Šolske in učiteljske rane. Znano je, da zahtevajo od učiteljstva in šolske mladine vedno več, akoravno je dokazano, da človeštvo neprenehoma hira. Zato smo se tudi ustraŠili najnovejšega ukaza, ki zahteva najstrožje postopanje pri sprejemnih izpitih za srednje šole in pa, ker se prevelika strogost bliža krivici. »Allzu scharf macht schartig,« pravi celo nemški pregovor. V Ljubljani je pa tudi znan slučaj, da je učenec jako dobro naprcdoval in postal že v drugem polletju odličnjak, ki so ga hoteli pri sprejemnem izpitu vreči in so ga sprejeli le po milosti tedanjega ravnatelja. Zahteve sprejemnih izpitov se sploh ne strinjajo z nalogo ljudske šole. Analiza je za 9 in 10 letne učence vobče pretežka, učitelj z njo tudi zazpravi veliko časa, ki bi ga lahko uspešneje porabili za spisje. Ta nedostatek se tudi kmalu pokaže pri učencih v srednji šoli, ker so v začetku pri spisnih nalogah grozno nerodni. Ljudski učitelj pri pičlo odmerjenem času pač ne more delati čudežev v dveh jezikih. Ako je torej analiza absolutno potrebna za sprejem v srednjo šolo, potem naj ustanovč posebne pripravljalne tečaje, kakor jih imajo že v drugih deželah, kjer zahtevajo znanje več jezikov. Dejstvo, da se slabejši učenci že čez 2 mesca povrnejo na ljudsko šolo, kaže, da so sprejemni izpiti celo brez pomena. Z napravo posebnih pripravljalnih tečajev za srednje šole bi se tudi lahko popolnoma odpravili sprejemni izpiti. Morebiti to stvar uredi letošnja deželna učiteljska skupščina. Zdi se nam, da prepad med ljudsko in srednjo šolo širi tudi sedanja obravnava realij. Prepičlo odmerjena tvarina pri realijah in vedno ponavljanje iste snovi — pospešuje lenobo*) pri nadarjenih učencih in to potem ovira boljši napredek v srednji šoli, kjer se tvarina skoraj vsako uro menja. Največa učiteljska rana je pač slabo gmotno stanje, ali tudi drugače učiteljstvo premalo podpirajo. Otroci častnikov in uradnikov imajo pri sprejemih v vojaške šole in vzgojališča veliko prednost, zato bi želeli, da dado učiteljskim hčeram tudi večjo prednost pri sprejemu na učiteljišča. Mislimo, da je to povsem pravična zabteva, zlasti — ker prejemki učitelja še niso tako uravnani, da bi lahko v smislu državnega zakona stanu primerno vzgajal svoje otroke. — a — *) Tu opozorimo na članek, ki ga je spisal slavni Komensky pod naslovom: »Kako pregnati lenobo iz šole«. Slovenski prevod se nahaja v V. Pedagoškem letniku. Uredn.