KRALJEVINA SRBA, HRVATA I SLOVENACA
UPRAVA ZA ZAŠTITU
Razred 28 (2)
INDUSTRISKE SVOJINE
Izdan 1. Maja 1929,
PATENTNI SPIS ŠT. 5863
Dr. Erich Bohm, Dunaj.
Postopek za stavljanje dlake v svrho, da se napravi sposobna za valjkanje. Prijava z dne 2. februarja 1928.	Velja od 1. junija 1928
Zahtevana prvenstvena pravica z dne 9. februarja 1927. (Avstrija).
Izum se nanaša na postopek za stavljenje dlake v svrho, da se napravi sposobna za valjkanje.
V to svrho že dolgo časa uporabljano obdelovanje s solitrovo kiselino in živosre-brnim nitratom se je že ponovo skušalo zboljšati vsled dragih in strupenih živosreb rnih spojin kakor tudi vslea tega, ker se na ta običajni način Slavljena dlaka pobarva več ali manj rumeno in pogosto posta ne pri premočnem štavljenju in po dolgem ležanju krhka. Skušalo se je torej nadomestiti živo srebro s kakšno drugo kovino in solitrovo kislino s kakšnim drugim oksida-cijskim sredstvom. Razven tega so bile predlagane razne snovi same zase ali v zvezi s solitrovo kislino ali vodikovim su-peroksidom kot štavna sredstva, n. pr. snovi, ki učinkujejo strojilno, formaldehid, ka-ustični alkaliji, žveplovi alkaliji in pod. Vsi ti predlogi pa niso dovedli do nikakšega rezultata.
Očividno je, da je štavni učinek v tesni zvezi z učinkovanjem kisika na dlako. Obširni poizkusi to domnevo sicer potrdili, obenem pa so pokazali, da uporaba oksi-dacijskih sredstev, kakor solitrove kisline ali vod kovega superoksida samih v koncentraciji, ki bi bila potrebna za dosego dobrega štavnega učinka, vsled tega in dopustna, ker se dlaka pri ležanju naknadno oksidira v taki meri, da postane neuporabna ali pa se deloma poškduje tudi pri sušenju.
Izum pa obstoja v lem, da se za štavljenje uporabljanemu oksidacijskemu sredstvu, ki obstoja iz vodikovega superoksida ali ga poleg solitrove kisline vsaj vsebuje, dodaja v vodi topka snov z izjemo živosrebr-nih soli, ki naj bo v naslednjem označena kot prenašalec kisika in ki ima nalogo, da olajša prehod kisika od nosilca kisika, namreč od vodikovega superoksida in eventualno tudi solitrove kisline na dlakov. Kot nosilci kisika sluzijo lahko vse v vodi top-ke soli kovin, ki posedujejo najmanj dve oksidacijski stopnji, izmed katerih zgornje razmeroma lahko oddajajo kisik, ali ki se, kakor n. pr. srebrove soli, po organskih substancah lahko reducirajo v kovino.
Proces pri štavljenju bi se v tem slučaju mogel razlagati nekako tako, da tvorijo nosilci kisika iz prenašalcev kisika najprej soli višjih oksidacijskih stopenj, ki potem radevolje oddajajo kisik na dlako in pri tem zopet prehajajo v soli nižje oksidacijske stopnje. Prenašalci kisika te vrste so v vodi topke soli železa, niklja, kobalta, svinca, cirkona, bizmuta, mangana, kadmija, cera in bakra, kroma, molibdena in \volframa. Prenašalec kisika pa je lahko sol, ki vsled lahko nastopajoče hidrolize tvori na dlaki zelo fino ali tudi koloidalno porazdeljen talog, ki po načinu katalizatorja pospešuje razkrajanje vodilkovega superoksida in s tem prehod kisika v nascentnem stanju na dlako. Semkaj spadajo n. pr. aluminijeve soli.
Din. 5.
Vsled pospeševanja prehoda kisika od nosilca kisika na dlako po prenašalcu kisika se lahko celo pri razmerom mali vsebini vodikovega superoksida v štavi z ali brez dodatka solitrove kisline dovede oksidacija dlake do potrebne meje, pri čemur pa se prepreči poškodovanje dlake, kakor-šno nastane pri previsoki koncentraciji ok-sidacijskega sredstva vsled naknadne oksidacije pri ležanju.
Izvedbena primera:
1.	Krzna se kakor navadno pomažejo z raztopino, ki vsebuje 6% — 10% vodikovega superoksida in 1% — 2% bizmuta, kobalta, cera, vvolframa ali molibdena v obliki ene izmed njihovih v vodi topkih soli, ter se krzna kakor običajno sušijo pri 70— 100°, nakar se še naprej predelujejo.
2.	Krzna se kakor običajno pomažejo z raztopino, ki vsebuje 5% — 10% solitrove
kisline, 3% — 5% vodikovega superoksida in 1% — 20/° srebra, svinca, zirkona, bizmuta, mangan niklja, kobalta, žeie-za, kadmija, cera, wolframa, molibdena, v obliki ene izmed njihovih v vodi topkih soli, in se krzna nato posušijo pri 70—100° nakar se še naprej predelujejo. Permanga-nati v zvezi z vodikovim superoksidom se ne zahtevajo.
Patentni zahtevi:
1.	Postupak za štavljenje dlake v svrho, da se napravi sposobna za valjkanje, označena s tem, da se dlaka v nevtralni ali kisli raztopini obdeluje z vodikovim superoksidom in s soljo, ki služi kot prenašalec kisika, izvzemši živosrebrnih soli.
2.	Postopek po zahtevu 1, označen s tem, da se vodikovemu superoksidu doda solit-rova kislina.