauer ein 2 Meter breiter Streifen brauner Erde mit einer Fiille von Steinschotter (Abb. 26). Im Ostprofil ist sie als Schicht 4 do-kumentiert. Da der Schotter sehr festgeklopft war, handelt es sich wahrscheinlich um einen gepflasterten Gehweg, der an der Innenseite der Befestigungsmauer entlangfiihrte.
Der Bereich sudlich des Weges, also im Inneren der Siedlung, war bebaut. Am Ostprofil stieBen wir namlich im sel-ben Niveau wie das Pflaster auf den Rand eines Gebiiudes, das wir als Haus B bezeichneten (Abb. 27). Es hatte ein Stein-fundament und Holzpfosten. Den Beweis dafiir erbringt der deutliche UmriB eines Pfostenloches, den wir bei x=2,1 und y= 1,0 gerade in der Mitte der Fundamentmauer entdeckten. Im Haus befand sich auch eine Herdstelle, wovon allerdings nur die Steingrundlage sowie die 20 x 40 cm groBe und 4 cm dicke Oberflache eines stark durchgebrannten Lehmiiberzugs erhalten geblieben ist (Abb. 28). Haus B wurde vom Ostprofil durchschnitten, deswegen ist es dort ahSchicht 5 gekennzeichnet.
Westlich von Haus B stieBen wir auf derselben Ebene noch auf eine Reihe von Steinen. die vielleicht das Fundament des folgenden Hauses darstellen (Abb. 27). aber trotz allem sind die Reste zu diirftig, als daB wir daraus einen handfesten SchluB Ziehen konnten.
Der gepflasterte Gehweg hinter der Befestigungsmauer und zum Teil auch das Haus B wurde von einer Schicht gelbgrauer Erde bedeckt, worin sich ziemlich viel Sand befand. Im Ostprofil wird sie als Schicht 6 (Beil. 2) gekennzeichnet. Sie endet bei x = 6,8. also genau auf der Linie. wo sich aller Wahrschein-lichkeit nach die Innenfront der Mauer befand, die, wie schon erwahnt, bei einem GroBbrand zerstort wurde. Hinter der Befestigungsmauer gab es also mindestens drei Besiedlungs-phasen, etwas Genaueres war aus dem Haufen durchgebrannten Versturzes leider nicht in Erfahrung zu bringen.
Uber der Brandst;itte und der eben erwahnten Schicht 6 wurde noch eine Mauer entdeckt (Abb. 29). Sie war ein we-nig in das Innerc der Siedlung verschoben. Ihre Breite be-trug im Durchschnitt 1,5 m und es waren drei Steinlagen erhalten. Wie aus dem Ostprofil deutlich zu ersehen ist, verlief ihre Innenfront aufx = 6,2 und die AuBenfront auf x = 7,5 (Beil. 2). Sie war ziemlich nachliissig gebaut, obgleieh man fiir beide Mauerfronten etwasgroBere Steine ausgesucht hatte. Das Innerc der Mauer war iiblicherweise mit Schotter und Erde aufgefiillt. Hinter der Mauer erstreckte sich eine relativ dicke Schicht brauner Erde mit einer Fiille von Schotter und Brocken durchgebrannten 1 lausverputz.es. Sie reichte bis zur Linie x = 3,0. Auf der Zeichnung des Ostprofils wird sie als Schicht 7 markiert.
Die Mauer und Schicht 7, die sich dahinter angesammelt hatte, wurde von Humus bedeckt, worin sich viele Steine und Wurzcln befanden. Zwischen x=4 und x=() gab es weniger Steine, denn in diesem Abschnitt erstreckte sich einst ein Acker. Diese Schicht (Schicht 8) entstand erst, als die Siedlung auf dem Cvinger oberhalb von Korita schon verlassen war.
Zeitbestimmung: Die fiir die Datierung zur Verfiigung ste-hcndcn Funde sind nicht sonderlich manigfaltig. Schicht I enthielt gliicklicherweise einige typische Stiicke, die wir mil zicmli-chcr Sicherheit bestimmen konnen. Erwahnt sei nur eine Wandungsscherbe (Taf. 10: 4), die mit Fingcrabdriickcn verziert war, also mit einem Ornament, das vor allem die spiit-bron/.e/.eitlichen Siedlungen kennen (Dular 1993, 1115). Das-selbe trifft zu bei dem Fragment einer liisse (Taf. 9: I I), die als ziemlich charakteristische GefiiBform des Horizontes Podzemelj angeschen wird (ib., 105). Sehr aufschluBreich ist auch der Rand eines Topfcs, der auf den Schultern mit senk-
rechten Tonleisten verziert war (Taf. 9: 6). Ahnliche GefiiBe sind aus der dazugehorigen Nekropole Gomile bei Dobrava bekannt, wo wir sie in den altesten Grabern vorfinden (Parzinger 1988-1989, Taf. 13: 9; 26: 12; 29: 7). Einen ahnlich geformten Rand hat auch der Topf aus Grab 1/16 vom Graberfeld Kapiteljska njiva in Novo mesto (Knez 1993, Taf. 16: 1; 17: 5), der ein ausgezeichneter Vertreter des Horizontes Podzemelj 2 ist. Schicht 1 fallt demnach in den Beginn der Eisenzeit, wobei man hervorheben muB, daB bei der Keramik die Tradition der Urnenfelderkultur deutlich zu spiiren ist.
Die iilteste Befestigungsmauer, die auf Schicht 1 errichtet worden war, konnen wir nur indirekt datieren. An seine Innen-front lehnte sich namlich Schicht 2 an (Versturz von Haus A), wo sich einige keramische Formen befanden (Taf. 11: 6,7.14), die ebenso zum typischen Repertoire spiitbronzezeitlicher Siedlungen gehoren (Dular 1993, Taf. 2: 3; 4: 6; 5: 7). Die Mauer und Haus A, das dahinter stand, sind also etwas jiitiger als Schicht 1. Hinsichtlich der Funde gehoren sie noch immerzum Horizont Podzemelj.
Die gewaltigen Versturzmassen. die man als Reste einer jiingeren Befestigungsmauer betrachten konnte, sind natiir-lich schon aufgrund der stratigraphischen Lage jiinger. Jedoch wurde darin auch ein typisches Fragment einer Schale mit scharf geknickter Wandung (Taf. 10: 13). die mit Sicherheit zur Junghallstattzeit gehort. Solche GefaBe, die wie unser Stiick gewohnlich aus reduktionsgebranntem Ton von guter Quali-tiit hergestellt wurden, sind namlich in den Grabern in den Schlangenfibel- und den Certosafibel-Horizont gut datiert (Dular 1982, 70).
Junghallstattzeitlich ist auch Schicht 4, die sich unmittel-bar hinter der Befestigungsmauer erstreckte. Unter dem Schotter wurde namlich das Fragment eines GefiiBes entdeckt, das reoxydiertgebrannt und rot gefiirbt war (Taf. 12: 11). Auch derart ausgearbeitete Keramik setzt sich in Dolenjsko erst mit dem Schlangenfibel- Horizont durch.
Schwerer ist Schicht 5 (Haus B) zu bestimmen. Darin wurden keine chronologisch aufschluBreichen Formen gefunden, hinsichtlich der stratigraphischen Beziehung zu Schicht 4 muB sie aber ebenfalls zur Junghallstattzeit gehoren.
In Schicht 6 gab es keine Funde, die man hatte zeitlich bestimmen konnen. In Anbetracht der Lage ist die Schicht gewiB aus der Junghallstattzeit.
Nichttypisches Material lag auch zwischen den Steinen der jiingsten Mauer (Taf. Hi: 1-2). Daran lehnte sich allerdings Schicht 7 mit reichen Kulturresten an. Darunter befanden sich einige charaktcristische keramische Formen (Taf. 14: 3-7; 15: 1- 4,14-19), zu denen cs hcrvorragendc Parallelen gibt im Material aus den spatlatenczeitlichcn Grabern im Bcle-Garlen in Novo mesto und aus den spatlatenczeitlichcn Schichten auf dem Cvinger oberhalb von Vir pri Stični (Knez 1992, Taf. 48: 2,5; 57:1,7; 59:6usw.; Oabrovec 1994. Tal'. 11 ;cfr auch Božič 1987, 876 ff.). Mit dieser Datierung stimmen auch beide Metallfundc uberein, und zwar eine bronzene Giirtelkette mit kleinen Gliedern (Taf. 14: I) und eine Niihnadcl (Taf. 14: 2) mit zugespitztem Kopf (Knez 1992, Taf. 105; Endert 1991, 59, Taf. 14: 256-257). Die Funde dcuten darauf hin. daB Cvinger auch in der Stufc Mokronog III ummauert und besiedelt war.
Beachtenswert ist letzten Endes auch ein in der Siedlung gefundener eiserner Schliissel (Abb. 30), den schon im Jahre 1888 Pečnik fiir das damalige Landcsmuseum erworben hatte (Pečniks Brief an Dežman vom 3.10.1888). Der Fund ist vor allem insofern von groBcr Bcdcutung, als er mit Hilfe von Parallelen aus Dangslclten in Deutschland priizis in die augusteisehe Zeit datiert werden kann (Fingcrlin 1986. 342. Fundstelle 348: I). Auf der Grundlage nur eines Fundes liiBt sich aber nicht mit Sicherheit sagen, ob Cvinger oberhalb von Korita auch in dieser Zeit besiedelt war, eine Moglichkcit besteht aber durchaus.
Dular
Cradec bei Vinkov Vrh
Lage: Nordwestlich des Dorfes Vinkov Vrh. das auf einer groBen Terrasse am linken Krka-Ufer liegt, erhebt sich der kuppenformige Hiigel Gradec (351 m). An seiner Siidseite befinden sich Felder, Weingiirten und Wiesen, der Gipfel und der Nordhang sind dagegen mit Wald bewachsen. Der Auf-stieg auf den Gradec ist am leichtesten vom Siiden, wo auch ein in schlechtem Zustand befindlicher Waldweg hinauffiihrt. Die Nord- und Osthange sind steiler und von zahlreichen Karstdolinen durchzogen.
Bodenbeschaffenheit: Kalkstein.
Vegetation: Mischwald.
Verkehrsverbindungen: Die Siedlung auf dem Gradec liegt an keinem bedeutsameren Verkehrsknotenpunkt, obwohl gerade bei Dvor ein Weg abzweigt, der das Kočevje-Gebiet mit dem Oberlauf der Krka verbindet. Ihre Lage lieBe sich vor allem aus dieser Verkehrsverbindung erkliiren, aus wirtschaftlicher Sicht natiirlich aus dem einst reichen Eisenerzvorkommen in deren unmittelbarer Nahe.
Beschreibung: Die Siedlung auf dem Gradec hat eine ovale Form und ist eine der seltenen, die beinahe im gesamten Umfang von einem Wall umgeben ist (Abb. 31). Dieser ist besonders am Siideingang gut erhalten, wo die Aufschiittun-gen an der AuBenseite noch immer bis zu 5 m hoch sind, wiihrend sie im Inneren der Siedlung eine Hohe bis zu 2 m erlangen. In den anderenSiedlungsbereichen ist der Wall nicht so hoch, obgleich er iiberall sehr schon ist. An der Ostseite der Siedlung, wo sich die Umfassung an den Rand eines tiefen Karst-trichters anlehnte (sein steiler Abgrund war ein wirksamer Bestandteil des Verteidigungsystems), geht der Wall kurz in eine Boschung iiber. Aber auch hier tritt schon nach knapp 15 m eine Steinaufschiittung in Erscheinung. die sich ohne Unterbrechung bis zum Siideingang hinzieht.
Die Siedlung hatte zwei Tore. Das erste befand sich im Nordwesten und hatte eine gewohnliche Form. Bcide Siedlung-senden haben einen halbrunden AbschluB und reichen hin-unter bis zur Ebene des Zufahrtsweges. Interessanter ist allerdings der Eingang im Siidosten. Hier sind namlich an der AuBenseite der Siedlung vor dem Eingang zwei kleinere Parallel-aufschiittungen erhalten, die in einer Liinge von 20 m von beiden Seiten den Zufahrtsweg umranden. Dadurch war. wie es scheint, der Eingang noch zusatzlich befestigt. Auch diese beiden Aufschiittungen sind, ahnlich wie der Hauptwall, aus unbear-beitetem Bruchstein errichtet.
Das Siedlungsinnere ist groB. In der Mitte erstreckt sich ein flacher Kamm, wo im Osten und Westen zwei groBere Karsttrichter eingekerbt sind. Hinter der Befestigungsmauer erstreckt sich vornehmlich an der Westseite der Siedlung eine relativ ebene Flache, die fiir eine Besiedlung sehr geeignet war. In den Maulwurfshiigeln kann man Stiicke von vorge-sehichtlieher Keramik und I lausverputz finden.
Die vorgeschichtliche Besiedlung reichte offensichtlich auch auBerhalb des Befestigungswerks. An der Siidseite des Gradec gibt es namlich auf den Feldern viel Eisenschlacke und durch-gebrannte Erde, weswegen an dieser Stelle zweifellos auf Eisenhiitten zu schlieBcn ist.
Bislierige Forschungen: Auf dem Gradec fuhrte allem An-schcin nach schon Pečnik Ausgrabungen durch. Im Jahre 1885 cntdeckte er in der Siedlung in einer Tiefe von 2 m Keramik, Tierknochen, Spinnwirtel und vor allem Schlacke (Pečnik 1889, 97-99; id. 1892).
Dazugehdrige Graberfelder: Das dazugehorige Graberfeld Gomile bei Vinkov Vrh liegt auf einer kleineren Ebene siid-ostlich der Siedlung. Das Material wurde von Vida Stare veroffentlicht (Stare 1964-1965). Drei mutmaBliche Grabhiigel befinden sich auch in Preloge bei Mačkovec am nordlichcn FuB des Gradec.
Schnitt 1
Lage: Der Schnitt wurde im siidwestlichen Teil der Siedlung gelegt, und zwar so, daB das Befestigungswerk, ein Teil des Hanges und die Terrasse im Siedlungsinneren durchschnitten wurden. Er war 14 m lang und 3 m breit. Ins Siedlungsinnere reichte er 10 m. Die x-Werte steigen gegen Westen und die y-Werte gegen Siiden. Alle Hdhen wurden von demselben Punkt aus gemessen, dessen absolute Hohe allerdings nicht berech-net wurde.
Befunde: Da die Terrasse, wo der Schnitt gelegt wurde, nahezu eben war, haben wir an dieser Stelle dicke und reiche Schich-ten erwartet. Unsere Erwartungen wurden leider enttauscht. denn wir stieBen auf dem groBeren Teil des Schnittes schon einen knappen Meter unter der Oberflache auf Felsengrundlage. Die Funde in den oberen Schichten waren stark zerbrockelt. Der Grund dafiir ist in der Tatsache zu suchen, daB sich einst auf der Terrasse ein Acker befand und daB durch das Pfliigen die Schichten standig umgewendet wurden.
Die Stratigraphie werden wir anhand des Nordwestprofils zu erkliiren suchen (Beil. 3). Wie schon erwahnt. reichte der Schnitt bis zum gewachsenen Felsen, der im groBten Teil des Schnittes zum Vorschein kam. Die Zwischenraume waren mit dunkelbraunem sterilem Lehm angefiillt.
Auf diese ursprungliche Oberflache des Hiigels. die sanft von Nordosten nach Siidwesten hinunterfiihrte, lagerte hell-braune Lehmerde, die schon Kulturreste enthielt. Auf der Profil-zeichnung ist sie als Schicht I gekennzeichnet. Darin wurden keine Siedlungsstrukturen entdeckt und auch die Funde (Lehm-verputzbrocken und einzelne Scherben) lagen verstreut. Es handelt sich also um eine Schicht. die allmahlich entstanden war. Schicht 1 endet bei x = 8. Abgelost wird sie von Schicht 2, die teils darauf liegt, teils auf dem gewachsenen Felsen. Gerade an der Grenze zwischen den beiden Schichten zieht sich ein schmaler Streifen von zerbrockeltem Lehmverputz. Obgleich er auf der ganzen Schnittbreite zu beobachten war. konnten wir aus seiner Lage und Ausdchnung die Form des Gebiiudes nicht ersehen. Mit Sicherheit konnen wir nur be-haupten, daB der Gradec an dieser Stelle besiedclt war. und zwar schon bevor die Siedlung mit einem Befestigungswerk umgeben wurde. Diese Feststellung bestiitigen namlich sowohl das Nordwest- als auch das Siidostprofil. denn wir konnten daraus klar entnehmen, daB die Grundsteine des Befestigungs-werks auf Schicht 2 lagen.
Im groBen Schutthaufen (Abb. 32), der sich zwischen den Linien x=7und x= 12 erstreckte, wurden eigentlich zwei ziemlich gut erhaltene Mauern entdeckt. Mauer 1 lag unmittelbar auf Schicht 2. Ihre Innenfront verlief auf der Linie x = 7,6, die AuBenfront dagegen auf der Linie x = y,6 (Beil. 3). Bcide Mauerfronten wurden aus groBeren Steinen errichtet, w;ih-rend das Innerc der Mauer mit Schotter und Erde aufgefiillt war. Von der Mauer sind 2-3 Steinlagen erhalten.
Mauer 2 wurde vor der ersten errichtet, so daB sie einen "ftil der altercn verdeekte. Ihre AuBenfront stand namlich auf der Linie x= 11,0 und die Innenfront auf der Linie x=8,8 (Beil. 3 mul Abb. 33). Sie wurde auf diesclbe Weise gebaut wie die erste Mauer, nur daB fiir die AuBenfront sehr groBc, unbear-beitete Steinblockc verwendet wurden. Sie wurden auf gewaeh-senem Boden errichtet und waren auch bis zu 70x40 cm groB. Mit den glattcn Fliichen wurden sie nach auBen gewendet, so daB die Mauerfront ein schones Aussehen hatte (Abb. 34). Die Spalten zwischen den Blocken waren mit brauner Lehmerde und kleineren Steinen gefiillt. Die Mauer war 2,5 m brcil (Abb. 35). Sie blieb in einer llohc von 2 m erhalten, allerdings war sie infolge des Erddruckcs stark nach auBen ge-neigt.
Zur Zeit von Mauer I stand im Siedlungsinneren ein I laus. Auf dessen Reste sind wir im Bereich zwischen x=6 und x = 7,5 gestoBen. Hier erstreckte sich namlich iiber die gesamte Schnittbreite ein I m breiter Streifen durchgebrannten Verputzcs (Abb.
36), unter dem auf einem Steinpflaster GefiiBscherben, Ton-ringe, Teile einer Backhaube, eines tragbaren Herdes und ein Schleifstein lagen (Taf. 21: 1-10). Dazwischen wurden ziemlich viel Tierknochen entdeckt. Ungeachtet der schlechten Erhaltung handelt es sich bei dem Versturz mit ziemlicher GewiBheit um die Reste eines Gebiiudes, das unmittelbar hinter der Mauer gestanden hatte. Es wurde als Haus A bezeichnet.
Als auch die zweite Mauer, die, wie bereits erwahnt, zum Teil auf der ersten stand, erichtet worden war, wurde das dahinterliegende Becken mit einer Auffiillung aus brauner Erde ausgeglichen. Darin gab es viel Steinschotter. Lehmverputz-brocken und groBere Steine. Die letzteren sind hochstwahr-scheinlich die Versturzreste der ersten Mauer. Die Aufschiit-tung ist auf der Zeichnung des Nordwestprofils als Schicht 3 gekennzeichnet. Sie erstreckt sich von der Linie x=5,5 bis zur Innenfront der zweiten Mauer. Mit dieser Schicht war also die erste Mauer bedeckt, ebenso Haus A. das einst dahinter gestanden hatte.
Auf der Terrasse wurden durch den Schnitt noch zwei hochst interessante Objekte freigelegt, die wir stratigraphisch allerdings nicht mit dem Befestigungswerk in Verbindung brin-gen konnen. Das erste Objekt lag in der Siidostecke des Schnittes. Es handelte sich um eine in gewachsenen Felsen eingehaue-ne. runde Vorratsgrube, die bis oben mit Humus und dunkel-brauner Erde aufgefiillt war. (Abb. 37). Darin fanden wir einige Hausverputzbrocken. Keramik, ein Spinnwirtel und einen Schleifstein (Taf. 22: 15-16).
Das zweite Objekt stellte zweifellos ein Gebaude dar. Wir nannten es Haus B. Zwischen den Linien x = 2 und x = 5 stieBen wir namlich knapp 30 cm unter der Oberflache auf eine Steinschotterschicht, die sich iiber die gesamte Schnittbreite zog (Abb. 38). Die Pflasteroberflache war beinahe horizontal und an der Ost- und Westseite deutlich begrenzt, wiihrend sie im Norden und Siiden in den beiden dorligen Profilen ver-schwand. Das Pflaster war im Durchschnitt 15 cm dick, was man auch aus der Zeichnung des Nordprofils klar ersehen kann. wo es als Schicht 4 gekennzeichnet ist. lnmitten des gepfla-sterten Raumes befand sich ein groBerer Steinblock und dicht neben ihm ein 50x30 cm groBer Herdstellenrest. Die Hcrd-stelle war mit Lehm iiberzogen und hatte eine glatte Oberflache. Nordlich der Herdstelle stieBen wir auf einige Scherben. siidlich davon stand ein nahezu unbeschadigter Topf (Abb. 39). Das Pflaster, die Herdstelle und die GefaBreste (Taf. 22: 1-8) sind als Haus zu betrachten, das 3 m breit war, dessen Liinge aber wegen des begrenzten Schnittes natiirlich nicht bestimmt werden konnte.
Das Pflaster von I laus B war mil dunkelbrauner Erde bedeckt, die auf der Zeichnung des Nordwestprofils (Beil. 3) als Schicht 5 angegeben wird. Darin befanden sich auf der Linie x = 2 in einer Rcihc einige groBe Steine (Abb. 40), die aber schwcr-lich einen Mauerrest darstellen. GewiB ist nur, daB sie auf dem Pflaster des I lauses B lagen und in keincrlei Verbindung dazu gestanden haben. Ubrigens war auch Schicht 5 nicht intakt. Darin wurden sowohl hallstatt- und latenezcitliche als auch einige rezente Scherben entdeckt. Sic reichte so weit zur Oberflache, daB sie durch Pfliigen beschiidigt wurde.
Am I lang vor der Befestigungsmauer gelang es uns, zwei Schichten zu dokumentieren (Beil. 3). In der untercn (Schicht (>) gab es viel Schotter, der offensichtlich bei der Errichtung der 2. Mauer entstanden war. Die oberc Schicht (Schicht 7) isi als Aufschilttung zu betrachten, die das Hinuntergleiten der Mauer am I lang verhindcrn solite. Ganz oben isi im Profil tier Versturz der 2. Mauer gut zu erkenncn.
/.eitbestimmung: Die Daticrung der cinzelncn Schichten und der Gebaudereste ist schwierig. So konnen die Schichten I und 2 zcitlich nicht bestimmt werden, weil darin keine chro-nologiseh aufschluBreichen Funde vorkamen. Mauer I isi schon allein aufgrund der latsachc. daB sic auf Schicht 2 errichtet wurde, jiinger; mil llilfe der facettierten Scherbe, die zwischen ihren Steinen steckte (Taf. 20: 3), konnen wir sie in den Be-
ginn der Eisenzeit datieren. In die altere Eisenzeit fallt auch das hinter der Mauer gelegene Haus A. Es kann nur in An-betracht seiner Lage datiert werden, denn unter dem Inventar (Taf. 21:1-10) wurde keine einzige charakteristische Scherbe entdeckt.
Schicht 3 und Schicht 6 gehoren zur Junghallstattzeit. Das konnen wir auf der Grundlage des Ziborienrandes (Taf. 19: 12) und der Wandung eines reoxydiertgebrannten GefaBes (Taf. 18:6) behaupten, die charakteristische Formen des Schlangenfibel- und Certosafibel-Horizontes darstellen (Dular 1982, 51,56). Im Hinblick auf die Lage beider oben erwahnten Schichten stammt auch die 2. Mauer aus der Junghallstattzeit. Darin wurden zwar einige Scherben gefunden, aber sie flatten keine typischen Formen (Taf. 20: 6-11).
Haus B, das auf der Terrasse hinter der Befestigungsmauer gestanden hatte, wird durch das Fragment eines reoxydiertgebrannten GefaBes (Taf. 22: 1) in die Zeit nach der Stufe Stična 2 datiert (cfr. Dular 1982, 150 f.). Das Haus stammt demnach zweifellos aus der Junghallstattzeit, etwas Naheres laBt sich iiber dessen Datierung natiirlich nicht sagen.
Die Besiedlung des Gradec in der jungeren Eisenzeit be-statigen typische latenezeitliche Scherben (Taf. 19: 1,3-5; 22: 9-12). Entdeckt wurden sie vor allem in Schicht 5 sowie im Humus.
Dular
Mali vrh oberhalb von Srednji Globodol
Lage: Inmitten eines bewaldeten Kammes, der von Westen das Globodolsko polje umrandet, erhebt sich oberhalb des Dorfes Srednji Globodol ein liinglicher und schmaler Hiigel mit dem Namen Mali vrh (Abb. 41). Seine Hiinge sind steil, deswegen ist der Aufsteig von Osten, Norden und Siiden relativ ungiinstig. Auf den Hiigel gelangt man am muhelosesten iiber den Kamm vom Westen, wo auch ein guter Waldweg hin-auffiihrt.
Bodenbeschaffenheit: Kalk.
Vegetation: Laubwald.
Verkehrsverbindungen: Die Siedlung liegt an einem entle-genen Ort. Daran fiihrt namlich kein bedeutsamerer Weg vorbei, ziemlich weit entfernt ist sie auch vom Joch bei Jordankal, iiber den eine Verbindung zwischen Dobrnič und Mirna Peč besteht. Daher ist ihre Lage vor allem mit dem Globodolsko polje in Verbindung zu bringen, das ein geniigend starkes Agrarhinterland fiir standige Besiedlung darstellt.
Beschreibung: Die Siedlung wurde auf dem Gipfel des Mali vrh errichtet, und zwar so, daB sie sich der Form des Hiigels vollstandig anpaBte (Abb. 42). Ihre Umfassung ist schlecht erhalten und an einigen Steilen vollig zerstort, weswcgen sie nur schwer zu verfolgcn ist. Am Nordrand wird die Siedlung durch eine I m hohe Steinbosehung abgesehlossen, hinter der eine kleinere Terrasse entstanden ist. Eine ahnliche Situation linden wir auch im Siidwestcn vor, nur geht die Terrasse hier in einen sanften Wall iiber, der schon nach einigen Me-tern im 1 lang verschwindet. An der Ostseite des Mali vrh konnen wir den Verlauf der Umfassungsmauer nur vermuten. Eine Ausnahme bildet nur der Abschnitt, wo eine schonc Terrasse erhalten ist. Sonst kann man den chemaligen Rand der Siedlung an dieser Seite nur als sanften Bruch am steilen Hang wahrnchmcn, der nichrmals von natiirlichen Felsen unterbrochen wird.
Wo sich der Sicdlungseingang befand, laBt sich nicht fest-stcllen. In Frage kiime vor allem der Zugang iiber den Kamm von Norden und Siiden, also dort, wo auf den Mali vrh auch der jetzige Waldweg hinauffiihrt.
Das Siedlungsinnere ist sehr wellig und felsig. Hinter der Boschung an der Ostseite zieht sich cine klcinc, aber schonc Terrasse, mehrere kleinere Tferrassen gibt es auch am Nordost-
hang auBerhalb der Siedlung. Ob diese Bereiche besiedelt waren, ist ohne Erforschungen nicht festzustellen. In den Maulwurfs-haufen kann man Keramik- und Lehmverputzbrocken finden.
Bisherige Erforschungen: Die Siedlung, die noch nicht untersucht worden ist, wurde von Simon Rutar erwahnt (Rutar 1899, 49).
Dular
Schnitt 1
Lage: Fiir den Schnitt wurde eine sanft geneigte Terrasse an der Ostseite der Siedlung ausgewahlt, unter der die Boschung in Richtung Srednji Globodol steil abfallt. Er war 13,5 m lang und 3 m breit, spater haben wir ihn wegen eines grau-en Fleckes, der sich nach Westen erstreekte, in dieser Richtung noch um 2 x 2 m vergroBert. Alle Hohen wurden von einem Punkt oben auf dem Felsen nordwestlich des Schnittes gemessen, dessen absolute Hohe aber nicht berechnet wurde.
Befunde: Im groBeren Teil des Schnittes stieBen wir schon 0,3 m unter der Oberfliiche auf gewachsenen Felsen, dessen Kiimme sehrag durch den Schnitt verliefen. Zwischen den Felsen befand sich rotliche sterile Lehmerde. Am Rand der Terrasse lagen zwischen den Kiimmen des natiirlichen Felsens in einer Breite von 0,9 m Bruchsteine; die Erde, in der sie steekten, war im Unterschied zur sterilen Erde leicht graulich gefarbt. Ob die Steine den Rest einer Befestigungsmauer darstellen, die einst die Siedlung umgeben hatte, konnten wir nicht fest-stellen.
Siedlungsreste wurden nur im Westteil des Schnittes entdeckt. Hier erstreekte sich im Boden ein groBer Fleck grau-brauner Lehmerde, die im Nordprofil als Schicht 1 gekenn-zeichnet ist (Abb. 43 A und B). Damit war ein groBeres Bek-ken angefiillt. In der Erde fanden wir Hausverputzbrocken, den Teil eines Backhaubcngriffs, das Bruchstuck eines Tonloffels, Wandungsscherben unddrei Hornsteinklingen (Taf. 23: 1-13). Im Siidteil des besagten Fleckes befanden sich zwei flache Gruben (Durchmesser 0,6 m und 0,25 m). Zusammen mit dem zer-brockelten Lehmverputz steilen sie mit ziemlicher Wahrschein-lichkeit einen Konstruktionsteil (2 Pfostenlocher) einer primitiven Wohnstiitte dar, die in einem flachen, von Steinen ge-siiuberten Becken errichtet wurde. Fiir diese Erkliirung spre-chen auch die Gegenstiinde, die in Schicht 1 gefunden wurden. womit das Becken aufgefiillt war (Backhaube, Tonloffel, Steingeriite).
Die ca. 1 m breite, runde Eingrabung, die man zwischen y= 1,0 und y = 2,2 sowohl im GrundriB als auch im Nordprofil selit deutlich erkennen kann (Abb. 43 A und B), ist jiinger und steht mit dem soeben besehriebenen Objekt in keiner Beziehung.
Zeitbestimmung: Den Gegebenheiten in Schnitt 1 nach zu urteilen, besteht die Siedlung aul dem Mali vrh aus einer Schicht. Die Mehrzahl der Funde ist zeitlich undefinierbar oder es gibt solehe, die in alien vorgeschichtlichen Epochen vorkommen (z.B. mit angeklebten Fingertupfenleisten verzierte Keramik). So blcibt das cinzig greifbare Stiick zur Datierung nur das Fragment eines Tonloffels (Taf. 23: 9), der die Siedlung auf dem Mali vrh oberhalb von Srednji Globodol in die Kupfer-zcit datiert.
Svoljšak
Plešivica oberhalb von Drenje
Lage: Plešivica ist ein markanter Berg (593 m), der nordwestlich von Drenje steil aus dem Krka-Tal emporragt. Die Siidhangc sind sehr steil und gewissermaBen unzugiinglich (Abb.
44). Leiehter ist er vom Norden und Westen zu besteigen, wo der Zugang flaeher ist und die Hange sich fiir Wiesen eignen. Von der Nordseite fiihrt auf die Plešivica auch ein neu ange-legter Waldweg hinauf.
Bodenbeschaffenheit: Kalk.
Vegetation: Laubwald.
Verkehrsverbindungen: Vom Plešivica-Gipfel hat man einen schonen Ausblick auf alle Seiten. Die Siedlung liegt namlich hoch iiber dem Krka-Tal und kontrolliert die wichtige Gabe-lung von Wegen, die am FuBe des Berges zum Oberlauf der Krka, nach Novo mesto und nach Siiden durch das Stare-žage-Tal in die Bela krajina fiihren.
Beschreibung: Der Gipfel ist kuppenformig, deswegen gibt es darauf relativ viel Platz. Die Sudseite ist ziemlich steil, wiihrend die Hange in Richtung Norden, Osten und Westen relativ sanft geneigt sind. An der Ostseite sind am Hang vier kleinere Terrassen zu beobachten (GroBe ca. 4x8 m), die von Men-schenhand geschaffen scheinen. Vielleicht handelt es sich um geebnete Baupliitze, was ohne Sondierungen natiirlich nicht als gewiB angesehen werden kann.
Am iiberraschendsten ist die Tatsaehe, daB die Siedlung keine Wiille hat, deswegen kann auch ihre Umfassung und GroBe nicht festgestellt werden (Abb. 45). Der Gipfel war also unbefestigt oder hatte nur eine Holzpalisade, denn es wurden dort nicht die geringsten Fortifikationsreste entdeckt.
Die Funde (Hiittenlehm und Keramik) kommen am hau-figsten vor in den Maulwurfshaufen auf dem hochstgelege-nen Teil der Plešivica (unmittelbar am Fernsehsender), ein-zelne Brocken sind auch niedriger am Hang zu finden.
Bisherige Erforschungen: Die Siedlung wurde von Pečnik entdeckt, der dort einige kleine Ausgrabungen durchfiihrte (Pečnik 1889, 96). Tonspinnwirtel von der Plešivica werden auch von Dežman erwahnt (Deschmann, 1888). Laut Pečnik sollen Bauern hier auch Bronzeschmuck (Nadeln, Halsket-ten) gefunden haben, was allerdings nicht erwiesen ist (Pečnik 1904, 34).
Dular
Schnitt 1
Luge: Der Schnitt wurde auf der westlichen Gipfelhohe der Plešivica gelegt, und zwar so, daB er parallel zum Siid-rand des Hanges verlief. Damit wollten wir vor allem die Dicke der Schicht iiberpriifen, denn die Siedlung hat keinen Rand bzw. kein Bcfestigungssystem. Der Schnitt war 9 m lang und 3 m breit, wir teilten ihn in zwei Grabungsflachen (in den GroBen 3x3 m und 3x5 m), zwischen denen sich ein 1 m breites Zwischen-profil befand.
Befunde: Die Humus- und Erdschicht war, wie die Sondierungen ergeben haben, sehr diinn, denn wir stieBen man-cherorts schon knapp 10cm unter der Oberflache auf gewachsenen Felsen. Die griiBte Tiefe erreichten wir im Ostteil des Schnittes, aber auch hier reichte der Schnitt nicht liefer als einen halben Meter. Es gab eigentlich nur eine Kulturschicht. Das war dunkelbraune Erde, die gleich unter dem Waldhumus lag und bis zur Felsengrundlage reichte. Darin gab es ziemlich viel Steinschotter und durchgebrannte Lehmverputzbrocken. Hier und da lagen auch einige Holzkohlebrocken. Die dunkelbraune Erde wurde als Schicht I bezeichnet.
Wie schon erwahnt, war die Kulturschicht im Ostteil des Schnittes am dicksten. Hier wurde er an einer Seite durch einen Steinschottcrhaufen begrenzt, auf der anderen Seite reichte sie bis zum Rand des gewachsenen Felsen. In einer 45 cm dicken Aufschiittung lagen Lehmverputzbrocken, Holzkohlestiicke, Keramikfragmente und ein Tbngewicht (Taf. 23: 14-20). Dem Material nach zu urtcilen, war der Bereich, wo der Schnitt gelegt wurde, gewiB besiedclt, aber leider war es uns nicht
moglich, aus den festgestellten Strukturen die Siedlungsform zu bestimmen.
Zeitbestimmung: Die Mehrzahl der Funde kann nicht da-tiert werden, zwei Tonrandfragmente (Taf. 23: 16-17) gehoren zu den Formen, die von Dular der Spatbronzezeit zuge-ordnet wurden (Dular 1993, 104 f.). Das ist auch der zeitli-che Rahmen, in den wir die Siedlung auf der Plešivica stellen miissen.
Križ
SCHLUSSWORT
Der Aufsatz iiber die Sondierungen auf den Hohensiedlungen in der Suha krajina ist in kurzer Zeit schon die zweite syste-matische Veroffentlichung der Befunde und Funde aus den vorgeschichtlichen Fundstellen Dolenjskos. Nach der Vorstellung der Siedlungen in der Mirenska und derTemeniška dolina wurde diesmal die Suha krajina behandelt, also ein Bereich, der ebenso als klassisches Gebiet der Hallstattgruppe Dolenjskos betrachtet wird. In diesem Bereich wurden sieben Siedlungen sondiert. Von den bedeutenderen wurde nur Gradišče bei Valična vas bei den Sondierungen iibergangen. Diese Siedlung wurde in der Vergangenheit durch den Abbau von Sand beinahe vollig zerstort, auf der Grundlage von kleineren Forschungseingriffen wurde 1983 und 1984 dort die GrundriB eines vorgeschichtlichen Hauses mit reichem Inventar entdeckt (Breščak 1984: Breščak. Križ 1985). Der Fund wird in einem eigenen Artikel in einer der folgenden Nummern des Arheološki vestnik vorgestellt werden.
Zeitbestimmung der Siedlungen
Die Zeitbestimmung der Siedlungen ist klar und iindert hauptsachlich nichts an den bisherigen Erkenntnissen. Zwei Siedlungen, Stari grad oberhalb von Sela pri Sumberku und Veliki vrh oberhalb von Srednji Globodol, waren nur in der Kupferzeit besiedclt. Eine genauere Datierung innerhalb dieser Epoche ist aufgrund der bescheidenen Funde nicht moglich.
Die zweite Gruppe bilden Plešivica oberhalb von Drenje und Makovec oberhalb von Zagorica pri Dobrniču. Diese beiden Siedlungen fallen in die Spatbronzezeit, also in die Zeit, wo es in Dolenjsko in der Besiedlungsstruktur zu groBeren Ver-anderungen kommt. Da diese Ereignisse schon eingehend behandelt wurden, sollen sie an dieser Stelle nicht wieder-holt werden (Dular 1993).
Als klassische cisenzeitliehe Siedlungen konnen wir nur Gradec bei Vinkov Vrh und Cvinger oberhalb von Korita bezeichnen. Ihr Beginn reicht zuriick in den Horizont Podzemelj, danil waren sie die ganze iilterc und am Ende der jiingeren Eisenzeit besiedclt. Dem Zeitraum nach weichen sie in kci-ner Weisc abvon den iibrigen bislang erforschten cisenzeitlichen Zcntren Dolenjskos.
Etwas Neues wurde nur in der Siedlung auf dem Korinjski hrib oberhalb von Veliki Korinj festgestellt. Obwohl die Mehrzahl der Funde von dieser Fundstatte nicht in intakten vorgeschichtlichen Schichten entdeckt wurde, haben sie ein sehr interes-santcs chronologisches Bild ergeben. Die Anfange der Siedlung reichen namlich zuriick in die Kupferzeit, hochslwahr-scheinlich an dercn Ende. Besiedelt war der Korinjski hrib spiiter noch in der jiingeren Bronzczeit, der Spatlatčnezeit und der Spiitantike. Die wichtigste Neuheit hinsichtlich der Hohensiedlungen Dolenjskos isi auf jeden Fall die Feststellung, dal.1 die Siedlung in der jiingeren Bronzczeit besiedclt war. In den anderen Fundorten wurden bislang keine Funde aus dieser Zeit entdeckt, was bei mehr als 30 Sondierungen gewiB kein Zufall sein kann. In dieser Hinsicht nimmt der
Korinjski hrib unter den Hohensiedlungen Dolenjskos vor-erst einen besonderen Platz ein.
Fortifikationen
Befestigungswerke wurden nur in drei Siedlungen festge-stellt. Die Umfassungsmauer in Stari grad oberhalb von Sela pri Šumberku war schlecht erhalten. deswegen bringt sie vom Standpunkt der Konstruktion nicht viel Neues. Wichtig ist schon allein die Feststellung einer Befestigungsmauer, denn sie ist neben Gradec bei Mirna schon die zweite Siedlung aus der Kupferzeit, die von einem Befestigungswerk umgeben war. Nach Dimension und Bauweise waren beide Mauern einan-der ahnlich.
Von groBerer Bedeutung war natiirlich die Sondierung der Befestigungswerke beider eisenzeitlicher Siedlungen, Gradec bei Vinkov Vrh und Cvinger oberhalb von Korita. Nachdem die Befestigungssysteme von Cvinger oberhalb von Vir pri Stični im einzelnen veroffentlicht und gut analysiert sind (Gabrovec 1994,144 ff.), konnen auch die ersten Vergleiche gezogen werden.
Obwohl mit nur einem Schnitt alle Einzelheiten, die die GroBe, Datierung und Bauweise der einzelnen Befestigungsmauer betreffen, nur schwer zu erkennen sind, konnen wir ohne Vorbehalt behaupten, daB bei den Umfassungsmauern von Cvinger und Gradec derselbe Befestigungswerktyp wie in Stična vorliegt. Die beiden iilteren Umfassungsmauern sind namlich auf dieselbe Weise errichtet: aus groBen Steinblok-ken, die als Fronten verwendet wurden, und aus Steinschotter, der als Auffiillung diente. Auch die Dimensionen der Mauern stimmen mit denen von Stična weitgehend iiberein.
Der griiBte Unterschied, der in unseren beiden Fundor-ten in Erfahrung gebracht wurde, besteht darin, daB das iil-teste Befestigungswerk nicht auf gewachsenem Boden errichtet wurde, sondern auf eine schon zuvor besiedelte Oberflache. Beide Siedlungen hatten also zu Beginn keine Befestigungs-anlagen. Eine solche Situation war nicht von Dauer. Auf dem Cvinger oberhalb von Korita ist dieser befestigungslose Zu-stand zweifellos im Horizont Podzemelj anzusetzen, in den auch die iilteste Befestigungsmauer fallt. Die Situation auf dem Gradec bei Vinkov Vrh ist weniger deutlich, weil in den iiltesten Schichten keine typischen Funde vorkamen.
Im Zusammenhang mit den Konstruktionsunterschieden miissen wir noch auf ein Detail hinweisen, das auf dem Cvinger oberhalb von Korita entdeckt wurde. Es handelt sich um einen horizontalen Schlitz in der iiltesten Befestigungsmauer, in dem Reste eines verkohlten Balkens lagen. Ein einziger Fall bestatigt zwar noch keinen Queranker aus Holz, es handelt sich aber trotz allem um ein Detail, das in Stična nur in einem Fall entdeckt wurde, und noch das in Mauer II (ib. 82, Beil. 10).
Eine zweite Befestigungsmauer auf dem Cvinger konnten wir aufgrund des verheerendcn Brandes nicht entdccken, auf dem Gradec war sic wie in Stična zu Beginn der Junghallstattzeit errichtet worden und bedeckte zum Teil die iiltcre. In ihren Fronten gab es keine Schlitze fiir vertikale Pfosten, was allerdings wahrscheinlich wegen der verhiiltnismaBig schmalen Schnitte nur zufallig ist.
Eine drittc hallstattzcitliche Mauer wurde weder auf dem Gradec noch auf dem Cvinger entdeckt. Ahnlich ist es uns auf dem Kunkel unterhalb von Vrhtrebnje crgangen, wo wir trotz genaucr Grabungen ebenso keine drittc Befestigungsmauer entdccken konnten. Das ist let/ten Endes verstfind-lich, denn auch auf dem Cvinger oberhalb von Vir pri Stični wurde Mauer III nur in einigen Schnitten als kiimmerlicher Rest gefunden (ib. I4f>). Wenn wir sie auch in unseren Fund-orten dokumcnlicrcn wollten, miiBten mehrere Schnitte ge-legt werden.
Gcradczu hervorragend erhalten war die spiitlatenczcitliche
Befestigungsmauer auf dem Cvinger oberhalb von Korita. Sie wurde auf dieselbe Weise gebaut wie die hallstattzeitliche, nur war sie schmaler und bei ihrer Errichtung wurden kleinere Steine verwendet.
Gebiiude
Obwohl die Schnitte an den Siedlungsriindern gelegt wurden, stieBen wir nahezu in alien auf Strukturen, die man als Gebiiudereste interpretieren kann. So wurden im ganzen die Resultate der Sondierungen bestatigt, die in den Siedlungen in der Mirenska und derTemeniška dolina durchgefiihrt wurden. Schon damals gelangten wir zu der Erkenntnis, daB die Be-reiche hinter dem Siedlungsrand intensiv bebaubt waren (Dular etui. 1991, 108), dasselbe PrinzipderGebiiudeverteilungwurde auch in Stična festgestellt (Gabrovec 1994, 148 ff.).
Diese Feststellungen treffen interessanterweise fiir alle Siedlungen zu, ungeachtet der Zeit, aus der sie stammen. Das Haus auf dem Stari grad oberhalb von Sela pri Šumberku, das in die Kupferzeit fallt, war zwar schlecht erhalten, stand aber gleich hinter der Befestigungsanlage. Dasselbe trifft fiir den Gebiiuderest auf dem Makovec oberhalb von Zagorica zu. Auf sein Inventar, das zur Spiitbronzezeit gehort, stieBen wir unmittelbar hinter dem Rand an der Siidseite der Siedlung.
Die meisten Hausreste stammen aus der Eisenzeit, was verstiindlich ist, denn die Schichten in den Siedlungen waren dick und die Funde besser erhalten. Interessanterweise stan-den sie zur Zeit der iiltesten Befestigungsmauer sowohl auf dem Cvinger oberhalb von Korita als auf dem Gradec bei Vinkov Vrh an der Umfassungsmauer. Sie schienen daran angelehnt zu sein, denn der Versturz lag bis zu den Steinen der Innen-front verstreut.
Als in beiden Siedlungen die zweite Befestigungsmauer errichtet wurde, waren die Gebiiude ins Innere geriickt. So entstand hinter dem Befestigungswerk ein 1-2 m breiter lee-rer Raum. Ein iihnlicher Gehweg. der offensichtlich eine Verbindung entlang der Befestigungsmauer ermoglichte, war schon von Stična her bekannt (Gabrovec 1994, 150), darauf sind wir auch in Kunkel unterhalb von Vrhtrebnje gestoBen, wo er sogar mit Steinschotter gepflastert war (Dularera/. 1991, 73).
Da die Schnittbreiten schon im voraus bestimmt waren, wurden die Grundrisse der einzelnen Gebiiude nicht vollstiindig freigelegt. So laBt sich iiber ihre Form. GroBe und Bauweise nichts Endgiiltiges sagen. Von dem kupferzeitlichen Haus auf dem Stari grad sind beispielsweise ein ziemlich klarer UmriB und ein Teil einer eingesturzten Wand erhalten. unter der einige Funde lagen. Schlechter erhalten war das I laus auf dem Makovec, das in die Spiitbronzezeit gehort. Dokumentiert wurde sie nur auf der Grundlage von verstreutem Hausinventar.
Von Haus A auf dem Cvinger oberhalb von Korita (iiltcre Hallstattzeit) gclang es uns, eine verhiiltnismaBig groBe Brand-stiitlc mit Stiicken einer verkohlten Wandkonstruktion zu dokumcnlicrcn, woruntcr zcrbrockelter Lehmverputz lag. Haus B, das junghallstattzeitlich ist, hatte ein Steinfundament, an seiner Wand wurde eine Herdstelle gefunden.
Haus A auf dem Gradec bei Vinkov Vrh stand unmittelbar hinter der Befestigungsmauer. Davon ist eine relativ groBe Oberflache von zerbrockeltem Hausverputz geblieben, dar-unter lagen zahlreichc Funde. Dasjunghallstattzcitliche Haus B war besser erhalten, denn es konnte in seiner Breite be-grenzt werden, wahrend seine Liinge wegen der beschriink-tcn Ausgrabungcn nicht bestimmt werden konnte. Das Haus hatte gepflasterten Boden und in der Mitte eine Herdstelle.
Auf ahnliche Weise war auch das spiitlatenczcitliche Haus auf dem Korinjski hrib errichtet worden. Auch hier fanden wir cine ziemlich gut erhaltenc gepflasterte Gehflache und darauf die Reste einer Herdstelle.
Der Erhaltungszustand der Gebaude war, wie wir sehen konnen, von Fall zu Fall verschieden, im ganzen gesehen war er allerdings schlecht. Auf einen solchen Zustand hatte auch die kontinuierliche Besiedlung EinfluB, wahrend die Quali-tat der Angaben, die wir bei den Ausgrabungen in Erfahrung bringen konnten, wegen der im voraus bestimmten Schnitt-
groBen ziemlich begrenzt war. Wenn wir iiber die inneren Siedlungskonzepte etwas mehr herausfinden wollten, miiBten wir groBere Flachen freilegen.
Dular
Dr. Janez Dular Inštitut za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU Gosposka 13 SI-61000 Ljubljana
Borut Križ Dolenjski muzej Muzejska 7 SI-68000 Novo mesto
Drago Svoljšak Narodni muzej Prešernova 20 SI-61000 Ljubljana
Sneža Tecco Hvala Inštitut za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU Gosposka 13 SI-61000 Ljubljana
T. I: Korinjski hrib nad Velikim Korinjem. 1-9: plast 2; 10: plast 3; 11-14: iz tlaka hiše; 15: iz skalne razpoke pod ogniščem; 16,17: plast 4. 1-14,16,17 keramika, 15 kamen. M. 15 = 1:2; 1-14,16-17 = 1:3.
T. I: Korinjski hrib oberhalb von Veliki Korinj. 1-9: Schicht 2; 10: Schicht 3; 11-14: aus dem Steinpflaster; 15: aus der Felsspalte unter der Herdstelle; 16,17: Schicht 4.
T. 2: Korinjski hrib nad Velikim Korinjem. Iz ruševin poznoantičnih objektov. 1,2 baker, 4-8 bron, 3,9-16 keramika. M. 1,2, 4-8 = 1:2; 3,9-16 = 1:3.
T. 2: Korinjski hrib oberhalb von Veliki Korinj. Aus den Ruinen iler spatantiken Objekte.
'/.'Korinjski hrib nad Velikim Korinjem. Iz ruševin poznoantičnih objektov. 1 -7,1 I -1 6 keramika, 8 železo, 9 bron, 10 bron in železo. M. K-10 = 1:2; 1-7,11-16 = 1:3.
/.' Korinjski hrib oberhalb von Veliki Korinj. Aus den Ruincn der spiitantiken Objekte.
T. 4: Stari grad nad Seli pri Šumberku. I: plast 1; 5-9: plast 2; 2-4: plast 3: 10-12: iz zidu. Vse keramika. M. =1:3. T. 4: Stari grad oberhalb von Sela pri Šumberku. I: Schicht 1; 5-9: Schicht 2; 2-4: Schicht 3: 10-12: aus der Mauer.
T. 5: Makovec nad Zagorico pri Dobrniču. 1,2: plaši 2; 3-8: med kamni na robu naselja; 9-11: hiša 1. Vse keramika. M. = 1:3. T. 5; Makovec oberhalb von Zagorica pri Dobrniču. 1-2: Schicht 2; 3-8: zwischen den Steinen am Randc der Siedlung; 9-11: Haus 1.
T. 6: Makovec nad Zagorico pri Dobrniču. 1-14: hiša 1. Vse keramika. M. = 1:3. 7.' 6: Makovec oberhalb von Zagorica pri Dobrniču. 1-14: Haus 1.
T. 7: Makovec nad Zagorico pri Dobrniču. I-S: hiša 1. Vse keramika. M. = 1:3. 7.' 7: Makovec oberhalb von Zagorica pri Dobrniču. I-S: Haus 1.
T. S: Makovec nad Zagorico pri Dobrniču. 1-K: hiša 1;'): plast 3. Vse keramika. M. = 1:3. T. K: Makovec oberhalb von Zagorica pri Dobrniču. 1-8: Haus I; 9: Schicht 3.
'/.' 9: Cvinger nad Koriti. 1-15: plast 1. Vse keramika. M. = 1:3. T. 9: Cvinger oberhalb von Korita. 1-15: Schicht I.
T. 10: Cvinger nad Koriti. 1-8: plast I: 9-18: iz ruševin halštatskega zidu. Vse keramika. M. = 1:3. T. 10: Cvinger oberhalb von Korita. 1-8: Schicht 1; 9-18: aus den Ruincn der hallstattzcitlichcn Mauer.
T. 11: Cvinger nad Koriti. 1-16: plast 2 (hiša A). Vse keramika. M. = 1:3. '/: 11: Cvinger oberhalb von Korita. 1-16: Schicht 2 (Haus A).
T. 12: Cvinger nad Koriti. 1-8: plast 3; 9-15: plast 4. Vse keramika. M. = 1:3. T. 12: Cvinger oberhalb von Korita. 1-8: Schicht 3: 9-15: Schicht 4.
T. 13: Cvinger nad Koriti. 1-8: plast 5 (hiša B); 9: plast 7. Vse keramika. M. = 1:3. T. 13: Cvinger oberhalb von Korita. 1-8: Schicht 5 (Haus B); 9: Schicht 7.
T. 14: Cvinger nad Koriti. 1-12: plast 7. 1-2 bron, 3-7 keramika. M. 1,2 = 1:2; 3-12 = 1:3. T. 14: Cvinger oberhalb von Korita. 1-12: Schicht 7.
^ ; ?e K- i_\
'/.' 15: Cvinger nad Koriti, l-l1): plast 7. Vse keramika. M. = 1:3. /.' 15: Cvinger oberhalb von Korita, l-l1): Schicht 7.
T. 16: Cvinger nad Koriti. 1-2: iz latenskega zidu; 3-15: plast 8. 1,2,5-15 keramika, 3 bron, 4 steklo. M. 3,4 = 1:2; 1,2, 5-15 = 1:3.
7.' 16: Cvinger oberhalb von Korita. 1-2: aus der latžnezeitlichen Mauer; 3-15: Schicht 8.
T. 17: Cvinger oberhalb von Korita. 1-17: Schicht S.
T 18: Gradec pri Vinkovem Vrhu. 1: plast 1; 2-14: plast 3. 2 kost, 1,3-14 keramika. M. 2 = 1:2, 1,3-14 = 1:3. T 18: Gradec bei Vinkov Vrh. I: Schicht 1; 2-14: Schicht 3.
T 19: Gradec pri Vinkovem Vrhu. 1-11: plast 5; 12-13: plast 6; 14-16: plast 7. 1-10, 12-16 keramika, II kamen. M. = 1:3. T 19: Gradec lici Vinkov Vrh. 1-11: Schicht 5; 12-13: Schicht 6; 14-16: Schicht 7.
T. 20: Gradec pri Vinkovem Vrhu. 1-5: zid 1; 6-11: zid 2. Vse keramika. M. = 1:3. T 20: Gradec bei Vinkov Vrh. 1-5: Mauer 1; 6-11: Mauer 2.
T. 21: Gradec pri Vinkovem Vrhu. 1-10: hiša A. 1-9 keramika; 10 kamen. M. = 1:3. T. 21: Gradec bei Vinkov Vrh. 1-10: Haus A.
T. 22: Gradec pri Vinkovem Vrhu. 1 -K: hiša B; 9-14: humus; 15-16: hrambena jama. 1-15 keramika, 16 kamen. M. = 1:3. T. 22: Gradec bei Vinkov Vrh. 1-8: Haus B; 9-14: Humus; 15-16: Vorratsgrube.
T. 23: 1-13: Mali vrh nad Srednjim Globodolom, plast 1. 14-20: Plešivica nad Drenjem, plast 1. 1-10,14-20 keramika, 11-13 kamen. M. 11-13 - 1:2, 1-10,14-20= 1:3.
'/.' 23: 1-13: Mali vrh oberhalb von Srednji Globodol, Schicht 1. 14-20: Plešivica oberhalb von Drenje, Schicht I.
P ril. 1: Makovec nad Zagorico pri Dobrniču, sonda 1, zahodni profil. M. = Beil. 1: Makovec oberhalb von Zagorica pri Dobrniču, Schnitt 1. Westprofil
I	I
TWIWi'i'i'i'i'i'i'i'i'i'i1,1.'.
y = 0
I
rumena ilovica (sterilna) gelber Lehm (stent)
rjava ilovnata zemlja braune lehmige Erde
sivorjava ilovnata zemlja graubraune lehmige Erde
J črepmje J_ Scherben
x = 10
2 - 1,00
humus Humus
zemljeno polnilo ErdfUllung
rjava zemlja braune Erde
temnorjava zemlja dunkelbraune Erde
koščki hišnega ometa HUttenlehmbrocken
oglje Holzkohle
rjava zemlja z drobirjem braune Erde mit Steinschotter
S
živa skala gewachsener Fels
Pril. 2: Cvinger nad Koriti, sonda 1, vzhodni profil. M. = 1:50. Beil. 2: Cvinger oberhalb von Korita, Schnitt 1. Ostprofil.
rdečerjava zemlja rotbraune Erde
žganina Brand
rjavorumena zemlja braungelbe Erde
rumenosiva zemlja gelbgraue Erde
prežgana zeml|a gebrannte Erde
rjavosiva zemlja (mastna) braungraue Erde (fettig)
rumena ilovica (jalova) gelber Lehm (steni)
črepinie Scherben
temeljni kamni Fundamentsteine
humus Humus
S
živa skala gewachsener Fels
temnorjava zemlja dunkelbraune Erde
sterilna ilovica steriler Lehm
oO
črepinje Scherben
rdečerjava zemlja rotbraune Erde
rjava mastna zemlja braune fettige Erde
rjava zemlja braune Erde

oglje
Holzkohle
rjava ilovnata zemlja braune lehmige Erde
riorjava zemlja hwarzbraune Erde
svetlorjava ilovnata zemlja hellbraune lehmige Erde
tlak
Pflasterung
Pril 3: Gradec pri Vinkovem Vrhu, sonda 1, severozahodni profil. M. = 1:50. Beil. 3: Gradec bei Vinkov Vrh, Schnitt 1, Nordvvestprofil.