Vredniitso ; Tr»fiiki 44, <77. IjfMUi (•■» •krti Mi^i M nuf*iiU«nJ« CrejMi*j» M raa^arifa •caao >1 ga noktaH v črno bukve znpiaall, prijatll pa proalll in ■varili, U^ M no dolal ivoji prilmduoati n« Ikad«, «•) bi al ne grajal wkarrloro. " To pa gani aadrfovalo; Tirabiti- „n glod6 na Dagono (limioljuhnoatj — *» 1,1 no, kor ao mu ni bati „ ia krphj" kajti kruha m« jo obilno ua ponudbo — Ho troba — Ml Mnaj drlavna aluMie. Ko bi bili n. pr. leto« na dotiMh meatib araogll njegovi naoprolniki in no bi bil dobil iluMoj*. ■ložbe, videli bi ga morda že zdaj v „ Narodovem " zrnialo „ neodvisne ga". Boljo |>a jo, tla je tako, kakor je. Da je W. tam, Ceulralno bog osi* lemc-ni^e v Gorici Zgodovirult* Irtlee. ■ ' ■ (Dalje-) Po tem lakom je bilo moč vzdrževati lo malo bo goslovcov domačih v Ljubljani ali Gradcu, ali pa, če jib jo bilo veliko, so dobivali lo majbio stlpundi, kajti od tinti b 50800 gold., kteri so bili .všteti v verski zalog grafiki, ni bilo povrnjenih goriškemn semenišča, po tem ko bo je bila vsled omenjenoga razkošenja i. 1788 (goriška) škofija zmanjšala in število duhovnov znižalo, kot samih 14300 gold. in pa premoženje semeniščno, ktero je bilo ostalo goriškemu verskemu zalogu —obstoječe v kapilalih, dohodkih od hiš in zemljišč in v gotovini, vsega skup .Si, 162 £old. 83j4 kr. Če prištejemo ta znesek pred omenjenim 14300 gold., imamo iz-nosek 45,452 g. 03j4 s. Povrh tega premoženja je bilo z dvema dvornima dekretoma od 4 jsl. 1790 in 16. maja 1794 za semeniščno lastnino priznano tndi poslopje, ali v posest v-zeti ga, ni bilo mogoče, ker je bila notri vojaščina in je ni bilo moč ven spraviti; vse prizadevanje škofovo, poslopje nazaj dobiti, razbilo ae jo vsakrat na trdovrat-nosti dvornega vojsknega svetovavsfva. Prosil je škof, da bi so hiša po dražbi prodala iu kapital na javni zalog naložil, pa ni bil uslišan; prosil ie, da bi se vsaj premala najemščina od 389 $ld. 38 kr., ki jo je plačaval vojaški Orar, povišala po cenjeni vrednosti poslopja, dosegel ni niči Popravljal je poslopje vojaški zalog, davščino (census) 2 gld. ju 32 kr. gosp. pl. Benigni u jo pa odrajtafalo semenišče samo. Ker ni bilo tedaj mogoče, napraviti semenišča, nekaj zavoljo tega ne, ker ni bilo primernega poslopja, nekaj pa zarad tega, ker ni bilo bogoalovskega u-čilišča, morali so bogosiovski vzrejanoi naše škofije v-sako leto v Ljublfhno ali v Gradec hoditi; dobivali so poprejšnjih let po 65, pozneje po 70 gold. kot slipon di, poznčjo so jim pa se po kakih 10 gold. dodali, tako da jim jo prišlo po okoli 80 gld. vHukemu na leto. ■V Gradcu ali Ljnbljani pa so slanovali nafti bogoslovni v privatnih hišah, kar jo bilo v inarsikakein oz:ru ne-prilično. (Dalja prih.) kjer je, bode gotovo več koristilo naši reči,' kakor vaa u neodvisnost " ueodvisoe ujegove pri v ilt nosi i. V dveh letih, Ao ne pre|, povabi „ Domovina" „ Narod" ua Sprohod po okraji Toiniuskcin, ter pojdevn oglrdavut sad ondašiijo tihe W-r-jeve delavfioati — Da Je W. „ vjtez Praue - JoŽefOvega rotla", to lud« ne kali niti (^jegovoga domoljubja niti vrednosti njegove aploh, in ga tudi uo dela ne več no manj odviMtiega, kakor u. pr. vrlega dr. Tonkli-a, ki ima tudi čast biti vii«z i«lo-ga retla. llolp^adjl it le konhilfl kratko avoje zborovanje v saboto 6. t. m. V naši ( državuo-zborovi). je govoril o aklenilvi državni kaueeiar nam; hvalil V imenu conarjevem delegatu j, zagolovljal, da 80 milijonov, ki ale jih za armado dovolilo, pomeni mir, češ, da se tla za mir zilatuo govorili fte ie po tem, ko druge drŽave vidijo, da nuni močni To, tla ste delegaciji z majhinim odbitr-kom v proračunu zahtevani znesek za' nOvo-urcdjeno armado dovolile, jo jedro vseh letošujih obravnav v delotcaeijab. Da ao pa zlasti dunajski delegati tako ^oljno privolili v visoki preudurek za armado, izvira od tod, ker jih ju vojui minister Kalin strašil z vojako, ki se utegue vneti prihodnjo spomlad. Zdaj spravimo lahko koj 000 tissč z novimi iglcnicumi oboroženih iiož na uoge. Bog daj, da bi sc bil minister Kultu zlagal. Državni /Jior. Zborniett poslancev je pričela, pO tem ko so prišli delegati iz Pešti, včeraj 10- t. m. zopet seje. Med dru-zimi stvarmi, ki jih bo imcia razpravljati, predložijo jej ministri tudi načrt postave zastran davkovskih pre-nuredeb. OglsMl po svetu. ogi>r»ka država. Presvetli cesar je potrdil dne 6. t. m. novo bram-bovno (vojaško) postavo, kakor ata jo odobrila popred zbor ogerski in nni dan lo drž. zbor na Dunaji* Tisti dan je blagovolilo Nj. ccn. in kraljevo apost. veličanstvo tlati razglasiti armadi tudi to-le povelje : Država potrebuje miru. Skrbeti moramo, da se mir obrani V ta namen sem dal Mojima državnima zastopstvoma predložiti osuovo postave, po kteri lahko, kedar bo treba, vsi prebivarci, ki so za orožje sposobni, vso svojo moč na tehtniČno torilo polotijo, da bode državi mogoče izpolniti visoko svojo nalogo, da varuje zvestim Mojim ljudstvom nar dražje njihove intereaae. Državni zastopstvi ste to, česar sem pričakoval, v polni incri storile. Prcšinjcnc domorodnega čuLja, ste novo hrumhovuo postavo sprejele. Jez sem jo potrdil in znukuza!, da naj se izvrši. Državnopravna prenaredba je postavila državo zopet na tisto zgodovinsko podlago, mi ktori jo slonita v tistih časih, ko je naj težavnejše bitve z vspehorn bila in sijajno zmagavala. Obema deloma Mojc države je zdaj euako mar za veličanstvo, mogočnost in varnost monarhije Dobila jc Moja armada po tem zaveznika, kteri jo hode v areči in nesreči krepko podpiral Postava bo klicala in Moja ljudstva brc/, razloč- .... ■ ■■■..■ • •■ v-■Try,- ka stana ae bodo »ono«no ia s opravičenim aamočat-jern ubiral« krog Mojih zastav, da iipoluijo nar plasse-uitejio avojih dolfnoati. Armada naj bodo šola tistih kreposti, brez ktorih ue morejo uarodi obvarovati svoje velikosti in države ue svoje mogočnosti. ' • Zraven armade dopolnige zdaj vojakno mOČ nov živelj, deželna hramba. Oua aluži tistenm namenu,^kakor armada, nabira se izmed enakih življev in nekaj oelč izmed armade samo. Zaupljivo obračam se do Moje armade.. IloČemj da bi vsi tisti, kteri žo služijo pod ofttžjefudomorbM, novo pot veselo in krepko nastopili. TloČom, da še dra-gooeua dedoviua armadiua, zvestoba njena iu priarČnu lovaršlvo v vseh vojnih oddelkih, živo ohrani, da bodo armada, polooratvo, iu deželna hramba kot zvesti . vojni tovarii edini, kakor taki, ki iinajo enako dolžnosti in pravioo do euake časti. , Pričakujem torej od vsaeega častnika Moje armade iu hrambe, da bodo novo ustanovo v tem duhu razumeval, sosebno pa na^jatn se. da si bodo generali, voditelji, prizadevali, vez obeh delov tesno aveaavatl, duha redb in disoipliuo oživljati, iu, ko hI začelo kaj v čemur koli kam napačuo meriti, vstaviti se brž v aa-četku takim nameram. <,/ Huda osoda jo zadola Mojo armado, težke skuinjo jo praalala, vendar pa ui te potrt ujeu pogum iu sana-tanje Mojo na vreduost njeno —- se no maja. fUoza zvestobe iu čas(i, jk> kteri so bodili hrabri sinovi Mojo državo, naj ostane vselej tista. Armada naj ne zatajujo svojo preteklosti, ampak |Mreuoeo aaj slavne spomiue |M>projšujih stoletij semkaj v. sedanjost. Napredovale s časom in zaaaatvoin, okrepljena po novih Življih, naj veleva noprijatlu, da jo spoštujs, brani ua) drŽavo ia prestol. V lludi, 5. decembra 1808. < <.&;»', . ' Frane JoXef \.jr. ""r Tisti dan je imenovalo Nj. vel. podmariala nadvojvodo Jožo/a (.MinA nekdanjega ororskega palatina Jožefa in brata nadv. Štefana^ za vitega -poveljnika de-šelne hrambe (Jumvedov) ogerske/ krone, kterih }p 70 batalijonor. Vojskuega ministra barona Kukn-a je postavilo Nj. vel. z velikim križem Leopoldove^a reda. Tako sta primerno postavljena te dva draga vojaška veljaka, ki sta si pridobila pri brambovni postavi zaslugo. Državnega kaneelarja barona Beusta jo povzdignil prsv. oessr. t. priznanje njegovih zaslug vgro/oaikistaa. V Vielički v Galiciji, kjer kopljejo sol, je predrla voda 19. nov. v solinah nek zid in je nevarnost velika, da ue zalije vseh solin. To so kar imonitnejšo soline v Avstriji; en milijon centov soli se pridela na leto. Podali so se brž nar imonitnejši inženirji tje; ee-16 v Parizu so ponudili eno pumpo. Sicer pa do meseca jnnija prihodnjega leta, pravijo, da , ae bodo pni*-panjafckooec, kajti voliko časa treba, preduo.mašinena-stavijo. Da bi le soline rešili I če nc. bi bilo za na-šo državo nesreča, kakor uno leto, ko smozgubjlibijt-vo pri Kraljičinem Gradcu. *>) •:..,. j'.: •r» Jz Ljubljane. (Katolitko drukvo). V nedeljo 29. nov. je bil v. mestni dvorani zbor, v kterom ao ae . po-svctovali o napravi „ katoliške Čitalnice." Grof Wurm-brand, oče, je pričel sejo s n omiki m govorom. Na to so se obravnavale te le reči: 1.) Odbere, naj se 9 mož, da sostavijo načrt pravil za novo društvo; 2.) vse, česar bo treba, bode se razglašalo po „ Zgodnji Danici", *) Solin« i nujo p«t a a d« tr o pij; riUa jama j« p«, 100—ICO fe'lj«» W»oka; lukenj ia potov j« na «h itraoi Vm pola o; pravo pod-acmeljako mealo Je, veče, kakor VialiČka nad njfm. 1000 dekreovioav rudniku opravki.— Zanimivo je tadi lo, da j« al aakma me«t« cerkvica z altarjraa mi podob« ateinikov na aj«*, vi« iz mH; a« draga« «ue«tu J« plačil?«; lodi imaj« zope l ni dru|ik k raj i k ljudje Jn ko^Ji avoja bivalitfa. In vm lo j« zdaj v nnvanioali, da m potopi, kajti boji •e, da izvira v«da od klii^J« rek« Vlale. I'a a« I« podzcmeljaki »vet je * aevaraoitl, timvei tudi nadi«aieljak« me«to, kar a« J« bali. da a« tla vderrjo.— Zajela a« j* ne«reč« s tem, da ao pridrli delavci kopaj« d« nekih »tudenccv; v kratkem J« bilo tlito mealo zalito. Za&k ao bri zidati vodi Jez, da b( v druge jaat« ae priila, ali naraiU M Je tako, da je pa konec zidii pot nalb. * - M toličane in nihilbte (t. i. take, kteri nič ne verujejo)— nai t? bili v kteri koli Veri rojeni—nikakor pa neka-količane (protestante) Iu jude, marveč da katoličani spoštujejo verne nekatoličane in imajo popolno zau pacajo r: njikairoidomoUubnost, zatorej da ae t njimi tadi lahko vjemajo v vseh zadevah, ktere ae dajo od vere ločiti, in sploh, ktere se nanašajo aa sgolj državna i jn . družbi nske razmere. — Odbor za osnovanje pravil *) je .izstavljen tak0?l».: I>r. Kt IL, Coeta, g. bogosloven dr. in profesor CebaŠok, g. bukvoves Gerber, g. koop. ia vredaik f Danice" L. Jeran, gosp. kanonik Kramar, g. učitelj Močnik, g. paatr Sckreinsr, g. Čevljarski mojster Scktoentntr, in jr, grof Wurmbrand (oče.) V čeraj ob 7 n. zjutraj je umrl prč. stolni prošt,'obŠespostovaai g. Anion Ju*. . r. y Spomin rojalnega o slovenskih glavnih šolah na slovenskem Goriškem, da spregovorim nekoliko kratkih heacdi o tej stvari. Imamo sieor ljudske šolo, klero Mnogo hasuijo, ali kakorine so zdaj, nu zadostujejo tirjalvaui sedanjega časa. Otroke pa na velike v meato pošiljati, lo je le nekloriin bolj premožnim kmetom mogočo. Da pa moremo z druzimi omikanimi narodi v toku sedanjo ljudnk«) izobraženosti napredovati, nilta potreba num )e sredstev in pripomočkov, ktero lo dosežemo, ako nI osuujcmo dobrih glavnih šol po deželi Veliko pouozov ao potirja za deželne potrebo ia kmečkega Žepa. sploh emem Irditi, da iedržujo kmet celo drŽavo, zakaj bi ao mu torej ne uapravili zavodi, v k turih bi ae učil potrebnih vednosti, da bi ai poteui svoj stan zholjša! iu sebe ter svoje srečne storil. Da jo dosegel saksonski kmet stopinje njemu zadostujoče omike, koina drugemu ima on to zahvalili nego glavnim (?) iol^mVDa jo on izveden v vseh svojih opravilih, ne izvira mari to is toga, da jc vlada v njegovi mladosti skrbela za poduk in mn v srce vtisnila uro-penenjo |K) omiki in veČem ler vočetn izobraževanji samega sebe V Zato pa tudi vidimo, da priproato ljudstvo tam v vsakem obziru napreduje, bodi al v kmetijstva ali v obrtniji. Srečna tudi dr lava, kjer kmetijstvo oveto, in se obrtnlja pospešuje. Tudi v krono vinab našo države iiuujo glavnik šol ne le po mestih, ampak tudi po trgih; naj ae podol6 tudi nam, ki jih neobhodno potrebujemo poaebno na Tominakem in v Ajdovskem okraji in ua Krasu. Tako šole so nam tembolj potrebne, ker bi morale zraven drazib v glavnih šolah navadnih predmetov posebno obzir jemati na kmetijstvo. Da bi se kmotijstvo tako kakor pri Franoosik in drusih v tem ohzlrn na visoki stopinji stoječih narodih povzdignilo, to aa neobhodno potrebno spoznamo, to lirja tudi čas. ki jo čas napredka in omike." Tabor soglasuo sprejme 6. resolucijo. Popravki lu dodatki vreduUtva h govoru gosp. Klavžar-jcvemu. Očita nadalje g. KI. »vsem skofijatvom na Slovenskem, da uraduiojo v svojih nradih večidel le v tujih jezikih." To jo f ploh-rea. S kom pa imajo škofij-aki uradi narveč opraviti? Z uradi, bodisi svojimi (dekanijskim in farnimi) bodisi s o. k. državnimi, včasih a deželnimi ali z županstvi. Kar se tiče c. kr. državnih, to je meduradno dopisovanje, ktero občinstvo nič no briga; kar se tiče lastnih podložnih cerkvenih uradov in občinskih moralo bi se med škofijatvom in njimi po slovenski nradovati; vzrok, zakaj se sploh ne nra-dnjc, je tisti, kakor pri državnih uradih: navada in dosedanja napačna misel, da „kmečki" slovenski jezik ni za uradovanjo. To bo s časom drugače. Vendar pa mora se po naših mislih od spodej začeti. Kakor je naravno, da med vsemi državljanskimi nradi začnejo uaj popred županstva slovenski uradovati, potic deželni uradi, potle o. k. okrajni sodnijski in politiški, tako bi morali tudi izmed cerkvenih uradov lotiti se slovenskega nradovanja tisti, ki so unim državljanskim nekako enakovrBtni: vikarijatni, farni in dekanijski in ti kot areduiki med Ijndatvom in duhovičino na eni in ako-fijstvom ali državnimi uradi na drugi strani. Uradovanjo teh nižih cerkvenih uradov je dvojno: ua zgorej in na zdolej. To poslednjo hi moralo nar pred slovensko biti. In na to sili tudi zlasti tahorova resolucija. „ Krstna pisma, poročna spričevala, spričevala ubožtva, to naj bi bilo vso slovensko". Z neko izjemo sc vjc-mamo v tem x resolucijo popolnoma, id to tim lože, ker nc zahteva, da imajo bili tudi javne farno knjige (krstne bukvo itd.) slovenske. Kajti, kar se krstnih ba- kev tiče, treba to reč poprcd dobro prendariti. Nekteri tirjajo, uaj bi se na vrat pa lifor tndi krstno bukvo in sicer xduj brž začelo slovenski^ pisati,. Mi. mislimo, da bi to 110 bilo modro. Javno knjigo morajo biti natančno, razločno in popolnoma pravilno, pisano. Znajo > pa li naši h ta rej j duhovni žo zdaj pravilno - sjpveuski.; pl-aati? Oni niso. i krivi, da uo znajo, V. kterem jeziku uaj ao pu piše, čo uo slovenski ? V lieutraluein obče-eet-kvo-ucin, v latinskem. Ako ho uo motimo, se pišejo krstu« itd. bukve po slovenskih škofijah, ranim primorskih, po nemški. To jo lo državni birokratlzom. presajen aa.eor-kvouo polje. Proč ž, njim!, Ali pravilno slovšttski,;, sli latiuski. Slovenski sploh šo uo gre,-norgo latinski. • Nekaj druxoga pa je, kar, so tlčo krmnih listov. Krstna pitona bi se lahko, tudi Iz latinskih' krstnih bukev za domačo rabo (za , slovensko Stranko, v nlOr venski straneh)., v slovenskem jeziku posnemala, dasi meril ne do pičioe pravilno .pJsaua. Da hi se pa splith, brez razločka, krat po slovenski spričeval,! tudi no kažo,. sosobno v naši mešani nadŠko|lli ne.; Kaj ■ bi začel n. pr. mašnik v Lahih a slovenskim Krstnim listom ki bi ga od slovenskega duhovita .prejel ? In ^oistb. Velja o družili javnih /urnih spričevalih ;]n listinah. Tft seino-ramo valovati, da no poatanemo tako smešni, kakor Or boli Madžjari, ki menijo, du morainjih sladko (I) taadJUar-ščino tudi zunaj edino zveličavnega luagyar ojrsz#gaXr mu kdo razumeti. Krstno liste, klen se. imajo poslati k drugam no s volu, pišimo, Muj v obfie-.perkvencnvjozir ku ; za domaČo' ljudi pa Ju za vsakoršntv urade;. kteri mo dolžni Hloveitaki. zuali, pišimo vso po slovenski. /4'fko mod drugim spričovauja JihožlKA, ali rankazo premttt.opj-ako (VormOgous-AMSVveiso), za učehoe. Zuk^j, hi -ifo neki slovenski du(ioven italijapflklh>..fornmlarov ,ppslnžpVMi. sobo mučil iq itulijanAči.uo pačil,, ktero dobro ne zu«V To slovenski iiaj pišo, .ludi, čo.ne prav pravilno; lo,tukaj nič ,no <|č; boljo bo gotovo pisal, kakor italijanski-, Kakor pa zdoloj, tako pa j, so ,• navadijo pisati farni uradi tudi ua zgorej po slovenski; plasti,pa naj. pijejo v dumučom. jeziku privatniki, kteri pa if"*jo< nepor srednjo, prav malo s škpAj^lrbOii: opraviti. Prepričani smo, da, kakor kdo dopišo, tako soma od piše-, To,.na,-Čolo vsitj pri našem goriškem nadškofijstvu žo, duvup ,velja.,Kes, da bi ;uteguil kteri stsrokopitiiež, reči-: ^fitoi ka ilO agn cA, o nmi no,*i rodlkt serivi poc aclsv". pa kaj bo. . lo pomagalo V Slovenski: puprodek pr vstopi čez-nj na dnevni red, kakor sta prestopila železnica in telegraf. , ;• ti/o^/oj* oi:«Jilsf>« i"-1*.'«' Poslednjo očitauje govornika g. KI. so nanaša na postavljanje slovenskih duhovnov ua4 inpjo škofij proti sosedom tiijcga naroda. To jo res jako ,' potrebno. Pa no Io kakoršno si bodi alovouske duhovne, ampak ce-teris paribus tako, ki so narodno zavedajo, da bodo uekaki moralni mejniki in jez zoper narodno pačenjo naših ljudi; ktero jerkakor-skušnja uči/ tudi pačenjo v moralnem .oziru. Ali no lo na mqjnb potrebujemo.,takih narodnih stebrov, tomuč tudi v mestih. Vsa : naša mesta so voč ali manj mešana. Duhovska oblast'imora biti v zmisln sv. Pavla vsem Naj- le bode .poskrbljeno, in sicer, kolikor se da, dobro poskrbljeno za verno drugih naroduosti, pa tudi naši ljudje naj .no^bodo misera contribuons et patiens plebs. Zakaj bi so; imelo našim ljudem naj slabše pridigovati? zakaj r.bi < morali ravno ukažoljni Slovenci 'v mestih zudovoljoi < biti, :da se jim v spačoni, nepravilni slovenščini prjdiga, v tem, ko se po vaseh že sploh znana Btara špraba čistemu jeziku umika? Ni vso dobro ne za niestue dekle (kakor jo enkrat nekdo rekel). Mestne dekle (Slovenke) znajo brati;' z branjem pa si čistijo in ličijo/jezik. Govornik na leči naj jih tsdaj gledč na tvarino in.obliko vito k -0ebi vleče, ne pa, dabi so podU-ljudstvo poniiaval. Za . tega del gotovo vsi, ki. dotične razmere poznsjo, goreče Žclč, da bi so na tisto , službe v mestih, ktere je treba slovenski opruvljati, nar zmožnojši-slovenski korenjaki postavljali, pravi sionski čuvaji, v verskem in narodueiu oziru.- Polutani no morejo svoji nalogi kos biti. ■ Pa tudi šo za nokaj druzega gre. dandanas, sosobno v naših primorskih mestih. Kdo ne ve,/kaj neka stranka o nas misli in trdi? Ne mi, ampak ona jo tukaj doma? Zgodovina glusno in jasno za riat pričuje; držijo ae'torej . zgodovinskega pravu, vsaj kjer ga še imamo in kjer nam ga do zdaj nihčb no taji. V Gorici n.priMne smel biti prav zu-prav. nobeden.duhovnik, ki slovenski nc zna, kakor tudi nc nobeden, kila-ški no govori. Ncktero službo pa so bilo od nekdaj, rekel W, slovenske slažbo. Tako n. pr. itiri koral vika-rijati y prVostoU} s«rkvj, Poprejšnjih Jot so bilKvsslej 4 slovenski vikarji, ki so P» tndi, po laški ppovedova-11 in sploh vsa farna OjiravU* T vs«b jezikih opravljali, iu 2 italijanska za italijansko prjdi^e in za :du|