Spisi in dopisi so pošiljajo: Uredništvu „Domoljuba14. Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacijo in in-c vati pa*. TJpravništvu „Domoljul>aa, Ljubljana, Kopitarjeva ulica.—-— Stev. " --s Vojska jc vojska. To vemo vsi, a se h dar tega dosti ne zavedamo. Kaj se [lo pravi? Vojska ni še nikoli ljudi bo-1 i in milovala. Vojska jc bila vedno lir ' i, brezsrčna, surova. Naš čas se ve-[liko prizadeva, da bi brezobzirnost voj-|sk ■ omilil in ublažil. Spomnimo se le, k •':■> je bilo včasih, kako je danes. Kako brezsrčno so včasih ravnali z ra-iijnici in jetniki! Gotovo je današnje iv i nje, čel tuli je dostikrat še vodno trdo. vendarle veliko milejše, kot je pa bilo včasih, ko so ranjence klali, jetni-1-" v i zli kali oči ali jih odvajali v stra-š' " užnost. Spomnimo se zgodovine n; naroda v turških bojih! Dan-tlaii;'- sovražnik, če udere v deželo, vsai navadno ne kolje in nc požiga, z 1'aihrnci ravna po človeško, z jetniki obzirno. Včasih sta prišli z vojsko skoraj vedno tudi kuga in lakota; danda-Ins >p države veliko trudijo, da omejijo bolezni in da ljudstvu preskrbe Ži\'(/.:;. Kljub temu,je pa vojska le vojska. i'u ne mislimo na trpljenje vojakov, ki je niorcln dandanes večje, kot je bilo ^daj. Tudi ne mislimo na tiste uboge 111 u miljenja vredne družine v vojnem ozcmlju, ki morajo vse pustiti in bežati 0(1 doma med tuje ljudi. No mislimo na opusiošenje, ki ga tudi dandanes voj- povzroča. Tudi doma, v krajih, ka-jnor vojska s svojo morijo in s svojo silo ni segla, se vojska zelo čuti. Koliko 1® raznih vojnih dajatev! Zdaj zahte-yaJ° to, zdaj ono: zdaj konja, zdaj voz n hlapca, zdaj vola ali prešiča, zdaj ™krenili posod, vreč, volnene obleke. icla.i prosijo za Rdeči križ, zdaj za invalide in slepce, zdaj za vdove in sirote, voliko je raznih odredb! Zdaj glede ob-aelovanja zemlje, zdaj glede prodaje in nakupa, zdaj glede hoje iz kraja v kraj. Vedno kličejo pred cerkvijo in nikoli ni človek varen, da ne bi nemilo zadel ob kak paragraf. Človeka se loteva nevolja in .jeza, klel bi in zabavljal. Nikar, prijatelj! Pomisli: vojska je vojska! Vojska je vojska. Armada mora biti preskrbljena, tako ali tako. Včasih so kar s silo jemali, zdaj jemljo na malo lepši način: postava jim daje pravico. Zato: potrpljenje! Da prosijo za naj-ubožnejše izmed ubogih, za vojake, ki se bodo vrnili iz bojev za domovino onemogli in za vse življenje pohabljeni, in za sirote, ki so izgubile očeta v vojski, zavoljo tega sc kristjani ne moremo jeziti. Torej zopet potrpljenje! Dajmo, kar moremo, po lepi zapovedi krščanskega. usmiljenja; če so nam prošnje nadležne, po krščansko potrpimo! Da se zdi nam preveč odredb, tega nam oni, ki vojsko vodijo, ne zamerijo; mi pa njim ne smemo zameriti, če se jim zde te odredbe potrebne: oni vodijo vojsko, ne mi. Zato še enkrat: potrpljenje! Vojska je vojska. Potrpeti je tudi edino pametno. S kletvijo se nič ne doseže, z zabavljanjem tudi ne, najmanj pa s silo. Zoper vojno silo ne zmoreš! Nakoplješ si samo sitnosti in lahko veliko nesrečo. Vojska se nc šali; vojska tudi dolgo ne pomišlja, ali si hudo mislil ali ne tako hurlo; vojska pogleda paragraf in če sc tvoje besede ali tvoja dejanja ne ujemajo s paragrafom, tedaj si sojen in obsojen. Marsikdo je že prišel v nesrečo, ki je nepremišljeno govoril, česar nc bi govoril, če bi pomislil. kaj jc to: vojska je vojska. A hudo jc to, praviš. Prijatelj, to je ravno: vojska je bila še vedno huda, in le Boga prosimo, da bi nam že dal končno zmago in blaženi mir. To jc edino pametno. Dotlej pa potrpeti! Pa kdo misli, da se mu krivica go- di. Tedaj, prijatelj, stori, kar po pameti stori, komur se krivica godil Pritoži sc tam, kjer jc za to mesto, in pritoži se tako, kakor veleva pam 't: mirno, četudi odločno, po resnici in pravici! Če te ne uslisijo, pritoži so naprej. Ako ne gre, tedaj se spomni: vojska je vojska, in potrpi! Kaj ti pa p : naga, če se togoliš? Si zdravju škoduj- 1 in nakoplješ si morda še greh! Poirpljerje! Tu pa resno besedo! V teh težkih časih ljudje kaj radi hitro sodijo in tako se lahko napravi veliko sovraštva in veliko škode, ki jo jo le težko popraviti. Prvo jc ?. oderuštvom. Oderuštvo je nekaj grdega in pregrešnega, in žali-bpg res nekateri to veliko stisko, ki v nji živimo, oderuško izkoriščajo. Vendar pazimo, da ne bomo hitro sodili in obsojali! So kmetje, ki so bili po paragrafu oderuštva obsojeni. . H Drugo je s prošnjami in pritožbami. V vojski je malokdo, ki ne bi imel raznih prošenj in pritožb, bolj ali manj upravičenih. Ta bi bil rad prost vojaščine; oni bi rad prišel k drugemu oddelku: zopet oni bi rad dobil za svoje večjo podporo in misli, da se mu godi krivica in morda se mu res godi. Glavarji in župani imajo s temi prošnjami in pritožbami dela čez glavo. Pri najboljši volji ne morejo vsemu kaj. Časih reč ne spada v njih področje; časih vidijo, da je zahteva pravična, a ne morejo nič storiti, ker ni mogoče stvari podpreti, kakor bi bilo treba; časih zopet je prošnja umljiva in bi ji iz srca radi ugodili, a ne smejo, če se nočejo sami pregrešiti zoper svojo vest, ker prošnja po paragrafih ni utemeljena. Zdaj je pa kaj blizu nevarnost, da tisti, ki niso dosegli, kar bi radi, hitro sodijo in obsodijo, češ, da je župan pristranski. da enim vse da, drugim pa nič, da tega župana ne bodo nikoli več volili, In če je pri ljudski stranki, da pa rajši sploh s to stranko ne gredo volit. Vidite, tako se godi, ker marsikdo ne pomisli: vojska je vojska. Saj župani in glavarji ne morejo vsega, ko bi tudi hoteli; nad njimi so stroge vojaške oblasti! Saj župani in glavarji ne smejo vsega, ko bi tudi mogli: v njih srcu je vest, nad njih glavami paragrafi! Ali ne vidite, da so naši župani v tej vojski največji reveži? Dela čez glavo, hvaležnosti pa nobene! Vsaj ne obsojajmo jih, Če se nismo do duše prepričali, da so nam vede in hote storili krivico! Če smo jim prej zaupali, zaupajmo jim še sedaj! Tretje je pa z našimi voditelji. Tudi tu so tožbe in pritožbe, češ, zakaj pa ti ne posežejo vmes in odpravijo lega In onega, radi česar se pritožujemo. Zopet brez premisleka, da jc vojska vojska! Morda so storili, kar so mogli, a niso nič dosegli; vojska se malo briga Ea politike. Morda so dosegli, da se je splošno to in ono zboljšalo, a ne da bi veljalo za nazaj. Morda--skratka: v vojski ne sodimo! Vojska ima toliko zavitkov, da je hitra sodba le prevečkrat kriva! Če so bili možje našega zaupanja, jim zaupajmo še sedaj, v enem letu se mož ne prevržel Prav to je pa silno važno 1 Nič še ne vemo, kaj pride po vojski. Eno je gotovo: velika nesreča bi bila, če bi ne ostali edini in zložni! Edino in zložno se je naše ljudstvo visoko dvignilo in doseglo ne še vsega, a vendarle mnogo. Le, če bo izšlo edino in zložno iz te vojske, bo stalo močno in pripravljeno na vse! Malo bi ljubil svoje ljudstvo, kdor bi sedaj v teh vojnih zmedah sejal seme needinosti in nesloge, nezaupanja in razdora v naše | vrste, in silno lahkomiseln bi bil, kdor bi sedaj, ko je vsaka sodba tako bv.ka, | lahkomiselno sodil in obsojal! Potrpimo, zaupajmo, ne dajmo se begati! Ko bo končana ta vojska in st bo odločevala prihodnost narodov, tedaj stoj naše ljudstvo okrog svojih pre-skušenih voditeljev neomajano, edino, močno, polno vere, a tudi polno zaupanja in zavesti pod staro, zmagoslavno zastavo katoliško slovenske ljudske stranke! _ Zopet Jesenski veter že piše čez hrib in dol in naznanja, da se bliža mrzli čas s svojim snegom in ledom. Prva misel, ki nam tu piihaja na um, slove: Kaj bo z našimi vojaki in druga: Kaj bo z našimi begunci? Vojakom ne moremo soremeniti njihovih | razmer; le malo, v kolikor pomagamo, da se jim preskrbi topla obleka, jim more omiliti njihovo usodo naša pomoč. Pri beguncih je vendar ložje, da jim polajša njihovo neizrečeno bedo, njihovo nezeslu ženo trpljenje naša ljubezen. Iz južnih krajev so, boje se zime v tujini, in zato razumemo, kako se branijo iti v barake na nemško Štajersko, kako zagotavljajo, da rajše umrjejo na domači zemlji, h kateri štejejo tudi našo deželo, kakor, da bi se preselili v nepoznane, tuje kraje. Vlada je odločila, da ne da beguncem z juga nobene podpore (po 90 vinarjev je določano na dan za begunce in toliko dobivajo Poljaki in Rusini), če ne gredo v barake, ki so postavljene zanje v Lipnici na Štajerskem. Rajše pa trpe glad na Kranjskem, nego da bi sc selili tja gor. Vlada je za tiste begunce, ki niso imeli sami dovolj denarja, da si zagotove stanovanje, že začetkom vojske tako poskrbela, da jih je nekaj nastanila v nalašč za to narejenih barakah, nekaj pa po raznih občinah. Barake so v Gmiindu na Nižjeavstrijskem, v \Volfsbergu in Št. Andražu na Koroškem, v Hocnu na Češkem, v Nikolsburgu, Porlici in Gaji na Moravskem in v Brucku na Nižjeavstrijskem. Poleg tega so se določile posebne občine, kjer so se nastanili begunci. Največ jih ;e bilo na Dunaju, (krog 200.000), od koder so se pa že v znatnem številu vrnili v Galicijo in Bukovino. v Pragi in Gradcu (krog 100.000), Na Češkem jih je tudi mnogo. Laških beguncev je tam nad 20.000, slovenskih in laških je na Moravskem krog 40.000. V Gornji Avstriji je beguncev z juga krog 15.000. Po nekaterih občinah v Dolenji Avstriji je nastanjenih krog 15.000 Furlanov, Do nedavna je bilo veliko število slovenskih beguncev (nad 20 tisoč) na Ogrskem. Toda tam jim ni bilo obstanka. Ne samo, da niso razumeli jezika, tudi sicer se jim je zelo slabo godilo. Zato je pa vlada določila, da se Lipnica, kjer je bilo prej nad 30.000 poljskih beguncev, izključno za Slovence porabi. V tamošnjih barakah imajo torej dobiti naši ubogi rojaki svojo streho črez zimo, Kakor smo že rekli, se jih mnogo brani tja gori. Učimo se od Judov, ki so res za svoje Judovske rojake is Galicije »torili vse, kar je bilo mogoče! Zbrali so ogromne svotc denarja in ž njimi na vse strani podpirali judovske begunce. Učiteljem, uradnikom in beguncem podobnih stanov so dajali p0. trebna posojila, drugim pa podpore v de-narju, živilih in obleki. Poskrbeli so za .šole, in sicer za ljudske in srednje ali veda so se mogli dijaki pripravljati zn izpite, Za dekleta, ki niso imela nič svojih ljudi, so ustanovili ponebna zavetišča, poleg tega pa so gledali, da so se begunci po občinah in po barakah vadili v raznih rokodelstvih in hišnoobrtnih delih. Imeli so odločene sobe za šivanje, delavnice za krojače, mizarje in čevljarje, prirejali so se jim tečaji za pletarstvo, rezbarstvo, v -zenje, za monterje itd. Naša dolžnost je, da vsi j toliko pokažemo srca za svoje ro-| jake, kakor so Judje za svoje. Poskrbimo zanje povsod, kjer jih imamo med seboj. Podpirajmo pa tudi Posredovalnico za goriške begunce v Ljubljani z denarjem in z obleko. Iz našega juga jc zlasti mnogo takih fantov, kateri so že nekoliko vešči zidarstvu. Čc že morajo biti v Lionici, naj ce jim tam osnuje šola, kjer se bodo učili risanja in sploh predmetov, ki spadajo k stavbarstvu. Zalo prav bi bilo tudi, ko bi se po načrtu Gospodarske šole , ki jo e naš deželni zb~r osnoval za Kranjsko, uredila zimska šola. Ravno tako bi bila za dekleta potrebna gospodinjska šola. Učiteljev in učiteljic ne manjka, Država je za poljske, rusinske in judovske begunce silno mnogo žrtvovala. Do konca junija je izplačila za približno (iOO.Ci'0 beguncev blizu 150 milijonov kren samo na podporah; poleg tega je dajala podpornim odborom znatne tedenske doneske, nI,-če učiteljem, stroške za tečaje, za posredovanje dela in vse drui-e potrebe. Za gotovo smemo pričakovati, da bo r ravno ( tako vnemo poskrbela tudi za Slovence in Furlane, ki jih je vojska z Lahom >?<«n-h j iz njihovih domov. Naj tudi begunci sami, med katere gotovo pridejo te vrstice in zlasti njihovi dušni pastirji, ki ž njimi ved dele trpljenje in skrbi, dvignejo svoj glas, da sc življenje v tujini, kolikor jc nT-gočc, v nrsvnem in gmotnem oziru uredi. Pregled m svetu o Kratek svetovni pregled. AvsMja se lahko ponaša z velikimi deli in uspehi na bojiščih, — Nemčija tekmuje z Avstrijo zmagovalnih bojih, pa tudi v veliki h žrtvah za vojsko. Nemški državni /bor je zch pet dovolil 10 milijard za nadaljevanje v i-ske. — Italija se zastonj trudi, da bi pro drla, Ker se čuti tako močno (?), jc napovedala Turčiji vojsko. — Francija zdihu;e — Anglija laže. — Rusija razposiavlja (• nanovo svoje čete, da doseže gotovo ! • zmago, — Amerika bi bila rada nedolžna Pr vseh strahotah sedanje vojske in prodaji neprestano za milijone in milijone vojn municije sovražnikom Avstrije in Nemčije — Balkanske države so zdaj kakor ne ve ste, ki jih snubijo štirje »obubožani« ženi nI. Treba jfc moliti, da se ne bodo vdal skušnjavam. — V Rimu pa moli, čaka, prosi, roti sv. oče Benedikt XV. — želeč pomagati narodom in jih osrečiti s skorajšnjim mirom. Ali si bodo kmalu v laseh? V Srbiji je nastalo veliko gibanje. Najbrže bodeta Bo!gi"-ija in Srbija zopet skup trčili, ker sc od raznih strani na to dela. Srbija je dobila v zadnjih dveh mesecih čez Solun silno veliko streliva, posebno granat, pa tudi letal in oklopnih avtomobilov. So pa Srbi v velikih skrbeh glede tega, kaj bo-(jc'.a napravili Nemčija in Avstrija s Sr-bijo, ko bedeta z Rusijo gotovi. Zato se Srbija ;:c nekaj časa umika prijateljstvu z Rusijo, kar dela tudi Črnagora. Ruska poslanika sta že pred dvema mesecema zamislil? in Cetinje. Spopadu z Bolgarijo sv bo težko ogniti in na to sili tudi srbsko vojaštvo. V tem boju bo Srbija zopet potrebovala pomoči Grške. Zato se Grčiji r.očc zamerili, marveč želi ohraniti njeno prijaznost. Srbska vlada je ukazala, da naj v Albaniji srbske čete zapuste vse ene ' ie, ki scadajo \ grško interesno ozeir!'-•• Bolgarsko-turški sporazum, ki je Gr':iii : !:-"» neljub, bode k temu pripomogel, da se bodo našli nasprotniki kakor prci' dvema ietoma. cn zgodovinski dogodek, Dne 9. ser' - -•:"! je d^šlo iz Sofije brzojavno ob-da ie bolgarsko-turška pogodba pona. Ta zgodovinski čin bo ime! da-lck- ■ c posledice, ki se bodo pojavile v i prihodnosti. S pogodbo so se dale Bo!, vi nove koncesije, pred vsern pa dc! i a ozemlja, ki si ga je bila Bolgarija ii-vojila v vojski leta 1912. Za Bolgari', : bilo zelo neugodno, da je bolgarska žc'eznica, ki vodi do moria (pri Ds-deajj- . :j tekla precej daleč ob reki Marici oo urški zemlji. Vsled nove pogodbe je p- c:ia tako speljana, da se prične ob ros: i ndži, ki teče cd severa coli proti '):':• . ori Odrsnu napravi nova meja lok cVi-og . cnir.v ter gre da':e oo ocirinskem koled oru Karagaču, ki je postal bolgarski, v< In o na levi strani reke Marice do mori- .'0. bregova reke .Marice nrip?da-b. P ' .'ariji. Ro'5ari'a je dobila tako 2Cn0 ' e Traciis. Novo ozem!:e se ie iz-''olgariji z vojnimi častmi tako-le: I'"« '''a polk t v orradni obleki sta t!'':.; , ,ala bolgarska polk? na novi fta prikorakala s plapolaiočimi za-Turška polkovn godba je za-JjSvclct šumi Marica , bolgarska gedba Ur- o himro. Ko so si izkaz?!; čast in ]?/"■>. > dokumenle, jc turški poveljnik izroč bolgari! t.u poveljniku no-, t ozsrr >"ato e ie vršil banket v Odrinu. 1 : arra s? g?b!ie. Švicarski listi ve-kP« C' e Bolg: '-'ja vse obmejne g-rnizije ojaoi]• akor ob vojni, in da se tudi družeče "-avlj- -roti Srbiji. j . ' ' y.e pojc.vIjn strah, Frankfurter «itu.-' po/oča: Srbija in Romunija zbi-• :a !rlC čete ob cesti, po kstsri bi rno-■3!i r- \emci. da bi prinesli Turkom po-;x- ' Turn-Se -erinu ie baje zbranih Vi frr ... , ' lo-^unciah vo - ov. T, b :? žila zot:ef trsta'. <;cn. V časopisu Himes -c brati: Cd 2. septembra dalje Jf z žilr iz Romunije zopet prepove-1tJ!> -'' prep e ri rfrozečo gotoodarsko Kriz°. " ro r vriski vlada sklenila izpla- čati kmetom 60 odstotkov vrednosti njihovega žita kot predujem. O pravicah belgijskih katoličanov. »Koln. Volkszeitung« piše, da se bo nemška država, ako bo stalno odločevala o usodi Belgije, ravnala po temeljnem pravilu: Vsakemu svoje. Katoličani naj ohranilo v Belgiji vse svoje pravice in svoboščine. Nemški katoličani se bodo prav posebno zavzeli za versko svobodo, za obstoječe katoliške zavode in za to, da se bodo mogli belgijski katoličani nemoteno razvijati na verskem torišču.« Ta izjava uglednega lista ima namen, omiliti pisavo inozemskih listov, ki širijo za belgijske katoličane vznemirljiva poročila češ, da ho-če-,0 Nemci širiti v Belgiji protestantsko propagando. Svetovna vojska. Novi poizkusi ruskih sil, — Odpor pri Tjirnopolu in ob reki Se-; it tu. — Naša zmaga pri mestu ! Kadsivilovu. — Dni tri zob izbit: ! Trdnjava Dubno se je vdala. — ! Kuski ofenzivni napori pri Trem-i bovli. — Car vrhovni vojskovodja ruske oborožene moti. Dosedanji ! vrh o mi i general Nikolaj Nikolajevih potikralj na Kavkazu. General J Kuskij desua roka carjeva. — Silni i boji ob reki Seretu. — Proti trdnjavi Kovno. — Odbiti italijanski 1 napadi. — Joffre med italijanskimi (Mami. — Bolgarsko-turška pogodba podpisana. RUSKO BOJIŠČE. Odpor ruskih čet. Nasproti našim ar- : madam ob vzhodnih mejah Galicije stoji ■ še veliko ruskih sil, ki se obupno branijo, j Tukaj pač ni govora o prostovoljnem umi- j kanju našega sovražnika. Umevno je, da ' uprav v tem ozemlju store še, kar morejo, saj jih k temu silijo gospodarski, vojaški | in politični vzroki. Pomen Volhinja in Po-! delije je za Ruse neprecenljiv: v soseščini j je Romunija, sveč je sila rodoviten, saj se : tu začno žitnice prostrane Rusije. Besa- ; | ra.bska nieja je sedaj od 1. septembra naprej pač najbolj krvava točka sedanje voj- j ske. To fronto čuva armada našega gene- | rala Pfianzer-Baltira. Zir?ga pri ruskem mestecu Radsivi- : j lov-u, V noči cd 6. na 7. september so čete generala Bohm-Ermollija po vroči bitki zagnale v beg na celi črti vzhodno in jugovzhodno od mesta Brodija sovražne čete. Glavni boji so bili v okolici Rad-sivilova in pri mestu Podkamijenu. (Zadnje mesto leži ob Ikvi na to stran avstrijske meje.) Sovražnik se je po tej naši zmagi umikal v smeri proti mestu Krernencu. Ujetih je bilo 3000 Rusov. Isti čas so naši ob izlivu Sereta zajeli 4400 ruskih ujetnikov. Iz bojev ob bukovinski meji. Iz Čmo- vic (S. sept.) poročajo: V severovzhodni Bukovini ob besarabski meji se bijeio 1 skrajno ljuti boji. Poizkusi sovražnika, da se približajo našim postojankam, so bili štirikrat s težkimi izgubami odbiti. Oso-bito uspešno je učinkovala naša težka ar-tiljerija. Med drugim je en sam strel ubil 5 častnikov in uničil celo stotnijo vojakov. Naša arliljerija je zadnje dni z najhujšim ognjem obstreljevala neki prehod čez reko Seret. Rusi so vsled tega mislili, da se bo tam izvršil napad in so vso svojo pozornost odbrnili tja. Med tem so pa naše čete prodrle na drugi točki brez vsake artilerijske priprave. Drugi zob izbit. Trdnjavsko ozemlje Luck—Dubno—Rovno z važnimi železniškimi izhodišči bo prešlo v bližnji bodočnosti v roke naših vztrajnih čet. Za Luckom je prišla na vrsto trdnjava Dubno, ki jo je 8, septembra zasedla konjenica avstrijske deželne hrambe pod vodstvom hrvatskega generala Puhalo. Tako je padlo drugo rusko opirališče volhinjskega trd-njavskega trikota. Isti dan je bila tudi pretrgana ruska bojna črta vzhodno od Lučka: pri Oliki, ki leži blizu ob železnišk'' progi proti trdniavi Rovno, Dubno ie za obrambo zelo pripravno mesto, ker leži med veda-ri, močvirji in gorovjem na oolotoku reke Ikve. Prebivalcev ima 27,000, ki so pa oo večini judje, V guberniji Vilni in Kurlandiji prodirajo nemške čete med trajnim odporom sovražnika dalie. Južnovzhodno od Frie« drichstadta ie bilo ujetih 790 Rusov. Vzhodno od srednjega teka Njemena «0 Nemci zajeli pred Malim Šmarnom okrog štiri tisoč sovražnih vojakov. Car vrhovni vojskovodja ruske arma« de. Vse se je zavzelo, ko se ie razglasilo, da je cosedanii vrhovni general veliki knez Nikolaj Nikolajevič odstavljen in imenovan za podkralja, in poveljnika armade na Kavkazu, in pa da hoče car sata poveljevati svoji oboroženi moči proti Nemčiji in Avstriji. Nekateri menijo, da je car hotel ustreči zbornici (dumi), kjer so napadali dosedanje poveljstvo. Drugi trde, d-i so tudi med višjimi častniki nastala ne-soorazumljenja. ki iih hoče car na ta način poravnati, da iim ie sam stopil na čelo. Mcrda se je pa car s tem hotel izogniti zadregi, da se ne bi videlo, kakor da je bežal iz Petrograda. Tolikih izgub kakor do-iej, ruska armada vsekako ne bo več imela: nekoliko na bolje se bo zanio gotovo obrnilo zlasti, ker se bliža zima in ker je dobila — kakor se sodi — dovolj municije. Če bo količkaj boljše, se bo lah'« ko reklo: Car je rešil Moskvo, Petrograd« Kiiev itd. To ga bo obdržalo na površju, Mogoče je tudi. da je hotel car vliti s svojim korakom obupanemu ljudstvu zopel zaupanje v armado, kajti car ni samo svet« ni vladar, marveč tudi poglavar ruske ras* kolniške cerkve. Kako se je car predstavil armadi kot vrhovni poveljnik. Nikolaj je izdal dne S, t. m. sledeče dnevno povelje armadi: Da« nes sem prevzel vrhovno poveljstvo naii vso oboroženo silo na morju in na kopnem. S trdno vero v božjo milost in z ne-omajljivim zaupanjem na končno zmago hočemo našo sveto dolžnost, da branimo domovino, do skrajnosti izpolniti: ruske dežele ne bomo onečastili. Izdano v glavnem stanu. Nikolaj. 3i Siini "boji ob srednjem Seretu. žai na tee bcrilru je bP. 12. septembra tak-]« Armada Bohm-Ermolli e po zmagi pri Broditu zasledovala poraženega sovražnika ia d o šla do grmiega teka reke Ikve ter od strani napadia severno krilo ruske armade iz prostora pri mestu Za-loščn, ki leži blizu meje cb Seretu -go-vzhodno od Brociia. Sovražnik ie bii po-tisrien v smeri proti mestu Zbaražu 'na rce:i). Nadalinie prodirale B5Lx-Em-. Dihi ' -------- rje nas- rl/ ..•a z-.-.' io-skupen [eretu znaša eve armace ::ra dovesti v g 'rrvem ca- Te postojanke na- ru do odločitve pri Tarnopolu. Ta in pa južno od mesta pri Trembovlu iakor tudi pr. Strusovu trajajo budi rufki napadi Rusi so dobili po železnici ki je še prosil (proga Prcskttrov—Tarr-.opol) znatna o'?čecia. Fronta zaveznikov se :e tu nekoliko umaknila ter se postavila m;d Seretom in Str...... .. ,_______— p: ::aio Rusi neprestano ne glede na og ' ~ne izgube. Pri Tarnopolu so se močni napadi ruskega pritiska skrhali (12. septembra) in tc zavezniške čete imele znatne uspehe. Iz- :etka se ie severozahodno od mesta i /ažniku posrečilo, da je zasedel naše str-:.:-'.:e rke. Nemški in honvedski prapori so ca nato pritisnili od dveh strani ter s: z:-rodili Ruse zopet nazaj v prejšnje postojanke. Kako pretirana so poročila ruskega generalnega štaba. Ljubljanska dnevnika s- 13. f p', objavila med drugim sledeče »čilo ruskega generalnega Staha: Petro: rad, 10. septembra. Včerajšnje poročilo generalnega štaba: 01 Rin Jakobovega nobc-ne bistven izpr-:.. . he. Med Jakobovim in reko J,- -noi-e boji s staro trdovratna - o. X :nci -e ne morejo ustavljati prori t- :.i bajonetnim protinapadom. S celo -. -'o napadov nas sovražnik ir. nda hoče vreči na desni breg Dvine. Na cestah v Vilno je položaj v splošnem neizpremenirn. Sovražnik dela močne zakope. V južnozahodni smeri od Orodne, pri Skidlu in ob levem bregu Njemena pri izlivu rečice Ros so B£:e čete S. septembra z ljutimi boji ustavile sovražno ofenzivo, da mu prizadenejo izgub. Posebno ljuto napada : sovražnik našo fronto pri Skidlu. Svoje ' umikanje izvršujemo popolnoma po načrtu in zdaj pa zdaj delamo protinapade, tako pri Kochevvu zahodno od Skidla Nemci beže. Med Njemenom in Pripjetom -e na?r četo umikajo v oze-mije med reko Selwjanko in trgom Rožani. Na levem bregu Pripjeta smo na cesii iz Kamenkažirskega v Pin?k us avili krepko ofenzivo sovražne pehote in konjenice. Na cestah v Rovvno so naše čete 8. sept. po boju z znatnimi sovražnimi četami, ki so prodirale ob fceleznici Olvka — Klevan, ustavile njihovo prodiranje v postojankah severno od rek Stjubel in Ikva. Ob Seretu, južno od Trembolovke te naša ofenziva vedno bolj razvija in 7. smo imeli uspeh, ki je enak onemu Eri Tarnopolu. Ujeli smo 150 častnikov i 7000 mož, tri topove in 36 strojnih pušk. Naše izgube so bile neznatne. B. septembra zvečer se je sovražnik na-4i lo on?".ran .v.:yj uspeh na celi fronti c od 3. septembra dalje 3S3 častnikov, nad 17.'»0 mož. Ii težkih in 10 lahkih topov, 66 strojnih pušk in 15 municij-skih voz. Naše armade izvršujejo svoje aifcanje po načrtu splošno trdno in odločno in ima jo polno upanja v bodočnost. Z nami zvesto zvezana francoska armada že 14 dni s strahovito silovit; jo obstreljuje nemško fronto." Proti trdnjavi Rovno. Armada Puhalo prodira dalje. Levo krilo je prekoračilo deloma že reko Strabel: sovražnik je vržen na predtrdnjavsko ozemlie. Najsevernejše bojišče. Med Dvino in Merečom (ob Njernenu severno od mesta Grc-dr.o) sc trajali boji v velikem obsegu dne 11. seote—bra neprestano. Odpor sovražnika se ;e zlomil šele dne 12. septer.-.-b.-a z-utraj. Jugovzhodno od Grodna ob reki Selvijanki in na drugih krajih Hin-denburgovega oddelka je bilo zopet uje- Joine B ed julijanskimi četami. Okoli Ma!. Smerna se je bil potrudil sam francoski vrhovni poveljnik na italijansko bo-jišče. .Mudil se je tam in v severni Italiji tri dni. Da ga ni peljala tra zgolj raco-, ec-nrst, je jasno. Pomoči potrebuje, Italijani pa tudi. Italija je za-, ezr na, da pomaga Franciji in Angležem ob Dardanelah. Kako so se pomenili, se bo videlo v 1 rat-ktm. Laški kralj je Joffreja spre el v Vidmu. — Nekaj so si italijanski vojaki i hko ohranili kot spomin na fran;cs':c _'. je. nerala: namreč lep zgled vemo-, i ki ,e i pokazal Jolfre s tem, da je dotično nede« .jc še! k sveti maši in tudi V. pridigi Na K-nu jc zapadel sneg do 'C .0 m globoko. Snežni ir.e'ež ni všeč ne r. irr>, še r.Tc-rj pa italijanskim vo-akcm 2 mrazom niso nič kaj prijatelji. Na \ ho-vih postavljene italijanske artiljerije nekaj dni ni bilo več čuti. Italijani na zimo niso preveč mislili, ker so narae: avali *voj roparski pohod poprej dokončati. Odhti laški napadi. Uradni i . »--j* ,?■<: •■■', -t ič&jfeM -.-t > . •• Šrc 1 it ' '-"-''"' ■ Oddelek avstrijskih strojnih pušk na italijanskem bojišču. tih 3746 Rusov, — Na črti severozahodno od trdnjave Pinsk je ruska armada izgubila 2759 mož (ujetnikov) in več strojnih pušk. Napad letalcev. Dne 12. septembra je napadlo večje brodovje ruskih letalcev neko nemško križarko pri Vindavi. Padlo ie osem bomb, ki so vse izgrešile svoj cilj. Eno pomorsko letalo so Nemci izstrelili, posadko ujeli, letalo pa prepeljali v Vin-davo, ITALIJANSKO BOJIŠČE. Zopet je izpodletelo Italijanom, ki so si bili izbrali novo točko za splošni napad, in sicer sedlo Kreuzberg, jugovzhodno od mesta Innichen. Po strašnem artilerijskem ognju se je navalilo dne 5. septembra pet praporov raznih italijanskih čet na gorske slemene med Burgstallom in Pfannspitze. Napad je bil povsod krvavo odbit. Sovražnik je izgubil vsaj 1000 mož. Naši so našteli samo pod vrhom Cime Frugnoni 400 italijanskih mrličev. Italijani so dne 10. septembra po;' ;'c in zvečer večkrat ljuto napadli to':: obmostje, a so bili vedno s težkin.1 i vabami vrženi pri naših ovirah. V Dob.%> skem odseku so odbile naše čete. knkor vedno, običajne sovražne približev: Ine poizkuse. Splošen položai jc neirr c-njen. Primorska ironta zopei na delu l; P-dne 12. septembra. Kakor ie bilo p: -1" vati, se je razvila ob soški fronti r»obi'o na severnih oddelkih cela vrsta silovitih bojev, ki so se vsi za Italijane slabo n" čali. V bovškem kotu prodirajoča ita I i f skn infanterija sploh ni mogla naprc: Nasproti Jablonici so sc Italijani vsled o;,n a iz naših topov takorekoč v begu i nili. Pri Vršiču je divjal boj huje kot kdaj poprej, in sicer ves dan (11. sept.). P 'i® med bojnima črtama je posuto z mrtvim' Italijani. Naše postojanke se niso omajaje Pri tolminskem obmostju je bil južn del zopet izpostavljen močnemu artiljcrij nkemu obstreljevanju. Pri napadu 9. septembra sta sodelovala 2 berzaljerska pra-ora in 7. infanterijska divizija. Italijanski pešpolk št. 25 je sam izgubil 1000 mož. Na doberdobskem odseku — vsi italijanski poizkusi, kakor ponavadi, odbiti. FRANCOSKO-NEMŠKO BOJIŠČE. Uspshi Nemcev v Argonih, Virtem-3erški in lotarinški polki so se v naskoku polastili (8. sept.) nad dva kilometra dolge sovražnikove postojanke, ujeli 2029 mož, niecl njimi 30 častnikov ter uplenili 48 strojnih pušk, 54 metalcev min in en top. Nemški zrakoplovi nad Londonom. V noči od 7. do 8. septembra so priplavali trije Zeppelinovci nad London. Spustili so obilo razstrelilnih bomb na ladjedelnico tCr na druge pristaniške naprave. Zrakoplovi so se vrnili kljub silovitemu obstreljevanju nepoškodovani. Nemško zračno brodovje jc napadlo tudi mesto Nancy. na morju. P ';■:». angleški parnik »Hespe-lian . One o. septembra je bil torpediran prekm .Tki velikan »Hesperian« (10.920 toni, ki 'c /ozil iz Liverpoola v Montreal. lom- ' < '/strelek ga je zadel ob osmih zvečer, tilnikov ie bilo na parniku 350, po;-'" na ?50. Med potniki je bilo 48 kan- '•■' *h višjih in nižjih vojakov. Večina (5H rob) se je rešila. K.u. ':Jca je naročila v Ameriki sto podnic. !.:!> čolnov, Japonci bodo radi te množine leljubo presenečeni. Tri -ancoske ladje uničene. Kores-poneem i urad naznanja: Dne 8, septembra je V,' tornediran parnik > Guatemala«, M ie v. 1 v F;ladeh'ijo. Parnik je bil 118 mehov dolg. Dan poprej je podmorski r.!n b:; ; rta Coitbre obstreljeval, sledil ič pa s torpedom pogreznil ladjo »Bor-deaux V noči dne 7. septembra je nemški ; ;n potapljač ugonobil francosko ladjo ' ny« iz Liverpoola. — Na enak način j. bil pogreznjen ruski parnik Rl;ea . iostvo sc je povsod rešilo, Obs ?!jevnnje mesta Ostende. Večje števlo važnih ladij se je pripeljalo dne l septe bra zjutraj proti belgijski obali. Obstrelj. vale so Westende in Ostende. »ded ojv.ia obrežnih baterij so sc ladje tope! ur-rd.-nile. Po"■ dovana torpedovka. Neki sovražni č in je dne 10. septembra med po-izvedov, ; :n torpediral našo torpedovko ji. 51 in ja poškodoval na sprednjem de--dovka se je vrnila na svoje pri- itamščc. 17C0 angleških vojakov utonilo. Iz 'I® se poroča: Angleški transportni Parnik Southead«, ki ga je potopil clnc 4. •pred Dardanelami nek nemški pod-['orski čoln, je vozil 2800 angleških vojakov. Utonilo jih je 1700. p?vš parnik z izmenjanimi I invalidi. L Posredovanje papeža Benedikta XV., L se izmenjajo avstrijski in nemški inva- ' kl se nahajajo v ruskem ujetništvu, z ruskimi invalidi v našem in v nemškem ujetništvu, je imelo popolen uspeh. Za kraj, kjer bi se naj vršila izmenjava invalidov, je bilo določeno švedsko mesto Sas-nitz. Prihod prvih avstrijskih in nemških invalidov, ki so se nahajali v ruskem ujetništvu, na švedska tla, opisuje berolinsld list »Berliner Tagblatt« tako-le: Ko je bilo pred dnevi odposlanih več ladij z ruskimi invalidi na krovu, da se jih spravi v Rusijo, je priplula dne 16. avgusta prva ladja z nemškimi in avstrijskimi invalidi, ki so se nahajali v ruskem ujetništvu, v pristanišče Sasnitz. Švedsko prebivalstvo je avstrijske in nemške invalide sprejelo nad vse prisrčno. Vse hiše so bile okrašene z avstrijskimi in nemškimi zastavami. Vse ulice, ki vodijo v pristanišče in tudi pristanišče samo je bilo okrašeno s cvetlicami in zastavami. Prebivalstvo je hitelo kar trumoma proti pristanišču in srečnega se je štel, kdor je mogel dobiti prostora v pristanišču. Ko je priplul prvi parnik z invalidi v pristanišče, je zasvi-rala godba avstrijsko in nemško cesarsko pesem. Na glavnem jamboru parnika je plapolala zastava Rdečega križa. Navdušenje prebivalstva je doseglo višek, ko je priplul nekoliko pozneje še en parnik z ranjenci v pristanišče. Vse je klicalo invalidom: Dobrodošli!« Pogled na množico, ki je burno pozdravljala invalide, vmes glasen jok in ihtenje, je napravil nepozaben utis. Veselje in radost invalidov ob pogledu na tisočero množico, ki jim je pripravila tako sijajen sprejem, je bilo nepopisno. Marsikateremu v hudih bojih utrjenemu invalidu so zaigrale solze v očeh. Pogled na težko ranjene invalide je bil srce pretresujoč. Nekemu vojaku sta otrpneli obe roki. Dve sestri-usmiljenki sta ga spremljali iz parnika. Veliko invalidov v mladeniški dobi je bilo grozno pohabljenih. Čeprav so kazali invalidi veselje. se je vendar marsikateremu čitalo na obrazu, koliko bolečin in trpljenja je moral prestati. Mnogim častnikom, ki so njih prsa dičile hrabrostne svetinje in zaslužni križci, so igrale solze radosti v očeh. Mlademu avstrijskemu konjeniku je odbila granata obe nogi in eno roko, a kljub temu je bil vesel, le da sc more vrnili v svojo domovino. Vsi invalidi so bili z okrepčili prav bogato obdarovani. Prenočili so v raznih hotelih tega mesta. Švedski kral Gustav je odposlal povodom prihoda prvih invalidov na švedska tla našemu in nemškemu cesarju brzojavno čestitko, v kateri jima izraža svoje veliko veselje, katero občuti on in tudi vse švedsko prebivalstvo, ker se vrši izmenjava invalidov na švedski zemlji. Oba vladarja sta sc v toplih besedah brzojavno zahvalila švedskemu kralju in narodu za gostoljubni sprejem invalidov na švedski zemlji. Časopisi sporočajo, da so med temi prvimi invalidi, ki so se vrnili, tudi trije Slovenci (menda štajerski). Čitali smo, cla so se iz Mosta na Češkem v posebnem pismu toplo in iskreno zahvalili sv. očetu Benediktu XV. za blagohotno posredovanje. * * * Neki Slovcnec (podpisati se je pozabil), ki je bil težko ranjen prišel v rusko ujetništvo in je bil sedaj kot nesposoben za nadaljno vojno službo z več drugimi poslan v Avstrijo se zelo pritožuje nad ravnanjem, ki ga je bil deležen v Rusiji. Zdravniki in bolniško osobje je bilo kruto in surovo, nesnaga velika, hrana ogabna. Druge narodnosti so imele svoje odbore, ki so skrbeli za svoje ujete ranjence, samo Slovenci smo bili popolnoma zapuščeni. Le od ameriškega konzulata smo enkrat dobili po 20 cigaret. Zelo ste poza« bili na nas reveže! — se pritožuje dopisnik. Potem nadaljuje: Domov smo se vozili prav slovesno; že na Finskem, posebno pa v Švici so nas bogato obsipali z darovi — jedjo in pijačo ter cigaretami. A v Nemčiji so nas sprejeli z vsemi častmi. Mesto Lassnitz je bilo vse okrašeno z zelenjem in zastavami, igrala je godba in darov je bilo vse polno. Tudi na nadaljnl poti skozi Nemčijo so nas slovesno sprejemali. 20. avgusta smo se pripeljali v Avstrijo, kjer so nam priredili časten sprejem. Sedaj smo v Litomericah v bolnišnici. Hvala Bogu, da smo zopet na domači zemlji, Živio Avstrija! Tedenske novice. Novi grobovi. Že zadnjič smo naznanili, da je pred Malim Šmarnom za-tisnil za vedno oči velezaslužni gospod msgr. Anton Zupančič, semeniški profesor v pokoju. Kot mlad duhovnik je služboval najpoprej v Šmartnem pri Litiji, v Mengšu, Cerkljah in pri Sv, Jakobu v Ljubljani, Nato je bil imenovan za bogoslovnega profesorja v ljubljanskem semenišču. Malo je tako skromnih in zglednopreprostih duhovnikov, kakor jc bil pokojni profesor, ki je neumorno in nesebično deloval celih 41 let v vinogradu Gospodovem zlasti kot odgojitelj in učitelj novih dušnih pastirjev. Zadnje tri štiri leta (v pokoju je bil 7 let) je vidno pešni in se je zaradi tega moral posloviti od tako priljubljene semeni ške stolice. Njemu gre čast in zasluga, da je zidal in tudi postavil trdno podlago tako !:oris;no in uspešno delujočemu »Ka-tciiškemu tiskovnemu društvu«. Kakor če-belica je zbiral in spravljal skromne prvotne dohodke tega prepotrebnega društva, da se je moglo pozneje razviti do take razsežnosti. Natančnost, ki jo je kazal pri vsem delovanju do malenkosti, je občudovanja vredna. Kot profesor v semenišču je bil splošno priljubljen. Radodaren je bil, kakor malokdo. Ni ga našega podjetja, društva, kjer ne hi se med prvimi dobrotniki ali ustanovniki nc bralo njegovo ime. Ni ga bilo pogorišča, ali nesreče, kjer pokojni dobrotnik ne bi bil izdatno prispeval, Takemu možu - vzoru v skromnosti zase, v darežljivosti za druge — čast! Vemo, da je prejel plačilpri Bogu, vendar še enkrat kličemo; Bog mu stotero povrni ves trud in vse prizadevr.nje, vse darove in dobrote! — Truplo njegovo je blagoslovil ob pogrebu presvetli knezo-škof dr. Anton Bonavenlura Jeglič. Dne 6, septembra je umrl v Zalogu pri Cerkljah vpokojeni župnik, duhovni svetnik č. g. Mihael Barbo. Kot župnik je 5i deloval dalj časa na Trcbelneni, v Horjulu in v Smledniku. Vsled mirnega in blagega značaja je bil povsod priljubljen. Nenadoma je umrl 5. septembra v Trzinu zlatomašnik č. gosp. Jožef Preša, župnik v pokoju. R. i. p.! Begunci, ki se nahajajo na Kranjskem ln nimajo dovolj sredstev, se bodo morali preseliti v Lipnico. Ta ukaz je oblast vnovič poslala okrajnim glavarjem. Če pišeš vojnim ujetnikom v Rusijo, Srbijo, Italijo, Francijo ali Anglijo, nikar ne misli, da bo dopisnica ali pismo, ki ima znamko prej prišlo na svoje mesto. Vojna pisma in dopisnice so poštnine proste; oddajo se pa naprej samo, čc jc zgoraj napisano »Prissonier de guerre« (vojni ujetnik). Obletnica. Dne 6. septembra je minilo eno leto, odkar je v burnih in sila težkih razmerah zasedel papeški prestol sedanji sv. oče Benedikt XV. Srce krvavi božjemu namestniku, ko se preliva toliko krvi med evropskimi narodi. \ se minulo leto je bilo med drugim posvečeno delu za mir in za posredovanje med vojskujočimi se državami. Pouk v zavodu sv. Stanislava v Šcnt Vidu sc zaradi ranjencev, ki so nastanjeni v poslopju, šc nc more pričeti. Pozor na vohune! Poveljujoči general na Koroškem je razpisal 5000 K nagrade onemu, ki bi prišel na sled italijanskim vohunom in izvedel za sredstvo, s katerim urno poročajo sovražniku, kar izvedo. Tudi na Kranjskem naj v tem oziru vsak stori svojo domoljubno dolžnost! šentjanški premogovnik na Dolenjskem bo prodan na dražbi. Najnižji ponu-dek 619.426 K. Premoga jc baje v izobilju za stoletje. Zopet nogreb. N' ponedeljek, dne 13. septembra je umrl v Cerknici č. g. Frančišek Kunstelj, župnik in dekan v pokoju. Rajni gostoljubni gospod je dolgo Časa bolehal. Dosegel je starost 71 let. N. p. v m .! Freskrba ljubljanskega mesta s krompirjem. Odsek za aprovizacijo Ljubljane je storil v zadnji seji potrebne sklepe zaradi preskrbe Ljubljane s krompirjem. Vlada je privolila, da se i;o dobila večja množina krompirja s kranjskega okraja. Zadnji teden se jc začelo z razprodajo na drobno. Te dni Izide razglas mestnega magistrata radi naročanja krompirja na poljubne mno-fcine. Naročil bo lahko vsakdo. Prodajal se bo kromnir. kakor ie bilo čitati, najbrž po S K 100 kg. Umrla je v Pungertu pri škofji Loki 72 letna Marija Lušina, roj. Triler. Pokojna je bila dobra krščanska mati in Članica Mar. družbe za žene. Za popotnike. Kdor hoče prestopili mejo s Kranjske, Koroške in Primorske. mora imeti potni list in dovoljenje vojaškega poveljstva, za kar se napravi prošnja pri glavarstvu na podlagi potnega lista. V krajevnem prometu so potrebna potrdila o istovetnosti, ki jih izdajajo županstva. Iz italijanskega vojnega ujetništva t>o se oglasili sledeči vojaki: Peter in Alojzij Pečnik. doma iz Gosteč pri £kof-ji Loki. — Četovodja Alojzij Cotman, ki 6' piše svoji ženi v Domžale: Danes se peljemo iz Genove v Sardinijo. Do tu smo se z vlakom vozili 2(3 ur. Ko pridem v določeno mesto, se žc oglasim. Zdrav sem, hvala Bogu. V ruskem ujetništva so: Brata Karel in Matija Jeme, ter Fran in Alojzij i Cerar, doma iz Žej, župnije Dob pri Domžalah. Franc Oreliek iz Žej je umrl i na bojišču v Galiciji. — Ivan Eržen, I doma iz Pungerta. Pogrešajo se: Vojak Franc Kermc, pp. št. 17, vojna pošta 32. Za pojasnila ! lepo prosi Frančiška Kermc, Sp. La-! kenc pri Mokronogu na Dol. Za sedanji čas. Te dni sc razpošilja skupna S. in 9. številka »Slovenskega Sadjarja«, ki ima uprav za sedanji čas važno vsebino o sadju, o uporabi sadja itd. Mnogo gospodarjev in mladeničev, ki so se poprej za ta tako praktični list močno zanimali, je sedaj v vojski. Želeti je, da bi ga sedaj drugi domači s pozornostjo jemali v roke zlasti, ker je sušenje sadja in njega uporaba za vojni čas takorekoč življenska potreba; in zgolj o teh stvareh piše uprav zadnja številka »Slov. Sadjarja«, ki ga z vso skrbljivostjo in z veščim znanjem urejuje deželni sadjarski nadzornik gosp. M. Humek. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, za katere jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po 4s 4°/o brez kakega odbitka. Me uro od 8.zjutraj So [pisne. Giej inserat! Razne novice. Slovenci na ponesrečenem parniku. Nedavno smo poročali, da se jc 24. julija ponesrečil in potopil parnik »East-land« v Čikagu, in da je pri tem utonilo 1200 ljudij. Na parniku so se takrat vozili tudi nekateri Slovenci, ki so se pa rešili, namreč: Ivan Trdina. 1. Veličini njegova žena, Janez Šteblaj in I. Videti?. ' Tudi »begunci«. Iz Taškenta v osred. Aziji, kjer se nahaja csdaj tudi j mnogo slov. častnikov in vojakov, sc ; je posrečilo 88 častnikom in vojakom naše armade uiti iz ujetništva. Pod vodstvom nekega stotnika in polkovnega zdravnika dr. Heinerja so prišli srečno do perzijske meje. Rusi so jih preganjali na celi poti, dolgi 800 km; ali kljub temu so begunci srečno prekoračili mejo, kjer jih je prijela perzijska ob-mejna straža. Potem ko so bili zaslišani, so bili odposlani v Teheran, kjer so gostje avstrijskega poslaništva. Taškent je glavno mesto ruskega Turkestana v porečju Sird&rija. Prcbi-valcev ima 155.073, ki so večinoma 'S5 odstotkov) mohamedanci. Proti jugozahodu je do perzijske meje izpeljana železnica. Kljub temu se sliši malo verjetno, da bi kar 88 mož moglo uiti v težkih razmerah in po tako dol "i po j iz ujetništva. Gozdni požari. V okolici Naryma v Sibiriji so divjali gozdni požari. Lmčeni so gozdovi na stotine milj široko. Pogorelo je tudi veliko vasi. Škode je na milijon". Upokojenih je zopet 21 itr.lijm-.kih polkovnikov. Upor v Maroku. Dom: čini v fr: ,:co-' i severni Afriki so se Francozom ur; Francoski vojaki ss morajo ne-rc bojevati, da zaduše nemir. Iz .Marrrilla je francoska vlada odposlala v Afriko 40 tisoč mož. Stotisoč mrtvih. Ameriški ! : i Pekinu je naznanil, da ie ob zrdnii p", nji pri Kantonu na Kitajskem okrog 100.000 oseb. Branilec Przemvsla ob Kr:;' morju. General Kusmanek. bivši r -v trdnjavi Przemyslu jc pisal svoji dr,-da sc nc nahaja več v Mor ;vi. : nekem majhnem kraju cb Ka- '-m morju, kjer uživa popolno svobodo in sc lahko popolnoma prosto giblje. K^ko je v Gorici... V mestu haja sedaj približno 9000 prev Skrbi se povsodi za strogi red. za da'o v mestu za sedanje okoLi zgledne zdravstvene raz: ere. veža nc primanjkuje preveč. luk - 1 radi nastalega miru zopet pričeli \: v Gorico. Vendar se dovoljuje pov." prvi vrsii lc onim, ki so na mesio vc.am po poklicu, in pa trgovcem. Zelo r.ero;.-metno jc bilo. da ie zapustilo toliko cev Gorico. Kar iih ie ostalo, izborno ce-lajo. Drugemu prebivalstvu se povrnurv otežuje oziroma sploh ne dovob.ujc zato, da bi sc kužne bolezni ne vtih ! :' - 111 razširile in pa iz aprovizačnih razlojov. Eno žalosino poglavje sc pa v sec: !i razmerah razvija tudi v Gorici. \ -stvo in nemoralnost! .Mnogo staršev, 1 imajo bolj odrasle hčerke v družini, tudi zaradi tega zbežalo iz Gorice ali iz okolice. To žalostno poglavje jc boli strašno kot vsa škoda po sovražnih streli« hujše kot strah pred njimi in vsemi kužnimi boleznimi. Bav-bav za Itali'ane. Lahi so vsi obupani nad našimi redkimi, a železnimi četami. Še bolj se pa boje naših strašnih mo žnarjev 30 5 cm, ki so se priselili tudi ni Tolminsko. Lahi kar neriio strahu njimi. Pridno jih iščejo s topovi in letali a zaman. Tako so skriti, da iih ne naideK nikdar. V najhujšem mrazu se bedo - c : '' lili radi njih, čc jc prej nc edkurro dor'°1 na suho polento. Vojra zbirka. Žene in dekleta v Nj'-n čiji so pred meseci oskrbele doinobuK zbirko denarja, ki so ga izročile nemške o vir -li ris mU cesarju, da naj ga porabi tam, kjer spozna, da je vojna potreba najnujnejša. Zbirk a jc narastla na tri in pol milijona mark. jVIrlo vina bo letos na južnem Tirolskem, ' k i tečaj ter učit. pripravnica bo dne 1. oktobra s sv. mašo ob 9. uri. < sili sc je dan poprej pri samostan:' • m predstojništvu. šm;" ije. (i. Igrane Strežek, posestnik in ivec z živino na Malem Vrhu pri Š11 ■ in, se jc peljal dne 28. avgusta v Ljubi' >. Vpregel je mlado nevajeno kobilo. se pripelje po novi cesti pod vas Muli > rh, skoči kobila na ovinku s 'i>te v k. /, vozom vred se vali po strmem i u vse skupaj kakih 30 mo-• rov v i lino. Strežek, ki se mu iti nič zgodibi, i kobilo iz omot, postavi voz lin kol- zapelje pod Tlakami zopet na cesto h tako jc bil šc nekaj časa poprej v I nbljani, kakor če hi sc okrog Po cesti ljal. G. Strežek jo dal pred dvema ' ima na lastne stroške zidati pri novi - -s t i prav lepo kapelico Jezusovega :, a. Urez dvorna je bil v posebnem 1 »žjera varstvu, da se mu ni P žalega pripetilo. Od Treh Far v Beli krajini. Zdaj ko |tozi hlapon po Beli krajini, se bo tudi -taiodav božja pot pri Treh Farah moč-1"» poživil . 29. avg, nam je železnica pripeljala n tisoče božjepotnikov s kraniske hrvatske strani. Tu se tako lepo kaže P«iemnost Slovencev in Hrvatov, ki išče-» vse!.-osobito pa v sedanjih težkih taah ' ---- I dici« l'lw jugoslovanski živelj, ki tc spominja Ll"R0!,e c;''';e turškega jarma, ko je jugoslo- |Msih pri Majki božji« in sveti >Bogoro-tolažbe in pomoči. Tu vidiš še pri- _ anski'kristjan tudi iskal tolažbe in utehe "l? Kraljicif ko so guslarji v junaš-liia pesmih izražali čuvstva j r°da in dajali upa na boljšo bodočnost, li, , e'cl1 W bilo, da bi take pobožnosti li?.Vr i 7 večjim moralnim uspehom -afcll£ili. da bi se ob takih prilikah kaj več storilo za okrepitev mladeniških Marijinih družb. Povabili naj bi se sosedni hrvatski dušni pastirji, da bi za skupno organizacijo stopili z nami v boljši stik, da bi svojim ljudem priporočali dobre knjižice in časopise. Metliški okoličani, naj bi poskrbeli, da bi poleg »vrtiče« janjetine iu rmenega metličana hrvatski romarji posegli tudi po dobrih knjižicah, ki jih zalaga tiskarna 00. kapucinov »Kuča dobre štambe« (hiša dobrega tiska) na Reki. Z Dunaja je poslal neimenovan redovnik v imenu slovenskih ranjencev upravništvu »Domoljuba« sledečo zahvalo: Dunaj, 8. sept. 1915. Javna zalivala se Vam izreka za dobrotljivo po-; šiljatev Vašega cenjenega lista, kate-j rega so hvaležno sprejemali v slede-1 čili bolnicah: Reservespital Boden-Cul-turschule XVIII B, Reservespital Lai-tcrmeiergasse, Schulo XVIII B, Reservespital Kletterhofcr-Schule XVIII B, Reservespital Zieglergasse, Schule VII B, Reservespit. VVieshcrgergasse, Schule XVI B, VVilhelmine-Spital XVI B, Rc-kouvalescentenheim MartinstraUe, Klo-ster XVIII, Universitatsspital. Iz vseh teh bolnic se Vam zahvaljujejo hvaležni slovenski ranjenci. Od mnogih nekateri podpisi: Drofenik Franc, četovodja Čater, Franc Plevčak, Andrej Praprotnik I. Priporočajo se še za nadaljnjo dobrotijivost,. J. Š. B. (Dalje.) II. .Na širni ravnini so se vrstila počr-nela rudniška poslopja. Iz visokega dimnika se je valila, perjanica dima, a Mod njo nad streho kotlarne se je belila nalik lini izčesani volni puhteča para. Danilo se je. Okrog jame je že mrgolelo ljudi; po lah in stezah, ki so se stekale k rud-■ 1 ikn kakor solnčni žarki, so pa še brze-ii rudarji. Kakor črni mravljinci k ve-iikemu mravljišču — tako so potovali •cmkaj zarjaveli možje z zavoji jedil. Bližala se je šesta jutranja ura. En oddelek je končal, a drugi pričel. I(a-% kor nad zemljo — prav tako živahno je bilo tudi v rovih. Tam so sc pripravljali rudarji na izhod iz kraljestva teme na dnevno svetlobo. Hitro so polnili poslednje vozičke z nakopanim premogom, spravljali otopela dleta, nosila, kladiva in lopate, oblačili si suknjiče premočeni od potu in s svetilkami v rokah so hiteli po dolgih tesnih hodnikih k izhodu. Zgoraj so si njihovi bratje medtem poiskali v rudniški kovačnici potrebno orodje, ki je Ir.lo čez noč naostreno in popravljeno, odkladali so v garderobi vrlina oblačila in se oblačili v delavno, suho obleko. Parna niščal se je elušeče oglasila. Okrog trideset rudarjev je skočilo v kletko, gonilni stroj se je stresel, kolo premaknilo, jeklena verisra se napela, mreža padla. »Na srečo,« je zadonelo, in kletka je zginila tiho, brez šuma v črnem jamskem ponoru1, kakor bi sc udrla. Zemlja jo je pogoltnila. Veriga se je na škripcu hitro odvijala, a na vrhu je strojnik, roko držeč na zavori, nepremično zrl na stroj z uro, ki je kazal do milimetra natančno, kje, v kateri globini se dvigalo uprav takrat potaplja. »Na srečo,« je zadonelo iznova in glej — za tem vzklikom, prihajajočim iz zemeljske globočine, se jc pojavila druga kletka; plavala je tiho, neslišno proti površju. Strojnik jo zopet komaj viclno zganil z roko; stroj se je ustavil in obe kletki — ta na dnu rova in ona na njegovem površju, sta stali nepremično. Utrujeni rudarji so jo hitro zapustili, a nov oddelek je zasedel njih mesto in z njim mladi Bartoš. Komaj je minilo četrt ure, pa so bili rudarji porazdeljeni. In kakor so se nred šesto uro zbirali, tako so se sedaj rudarji razhajali na vse strani na svoje domove počasi, z zlomljenim, utrujenim korakom. Na jamskem površju je postalo tiho, a v dvigalih so namesto ljudi prihajali na površje le vozički napolnjeni z le-skečim in kakor smola črnim premogom. Tudi nod zemljo je bilo živahno. Komaj so se rudarji zaprti kakor ptiči v kletki pripeljali na dno globokega in prostornega razhodišča, so se urno razšli po ozkih rovih na trudapolno in nevarno delo. Ozki železni tiri so jim kazali pot; spotoma so srečali konja, ki je vlekel nekoliko vozičkov, pa tudi tovariša, ki je rinil »hunt« pred seboj. Nejasna luč rudarskih svetilk je motno osvetljevala podzemeljsko tmino in se lomila na blestečih stenah rovov, oblivala tramove in deske, ki so z njimi tesarji podprli podsipajoče se gramozne stene hodnikov; čez par hipov so že odmevali udarci kladivov in zazveneli železni drogovi. Rudarji so došli na konec hodnikov in so »se zavrtali«... izginili so, zmanjkalo jih je — ponor jih je pogoltnil kakor črve in le železni tiri male podzemeljske železnice, vodeči nalik nitim k skupnemu vozlu — h križišču in dvigalom, le ti tiri, ki so po njih drčali polni in prazni vozički, so kazali pot, kje se ljudje gibljejo in vrtajo. Da, stara bajka o labirintu1 se je tu ponavljala. Ti tiri so bili kakor nit Ari-jaclne2, bili so zanesljivi vodniki iz labirinta ven h kletki, a s to na površje in luč... Toda bili so tu tudi drugi rovi, opuščeni, ostavljeni, hodniki napol zasuti, zanemarjeni, nekateri tudi zazi- 1 Ponor = ponikva — brezdno. 1 Labirint — blodišče = zmes hodnikov in raznih skupnih prostornin. 2 Arijadna je grška bajeslovna oseba (boginja), ki je dala čarovno nit Te-zeju, da je ob nji našel izhod iz labirinta. dani — polni nevarnosti, skrivajoči v sebi požar, gorljive in strupene pline podzemnega Minotavra, ki je od Časa do časa prihajal iz teli skrivališč ter se plazil v čiste hodnike: davil, moril, ubijal vse, kar je bilo tu živega, zastrupljal ljudi in butal ob tla najsilnejše konje, rušil trdne zidove, za katerimi je bil skrit, drvil s silnim puhom iz neprezračenih hodnikov, palil ogljeni prah, trgal tramove, jih lomil in sekal kakor trske in uničeval vsa obrambena človeška dela kakor otroške igrače. A' tesnem sosestvu te zavratne zverine so delali ljudje dan in noč menjaje se po deset ur; le proti večeru je bilo štiri ure odmora, a tedaj so kletke spuščale v jamo mesto ljudi tramove, deske, železne ravni na tudi oves, seno in slamo za konje. V zadnjem času so dohajali tudi zidarji... Nekaj se je moralo v rovih doeroditi... Rudarji so to slutili, _dasi eo inženerii in nadzorniki skušali vse zatajiti. Bali so se panike in pa, da ne bi rudokopi ostavili dela, če bi vedeli, da divja, v jami, v starem opuščenem delu požar. Ogenj so omejili s trdnim cementnim zidom, a za tem so postavili drugi in tretji zid. »Zračenju« je bila posvečena vsa skrb in vsi pojavi v jami so bili zasledovani z največjo pozornostjo. Toda. stari in izkušeni rudarji niso bili slepi. Dobili so v jami mrtve, zastrupljene miši, opazili, kako konji na gotovih križiščih hodnikov nekaj vohajo. Primerilo se je tudi včasih, da je temu in onemu svetilka ugasnila. Imamo nevarnega gosta — tre-flkave pline,« je slišal Bartoš starega Jetela pripovedovati inženerju, ki je prišel do njih s kompasom in mapo v roki, da bi zaznamenoval nadaljevalno dele. imamo.v je pritrdil z glavo, »toda zračimo temeljito,« je rekel z brezskrbnim glasom, ko pa je že odhajal, se je vrnil in dodal: -Jetel. skrbite, da nikdo ne bi kuril, ne palil žveplenk. ne razbil sve ilke. Vi ste izkušen mož. veste, kaj bi to pomenilo. < Obleke rudarjev so vestno preiskavah. 'udi kopači sami so se vzajemno kontrolirali; toda kadilska strast je vendar tuintam znala utihotapiti cigareto in dve. tri užigalice ... Kazen za ta »ločin je bila huda. Vsakega, ki bi ga zalotili. bi takoj odpustili in naznanili sodišču, kajti tak brezvestnež je zločinec, ki spravlja s svojo strastjo v nevarno-! življenje stoterih sodrugov ... Eato so rudarji izvečine pri delu žvečili tobak in si tako nadomeščevali kadilski užitek. Slike in črtice z bojišč. Vila »Ukrajina«. Josip Marjetic, kadet, bivši dijak na novomeški gimnaziji piše z datumom 8. 8. 1915 iz Galicije: Gospod Anton! — Tu nain gre dobro! Posebnih bojev nimamo. Ko Vam pišem, sem v svoji vili »Ukraina«, v nekem jarku ob Dnjestru kot rezerva. Ugibljemo vse mogoče, vesele in žalostne. V bližnji zamazani in strgani vasi dobimo vse, kar potrebujemo, še več kot v Škocijanu. Mislim, da pridemo kmalu nad 1 olen-tarje, če nas Rus preje ne pihne. Pošiljam Vam najlepše pozdrave s strmega Dnjestrovega obrežja. Pomenljiva izjava. Črnovojnik Aleš Riedl piše s severnega bojišča svojemu župniku v Pli-berk: Častiti gospod župnik! Sprejmite moj pozdrav. Kakor skoraj vse moške, je tudi mene odtrgala vojska od moje družine. Danes, na praznik Marijinega Vnebovzetja, je ravno pol leta, odkar sem od doma. Na različnih krajih sem prestal že veliko trpljenja. Zdaj sem že na osmem kraju. Tukaj sem blizu slavnega Marijinega svetišča. Mariji se bom zdaj posebno priporočal, da bi me tudi še naprej tako varovala kakor doslej . . . Bival sem skupaj že z vsemi avstrijskimi narodi. Videl sem: Bolj ko je kak narod samo navidezno »prosvitljen« (fortsclirittlich«), tem manj je pošten in pobožen. Jasen zgled vsem so tukajšnji Poljaki. Kako dobri so ti ljudje, kako globoko verni, kako molijo vsak dan! Nikjer se ne sramujejo vzeti čepice z glave; zjutraj in zvečer molijo vsi kleče pri kapelici pred našim stanovanjem; ne pogledajo nikamor, zrejo naravnost v podobo Križa-nega. Resnično, povem Vam, take molitve do zdaj še nisem videl. Z Bogom! Vam udani Aleš Riedl, načelnik izobraževalnega društva v Pliberku. »Gredo že spet »finfarji« naprej , . .« Iz pisma vojaka Antona Budja, ki je prideljen dragonskemu polku vojna pošta 67, posnamemo sledeče zanimivosti: 12. avgusta 1915. Pred šestimi meseci sem prejel ognjeni krst v Karpatih. Takrat smo odbili ruski napad. Od tistega časa sem bil že bog-ve kolikokrat v ognju in sicer v tako strašnem, da se sam čudim, kako sem še zdrav in nepoškodovan ostal, Žalibog; marsikateri tovariš je obležal mrtev in leži zakopan v daljni Galiciji ali pa na Ruskem. Borni križ in pa par cvetic, ki smo jih vsacili, znači njegov grob. — Zdaj bo pa že boljše. Najhujše boje smo prestali in mislim, da bodo Rusi začeli vendar enkrat mir sklepati, saj si tako ne morejo več pomagati. Od našega eskadrona nas je ostalo še 16. Slovencev nas je bilo 100, a zdaj nas je še sedem. Bili smo pa tudi povsod prvi. Kadar smo šli naprej, so drugi rekli: »Danes se pa ni treba bali, gredo že spet »finfarji naprej.« Od najboljšega eskadrona nas je torej ostalo še 16. Zdaj imamo samo tuje komandante. V začetku nas je vodil pogumen poročnik, ki sc zdaj zdravi na Češkem. Izgubili smo 28. junija tudi našega -očeta«, tako smo imenovali našega pedpolkov. grofa Thurna. Napravili smo napr.d, pa nas je bilo premalo, bMje Rusov je bilo preveč. Umaknili smo sc nazaj, a žalibog — padel je tudi grof 200 kora-kov pred rusko rojno vrsto. Spravili smo ga z največjo nevarnostjo proč še-le tretji večer in ga pokopali v Lvovu. — Na Ruskem nam gre še bolje kot v Galiciji; pred nami beže tudi civilisti in nam popuste marsikatero žival, ki j0 še z večjim veseljem ujamemo kot Ruse, Kuhati zna vsak izmed nas bolje, nego doma ženske, — Zdrav sem še vedno — hvala Bogu. Zahvalim se tudi za poslane časopise, To me najbolj veseli, da dobim kaj za brati. Pa tudi drugi Slovenci, kolikor jih je tukaj, so hitro okoli mene, da skupno prebiramo novice iz domovine. S pozdravom vaš zvesti sin Anton. Hrana za Taljane. Janez Repnik iz Zg. Brnika Dri Cerkljah piše (20. 7.) svojim staršem z italijanskega bojišča: Dragi starši! Srčno Vas pozdravim čez visoke Julijske alpe in Vam sporočam, da sem zdrav, kar tudi Vam želim in da bi se kmalu videli. Pišete mi, da bi kdo prišel k meni; a to ni mogoče, ker civilistov tu sem ne puste. Da bi prosil dopust, ni vredno, ker bi potem še težje šel nazaj... Prav veseli me, da mi pišete, kako Vam gre doma in kakšno letino imate. Jaz imam doslej še dosti dobro. Oskrbujem dva konja, ki nosim z njima živež in ir.u-nicijo: enkrat nesem živež za naše. drugikrat pa za Taljane; a tista hrana, ki je za polenlarja, jc videti lepa, a ko jo spicjme, mu ne dene nič kaj dobro, ker je kmalu po njem. Taljani streljajo veliko, ne zadenejo pa nič. Imajo težke topove, a kaj jim pomaga, ko ne bojo z njimi nič opravili. Kakor je Rus premagan, tako bodo tudi Italijani. Sedaj Vas pa vse pozdravim,,. 12. 8. 1915. Dragi starši! Srčno Vas pozdravim. Zahvalim se Vam za tobak, ki ste mi ga poslali. Zdrav sem, hvala Bogu, še zmerom . . . Vreme jc lepo; seveda vročina je hujša, kakor doma; pa nič nc dene. Mi bijemo po Talianih. da je veselje. Napao."|0 nas v veliko n-.očnejših trupah, kakor so naše, a vselej so strašno tepeni. 1 v po vi sedaj ne pokajo tako pogosto, ker Taljani so že izprevideli, da, dokler slovenska liri živi, slovenske zemlje ne dobi. Tako upamo, da bo zmaga na naši strani in da bo morebiti kmalu mir, ker vsak že težko čaka, da bo rešen vojske. Prosim Vas, da bt mi poslali -Slovenca« ali kaj drugegaj zakaj radi beremo, kako se godi na drugih bojnih črtah in kaj je novega doma. Zdaj pa vso skupaj pozdravim. Z Bogom! Fczdrav z italijanskega bojišča. Vso znance in domačo pozdravljal naši vojaki: Mihael Cerar. Ivan Kon šok, Franc Pire. Franc Brleč, Ivan Ba leli, Ivan Kopitar. Na vojni dopi?'1lC >o takole pohvalijo: Tukaj so prav do bro imamo. Četudi točo rdeča kri. ta krat naš fant pogum dobi: četudi km-? lo švigajo, so kranjski fantje za to m1 no brigajo. Vsak so bo domov taka še le podal, kadar se bo Taljan vdal. Življenje ob strojni puški. Z bojišča ob Soči piše Albin Planinec dne 5. sept. tako-le: Sprejmi, dragi »Domoljub«, zopet nekaj drobtin v svoje predale — iz tega pekla ob italijanski meji. Prešli so žc trije mcseci, odkar branimo in zadržujemo sovraga, da ne more v našo ljubljeno domovino. Sovražnik je šc vodno na enem mestu; samo nešteti grobovi pričajo, da so bili ljuti boji usodepolni zanj. Tudi med nami so nastalo vrzeli, toda takih, ki so sc za vselej od nas ločili, ni veliko, pač pa jih je precej po bolnišnicah; od našega oddelka sla mrtva samo dva. Tebe, dragi »Domoljub« najtežje pričakujem; obiščeš me celo v strelskem jarku in se ne bojiš, da bi te zadela sovražna krogla. Vsakikrat prideš lepo cel k meni, pač pa premočen do obisti, da sem te moral sušiti na solncu. Bil som v ognju trikrat. Vse bi se preneslo, ko bi bile samo svinčenke; toda Italijan pošilja šrapnele in granate, kakor bi bili dve za štiri vinarje. Po zraku šumi, cvili, poka, sika; in kamor tresne, sc vse strese, — kamenje pa kvišku. Toda tudi ti pozdravi so bolj redki; naši so pa bolj uljudni postali in večkrat odzdravljajo, kor smo dobili več artiljerijc. — Bogokletnega govorjenja ni več čuti, pač pa se sliši večkrat zatrdilo: »Sam Bog me je varoval, kajti granata jc vrezala prav zraven mene.« Mnogokrat vidim vojaka, ki v kakem zatišju čepeč drži roke sklenjene in moli. Če ga kaj vnrašaš, zmigne z glavo, češ, počakaj, da bom gotov. Dobra volja nas ne mine, če tudi dobimo lc vsakih 24 ur menažo, ki jo spravijo v jarke tovorne živalice in no-sači na močnih hrbtiščih. Jaz hodim v zakopo ■/. eno strojno puško in osobjem lepomj. i. V temi sc priplazimo, zložimo stroj, so zavarujemo in potrpežljivo čakamo, kaj pride. — Nič kaj prijetno ni, kadar jo huda ura, kar se tu pri morju dostikrat pripeti. Premočen mora človek opazovati, kako svetijo žarometi in iščejo, kje je kaka nevarnost. — Čuditi seje Italijanu, ko vidi, da nič ne opra- V1» pa nam le še zmerom prihaja pod cevke. Molite za nas, da sc kmalu zopet srečni snidemo! Prvega začetka na bojiščih. Italijansko bojišče 7. sept. 1915. , A. O p ara (iz Medvedščeka pri Treb- -j na Dol.) opisuje svoje doživljaje . kratko tako-le: Slavno uredništvo »Domoljuba«! • »ram sc Vam zahvaliti, da razveseljuje s priljubljenim listom »Domoljubi« vsaki teden mene in moje tovari-»eveda tukaj niso samo Slovenci, niim- ! in Nomci> Pa se žc tudi z , J»«n lahko pomenimo, ker smo že 14 Src®v. skupaj, odkar sc jc vojska za-nirti > • J izpočetka sem bil pri mu- ; <• ski koloni. Od 15. sentembra sem ,VCS cas - Prva ki«, jc Pelj"la na Busko-Poljsko, tn4lfnv Se morali Pred Rusi dvakrat *1» Pri drugem umikanju smo prišli do Krakovega. Tu so topovi grme-li tri dni in tri noči, dokler se Rusi ni-i so jeli umikati. Nato je šla naša baterija v Gozdne Karpate. To jo bilo 23. novembra 1914. V Karpatih srno ostali vso zimo. Ko jo jc na pomlad Rus izkupil m odpihal, smo šli 5. maja za njim v Galicijo čez skale in pečine. V Galiciji je bilo veliko požganega: veliko tovarn m drugih lepih poslopij. Prehodili smo veliko krajev in mest, da smo prišli do Stanislava. Potem so pa nas poslali na verolomnega Taljana. 24. junija smo bili že na Dunaju, kjer smo se nanovo oborožili. 4. julija smo dospeli na italijansko bojišče, šest dni srno potrebovali, da smo spravili topove na- določeno mesto, kjer stoje še zdaj. Pet smo jih na škrpcih z vrvmi vlekli iz doline na hrib. Nato smo pa takoj na vso moč pozdravljali Italijane z granatami in šrapneli. Tudi Italijan jc dobro odgovarjal, ali škode ni nič. napravil. Zdaj pa že bolj malo strelja, pri nas pa še manj. Včasih je tako tiho, da bi kmalu pozabili, če smo na bojnih poljanah. Tampatam se sliši kakšen strel. Nikdo si nc more predstavljati, kaj je vse doživel, kdor je bil odpočotka zraven na bojišču. Vse dogodke bi bilo težko popisati. — Zdrav sem ves čas, odkar sem šel od doma Težko je bilo res zapustiti družino, oiroke in ženo; toda zahvaliti sc moram Bogu, Materi božji in angelu varihu, da sem mogel ves čas vztrajati. Bog daj, da bi mogel do končne zrnate vse prestati, da bi prišel še zdrav k svoji družini, in da bi bili doma zdravi. Zdaj pa pozdravim vse naročnike »Domoljubovc«, posebno pa trebanjske farane in družine. Bog Vas živi. Lepa poteza iz življenja naših slovenskih i vojakov. Slovenec M. Omladič piše z italijan-sk ega bojišča: Po dolgem času — 35 dni — smo zopet prišli nazaj iz bojne črte v prijazno vas v rezervo, da si malo odpočijemo in se zopet pripravimo za boje, ki nas še čakajo. Vas stoji ob najbolj prometni cesti. Čete prihajajo in odhajajo, tren se komaj ogiblje trena. Zares pravi vojni trušč. A sredi vasi pa stoji ponosno in veličastno velika in lepa cerkev, kakršne najdeš le na Primorskem. Kadar imam čas, grem v cerkcv. Sv. maša se bere v črnem plašču. Vojaški župnik daruje sv. maše za večni mir in pokoj tistih vojakov, ki so darovali svoje življenje za našo ljubo domovino. Glas se mu trese, ko moli po končani daritvi za našega sivolasega vladarja, za padle junake in za zmago našega orožja. In v klopeh sedijo vojaki, mladi in stari. Prišli so z bojišča, kjer so 21 dni neprestno ponoči in podnevu s svojimi prsi zastavljali v najhujšem ognju pot kletemu izdajalcu. Mala četa jih je še ostala, mnogo izmed njih je prelilo svojo kri, izpolnjujoč prisego: »Rajši umreti, kot se umakniti.« In te junake je pripeljal poveljnik v cerkev, da tam molijo za dušni blagor svojih padlih tovarišev. Ko gledam te obraze, mi pač spreletava srce tisoč misli. Tu sedi mož, ki je ž,e osivel v boju, zraven mladeniča, ki je šele v prvem cvetu svojega življenja. Tam zopet pobožno z rožnim vencem v roki mož, čigar izobraženo lice priča, da je bil v navadnem življenju vse kaj drugega kot vojak. Kaj ne, različni po obrazih, a enaki v mišljenju. Vsi pa so prišli tu sem v hram božji molit za rajne tovariše, prišli so tudi, da se zahvalijo Vsemogočnemu, da jih je obvaroval sovražne luogle. Prišli so pa tudi črpat novih moči za naclaljne boje. Zakaj tukaj je tisti kraj, kjer so dobi nov pogum, kjer si vtisnemo v «ce trpečega Zveličarja, da nas spremlja v bojni grom med točo krogel in granat. Nekatere ženske, ki so bile v cerkvi, so pri pogledu na te mhnoresne, toda vdane obraze ves čas jokale. Od zunaj pa se je slišalo enakomerno korakanje čet, ki so korakale na bojišče ... In vmes ropot' topov in različnega trena ... V daljavi grmijo zamolklo topovi. Vojska je . , „ Vedno na najvažnejših točkah, (Iz pisma kurata J. Hafnerja v »Go« renjcu«,) »Pred kratkim smo culi, kako so se odlikovali polki 27., 47., 87. (Štajerci), ki so pregnali nasprotnika iz njegovih gnezd iosiran Dnjestra. Tudi o slovenskem junaštvu teh polkov mi je silno pohvalno prN povedoval višji častnik take čine, ki so njim v čast, celemu narodu pa v ponos* Če bi bilo mogoče, bi s svojim vrlim zadri žanjem in z mnogimi uspehi svojemu na-1 rodu pripomogli do velikega ugleda iti boljše bodočnosti. Ker pa pri takih malen-: kostih ne odločuje prelita kri v zvestobi do smrti, pmpak dolg jezik in velika šte-i vilka, se o tem ne more dosti govoriti* Sicer pa nam zadostuje in smo potolaženi, če nam ta dejstva prizna človek, ki ni naše gore list. Obet^nj, kakor jih rad dela Tisza Romunom, nam ni treba, ker jih ne zaslužimo. Pri 17. pp., kjer so zbrani Jar nezi iz Kranjske dežele skupaj v eno pro-. cesijo, ki roma vedno na najnevarnejše! točke in povsod naredi, kar se od nje pri-t čakuje, je priznano večina Slovencev, če> tudi je zraven veliko Nemcev. Kaj delajo in kako delajo ti naši korenjaki, to se bere večkrat v »Slovencu« in to se da uganiti iz pisem bivšega polkovnika Stillfrieda, ki so prišla pred kratkim v javnost. Tudi O »zimarjih« s Koroškega, kjer je zdaj polovica Slovencev, se berejo imenitne stvari. Kamor jih postavijo, tam stoje, in kamor, jih pošljejo, tja pridejo. Prehod tega polka' pred enim mesecom čez Dnjester je švi-t carski ataše, ki je bil cel čas navzoč, ime-i noval navečji junaški čin, kar jih je v če* loletni vojni opazil. O teh sem marsikaf videl in iz prvega vira mnogo slišal, o! drugih bodo in so že govorili drugi, Vsi skupaj pa, kar je slovenskih oddelkov, se obnašajo v vojni tako, da se mora priznati: ta majhni narod zasluži, da živi in da dostojno živi in raste, ker je to v živ-ljenskem interesu naše države,« Vojno zavarovanje. Žene, oziroma sorodniki lahko zavarujejo za življenje može in sinove, ki so poklicani v vojno službovanje. Korist je v 82 tem, da domači lahko dobijo večjo ali manjšo svoto (zavarovalnino), če oni, ki so ga zavarovali, na bojišča pade, ali pa umrje za ranami ali za kako drugo boleznijo. Pomožni sklad za vdove in sirote cele oborožene moči je deleže, ki jih je treba plačati za zavarovalnino, sedaj znatno znižal. Deleži (ali premije) znašajo zanaprej: 1. Za one zavarovance, ki so v liniji (v redni vojski), rezervi in deželni brambi 7%. Doslej je bilo 9%. 2. Za one, ki so pri trenu, pri sanitetnih četah in za zdravnike 5]/i>?o, namesto dosedanjih V/->%, — ako glavnica, za katero se zavaruje, ne presega vsote dveh tisoč kron. 3. Za pripadnike črne vojske ostane dosedanji premijski znesek. Natančneja pojasnila o vojnem zavarovanju dajo okrajna glavarstva in davkarije. Gospodarske vesti. gospodarski in tržni pregled. Letošnjo jesen bo treba posebno patih, da se prav vsa živinska krma pospravi in paša do zadnje pedi izrabi. Vemo, da smo blizu bojišča. Živina, k' jo rabi armada, bo potrebovala zadostno krme. (To bedo iskali tudi v bližnjih krajih. Naši kmetie bodo morali dajati velike množine Bena in slame za vojaško živino. Vsako leto je spomladi manjkalo krme skoro povsod; prihodnjo pomlad bo še veliko i.ujše, Zdaj se lahko še veliko pospravi. Torej letos spravite prav vse: turšično slamo, ki je prav dobra krma, zadnjo deteljo, pesno perje, posušeno vnuko in kar je drugega pcr?b'j:vega. Na mnogih krajih so začeli jesensko krmo, ki se ne da posušiti, kisati kakor zelje. Živina to krmo prav rada uživa. Še večje važnosti je paša. Manjka sicer p: -tirjev, toda za pašo motajo biti. Ob jesen: ' em času nobeden več hiši r.e zasluži. ' akor dober pastir. Znano jc, da je naibolira paša zjutraj zgodaj in zvečer, ko se mrači. Gospodarji, ki so morali dijati živino za vojaštvo, so na več krajih odrinili plemenske krave ali take krave, katerim so bila ]:;•?.vkar teleta odstavljena. Molznice »n plentnske krave ne smeio nikjer iz hleva: Kmetje morajo gledati, da bodo imeli otroci in ranjeni vojaki tudi pozimi zadosti mleka, ki je še vedno najcenejša in najboljša hrana. Že zdaj je skoro gotovo, da letošnjo zimo po mestih navadni ljudie ne bodo dosti mleka dobili. Kako tudi? Pri nas imamo toliko tisoče v beguncev iz Primorja, skrbeti moramo kot bližnji sosedi za vojaščino. Kje bomo mleko pozimi vzeli? Meseca septembra je bi'o navadno največ mleka, letos ga že zdaj primanjkuje. Če bodo kmetje še molznice oddali, potem gotovo ne bo mleka še za naivečjo potrebo doma. Izdala naj bi se ostra zapoved, da se ne bi smela niti ena breja krava ali molznica prodati. Prav tako važna je tudi za kmeta vprežna živina, Šlo je od doma na tisoče najboljših delavcev. Vsa dela so se vendar 72 izvišila, ker je doma ostala vprežna živina Vzemi kmetu vprežno živino, pa je gospodarstvo kakor delavec brez rok, kakor voz brez koles, kakor ptič brez perut. Ne more orati, ne more sejati, ne more drv domov spraviti. Počitnice so prišle za domače, ki nimajo več živine za vprego, m za počitnicami lakota in razpad gosp' dar-sl\a. Torej nikar sc naj ne vzame kmetu edina vprežna živina! Mlado živino je ze tako prepovedano klati, dokler ni dva in pol leta stara. Zadnjič smo poročali, da ima Amerika 952.000 vagonov pšenice. To je le poletna pronica. Skupno so pridelali letos Ameriknnci 2,736.300 vagonov pšenice. Lani jfe bilo 2,423.500, leta 1912 pa 1 mil. 985.600, in še poprej 1,689.100 vagonov. Kakor se iz števiik vidi, raste amerikanski ; pridelek zelo hitro. V sosedni Kanadi, kier je letos tudi izredno veliko pšenice, so poizkusili Angleži uvesti ravnotako, kakor v Indiji državni monopol, da bi zase prav ceno dobili kanadske zaloge. To pa j ni Kanadcem posebno všeč. Zdaj proda-: jajo svojo pšenico v Čikagi, kar pa zopel ! Amerikance jezi, ker jim Kanadci ccnc ' kvarijo. Vse kaže, da Angleži ne bodo mogli izpeljati svojih lepih načrtov, po katerih bi kanadsko pšenico prav po ceni dobili. Na Francoskem žc dolgo let niso imeli tako slabe žetve, kakor letos. Žc zdaj kupujejo velike množine v Ameriki. Tudi na Švedskem je žetev bolj srednja. Na Danskem se pozna pritisk angleške vlade. Zdaj so prepovedali izvoz vseh tropin, sena, slame, otrobi, korenia, pese, graha, leče, fižola, moke in vsakega žita ali kruha, petroleja, bencina in vsakega orožia. Pravijo, da se obeta posebna prihodnost Sibiriji, kjer jc veliko naših vojakov ujetih. Tam je največji gozd na svetu dolg 6000 km, lo je 1200 ur in širok 200 km — 500 ur. Raste v krajih, kjer je povprečna letna toplina 10° pod ničlo, torej skoro večni mraz. Po zimi je mraza 60—70". Poleti sc odtajajo le zgornje plasti, spodnje so vedno zamrznjene. Človek bi mislil, da v takem svetu ne bo prav nič rastlo. In \endar rastejo drevesa, kakor jih ni skoro nikjer na svetu. Ker si morajo korenine le boli zgoraj iskati prostora je drevje bolj redko. Tam rastejo največji mecesni, breze, jelke in sibirske cedre. Nobeden sc nič r,e zmeni za les. Brez skrbi in strahu ga požigajo, kakor se jim ljubi. Ker jc les na tako mrzlem raslel, je seveda bolj trpežen, kakor navadni. Saj je tudi naš les iz planin ali visokih gora veliko boljši, kakor iz ravnin. Kakor je gozd neizmeren, je neizmerna tudi vsakovrstna divjačina. Pri sekanju prav nič ne pazijo, kakor nekdaj pri nas tudi niso. Reke imajo velikanske množine rib. V enem letu sc nalovi do 3 milijone kg rib. Lahko bi jih bilo še desetkrat toliko. Zlata so v enem letu nakopali 32,000 kg. Bakra, srebra, svinca in posebno železa je izredno veliko. Premog se prav lahko dobi. Koliko je tam zakladov, ki so kar na prostem, pa ni nikogar, ki bi jih vzdignil! Pri nas se pozna, da ni več toliko živine, Na Dunaju je bilo 6. septembra 3461 glav govedi, 1775 iz Češkega, 384 iz Ogrskega, Plačevali so voli: i.a 300—322, naj- lepše do 340 K, Il.a 264 -290, IILa 244-260 K, krave 216—310 K za 100 kg. Cena se jc splošno dvignila 6—10 K za 100 kg. Ker jc prišlo zaradi šol veliko letoviščar-jev domov, gre precej več mesa. Za ceno oni ki ga rabijo, nc vprašajo veliko. — Prašičev jc bilo 7. sept. na dunajskem trgu 6S26. Prodajali so prašiče za meso: ]a 396 -406, Il.a 384—396, IILa 370-^80 K za 100 kg; debele: I.a 430- -440, Il.a 420 -428, III.a 400—418 K za 100 kg. Cena se ie dvignila pri 1 kg 14—40 vin. — Kazalo j bo tudi pri nas prašiče doma pok! 'ti in ! potem meso in zabelo prodati. Krompir se nekoliko draži. Vlada še ni določila maksimalne cene, kar se pa v kratkem zgodi. Kave je v Bra-J* ziliji zelo veliko. Prve dni septembra ie , bilo v Santosu 2,016.000 vreč; v enem tednu so še pripeljali 314.000 vreč. V Št, Pavlu so isti teden pripeljali 314.000, v Fundkhy pa 257.000 vreč. Prodali so v Severno Ameriko 183.000 vreč in v Evropo 47.000 Kave je že zdaj v Braziliji veliko preveč. Petroleja je po svetu vedno več. Zadnja leta se ga dobiva vedno več iz Mehike. L. 1907. se ga jc tam napravilo 1 milijon sodov, 1. 1914. pa 20.674 milijo-! nov sodov. Tudi pri nas ga bo za za no gotovo zadosti: le lepo očiščen nc bo, ker manjka žveplene kisline. XXX Uravnava meja. Ako so meje med dvema zemljiščema nejasne ali tporne, ima vsak sosed pravico zahtevati sodnij-ske ureditve meja. Urede se na podlagi zadnje mirne posesti ali pa sodišče po svoji previdnosti zadevo uredi. Pravdna pot ostane pridržana. Stroške poravnajo prizadeti sosedje po meri njih mejnih črt. Ce ni bilo potrebe, da bi sodišče posredovalo, plača predlagatelj stroške, p'i mote-| nju posesti pa povzročitelj. Ureditev kupčije a konji. Nakupovanje konj od hiše do hiše je, kakor trgovina z govedo — prepovedano. Konjski mečevalci sc morajo izkazati pri kupčijah z obrtnim dovoljenjem, nakupovalci pa s posebnimi izkazi, ki sc dajo le popolnoma zanesljivim osebam. Trgovci morajo imeti o kupčiji zapiske in dovoljevati vpog.ea vanje obrtni gosposki. Olajšave pri plačevanju davkov. Prt ; pobiranju davkov in drugih javnih placu j je bilo treba vsled vojnih razmer _ raznih ; odredb. Tako je bilo treba ustaviti davč-! no eksekucijo, kjer so bili gospodarji po-I klicani v vojno službovanje in se nahaiaio i v stiski. Pod gotovimi pogoji se dajo ola|-I šavc glede dohodninskega, pridobnirskega j davka in davka na poslopja. Toda nc lc na-I ravnost vpoklicanim, temveč tudi onint, ki i so vsled mobilizacije prišli v stiske, se ie j dovolila obzirnost. Finančno ministrstvo i je naročilo podrejenim gosposkam, da s takimi osebami na podlagi dejanskih razmer ravnajo posebno obzirno. Varstvo poljskih pridelkov in gozoov. Justično ministrstvo je zaukazalo, da se strogo nastopa proti tatvinam na po')11 v gozdih. Žito za seme. Žito za seme si nioi'6 kmetovalec nabaviti le potom konnsi-jonarja žitnega zavoda in le z dovolie-njem c. kr. okrajnega glavarstva. Kdor Dolrobujo torej ozimno semensko žito, nora to z navedbo množine čimpreje naznaniti svojemu županstvu, da ono ij-posluje dovoljenje od okrajnega glavarstva. Med tem si mora kmetovalec oidedati in izbrali žito za seme pri kakem drugem kmetovalcu in na to pro-^lli žilnega komisijonarja, ki jc določen a dolifno občino, kjer so nahaja pro-'laialcr semenskega žita, da on žilo prevzame in mu ga odda oziroma dopošlje. "m naše gospodinje. Navadna zasilna sušilnica. Kljub več ali manj slabi letošnji sadni letini bo ponekod vendarle precej sadja. Marsikdo bi ga rad sušil, toda nima za to razen peči nobene priprave, niti ne utegne, da bi si postavil novo brezdimno sušilnico. V takem slučaju si mora pomagati z zasilno sušilnico, ki se naredi hitro in skoro brez stroškov, ki pa seveda suši v dimu. Vendar bolje nekaj kakor nič! Minulo jesen se je na Kranjskem naredilo na stotine takih sušilnic, in nikomur ni žal za to in nikomur ni ostalo nič suhega sadja, akoravno je dišalo po dimu. Nasprotno! Marsikdo se jc bridko kesal, da se ni potrudil in vsaj zn silo zgradil preproste sušilnice. Suho sadje je imelo nepričakovano visoko c no in tudi doma je odleglo veliko, ker se jc moral kruh rezati bolj na pičlo. Zr.vino sušilnico zgradimo najlažje, najhitreje in najceneje v kakem bregu. V ta namen se odkoplje toliko brega, da nastane priMižno poldrugi meter široka, toliko globe'.-a in visoka zareza v bregu. Sedaj ni treba drugega, kakor da naredimo soredaj m ob obeh straneh iz kamenja in ilovicc primerno debel zid do višine poldrugega n etra od dna zareze. V sprednjem zidu pustimo kakih 60 do 70 cm visoko in ravnotoliko široko odprtino za kurjavo. Čez to štirioglato jamo denemo iz protja soleteno leso in jo podložimo z avema ali tremi močnimi koli, da sc preveč ne uošibi; ko je obložena s sadjem. Ob robu lese naredimo 10 cm visok okvir dilj, da se sadje nc trklja z nje. Končno z ilovico zamažemo vse špranje in praznine med leso in zidom. Dobro je, da nabavimo čez sušilnico tudi primerno streho, da nps deževno vreme ne zadržuje pri sušenju. Istotako je neobhodno potrebno, 7 pripravimo nekaj širokih dilj, s kate-"mt bomo leso pokrivali, ker bi sicer ušlo preveč gorkote v zrak. Kdor nima primernega brega, tudi na '»vnem lahko napravi tako sušilnico. Se-jeda mora potem sezidati vse štiri stene, ."nekod spleto stene iz protja in jih ome-te'° nadebclo z ilovico. V tem slučaju najde navadno okrogle sušilnice, ker se na-laže plete. ul Nekako je ta opisana zasilna sušil-ui |. "preprostejša, kar si jih moremo j. "V Vendar v sedanjih časih bo tudi svoj namen. Brezdimna zasilna sušilnica. 'Boljše je sovražnik dobrega«, pravi pregovor. Kdor torej more, naj skuša na ta ali oni način predelati navadno sušilnico, ki jo že ima v brezdimno. Najenostavneje bi se to doseglo tako, da bi kakih 10 cm pod leso priredili nezgorljiv strop, bodisi iz železnih plošč ali opeke s pomočjo povprečnih tračnih, ali pa tako, da bi vložili pod zgornjo leso še eno iz protja in bi jo po obeli straneh ometali toliko z ilovico, da bi se nc mogla užgati. Na ta način bi preprečili, da bi dim ne uhajal skozi sadje, ampak bi ga odpeljali skozi primerno luknjo v zidu. Dobro bi bilo tudi : kurišče pomakniti više, da bi se strop pod !eso tem bolje razgreval. V to svrho bi , bilo treba jamo v sušilnici zasuti s kamenjem in kurilno odprtino napraviti više v zidu. Brez dvoma bi se dala na opisani način brez stroskov in posebne zamude časa preurediti marsikaka stara sušilnica in izboljšati izdelek. Razne premakljive sušilnice. V Nemčiji in tudi po drugih državah so vpeljali sušilne priprave , ki se dado prenašati, oziroma prevažati, kakor razni kmetijski stroji. Ti sušilni aparati sestoje iz železne peči in iz lesenega na razne načine izdelanega sušilnega nrostora. Naj-navadneiše so geisenheimske in Rvder-jeve sušilnice. Vse pa imajo dve veliki napaki, in sicer so vse zelo drage in vse potrebujejo natančne, neprestane strežbe. Srednje velika geisenheimska ali pa Rv-derjeva sušilnica strme brž 500 do 600 K in ako hočemo z eno ali drugo uspešno sušiti, moramo imeti izvežbanega delavca, ki bo imel neprestano opravka pri njej. Seveda opravi tudi dve, tri take sušilnice en delavec. Če sušimo nepretrgrno podnevi in poroči, sta potrebna celo dva de-lavcr. SUŠENJE SADJA. M. Humek. Čespije. Sušenje češpelj je posebno v sedanjem času največjega pomena. Ako I imamo količkaj pripravno sušilnico in razmeroma poceni kurivo, se izplača bolje kakor vsaka druga poraba. Za sušenje morajo biti češplje popolnoma zrele. Čim dalje jih pustimo na drevju, tem prej bodo suhe in tem boljši izdelek dobimo, to velja zlasti tedaj, ako jc mcseca septembra trajno lepo, gorko vreme, Češplje za sušenje tresemo, da odpadejo vedno le tiste, ki so močno zrele. Da se ne obtolčejo in raz-pokajo, razprostremo pod drevo kake rjuhe (plahte). Le z nizkega drevja v mehki snažni travi jih lahko otresamo kar na tla. Preden denemo češplje sušit, je jako potrebno, da jih razberemo, ker tako dobimo bolj enako debel suh izdelek in je tudi sušenje bolj enakomerno. Peclje pred sušenjem odstranimo. Razbrane češplje naložimo na lese v eni, kvečjemu v dveh plasteh, ter jih naložimo vse obenem v sušilnico. Spočetka toplina v sušilnici ne sme biti čez 60° C (toplomer), ker sicer češplje razpokajo, da izteče iz njih sok, na lesah ostane pa samo prazen meh s košči-co v sredi, Šele potem, ko so napol suhe (ko se je koža jela grbančiti), se toplina lahko poviša do 80" C. Čez tri ure potem, ko smo lese vložili v sušilnico, jih prestavimo, in sicer zgornje in spodnje v sredo, srednje pa pomaknemo navzgor in navzdol. Pri nekaterih sušilnicah bo morebiti kazalo prestaviti spodnje lese navzgor in obratno. Ko pretečejo zopet tri ure, vzamemo vse lese iz sušilnice in jih razpoložimo po solncu, ob grdem vremenu in ponoči pa pod kako zračno streho (šu-po). Tu se sušijo češplje na zraku celih šest ur. Takoj ko vzamemo lese iz sušilnice, denemo noter druge, naložene s svežimi češpljami, s katerimi ravnamo ravno tako kakor s prejšnjimi. Čez nadaljnjih šest ur denemo zopet vse lese iz sušilnice na zrak, one pa, ki so bile sedaj na zraku, postavimo v sušilnico nazaj, kjer se v nadaljnjih šestih urah pri kakih 80° C popoli noma posuše. Umevno je iz povedanega, da moramo imeti dvakrat toliko les, kakor jih gre naenkrat v sušilnico, ker je polovica vedno na zraku, medtem ko se druga polovica suši v sušilnici. Ako sušimo na opisan način in skrbimo, da je sušilnica v redu, se češplje posuše v 18 urah. Zadnja doba, ko denemo češplje drugič v sušilnico, se ne da določiti prav natanko, ker je zavisna od kakovosti sadja, od kurjave, oziroma topline v sušilnici. Vendar se na ta način češplje najhitreje in najlepše posuše, kajti pri običajnem sušenju, kjer ostanejo češplje ves čas v sušilnici, traja sušenje po 30 ur in še dalje. Med sušenjem, zlasti tekom zadnje dobe je dobro, ako češplje na lesah parkrat pomešamo. Kdaj so češplje dovolj suhe, se pozna po tem, da ne pokajo, ako jih več skupaj močno stisnemo v pesti in da kepa takoj razpade v posamezne sadove, ko jo spustimo. Suhe češplje takoj iz sušilnice razprostremo v kakem zračnem podstrešju ali podu, kjer se kakih pet dni presušajo na zraku. Šele potem jih še enkrat razberemo in spravimo v vrečah, zabojih ali skrinjah v suhe in zračne prostore. 100 kg svežih češpelj mora dati, ako so prav posušene, 30 do 35 kg suhega blaga. Debele češplje dado nekaj manj kakor drobne. V Bosni razbi« rajo suhe češplje za prodaj v pet vrst, in sicer tako, da pride 60—65, 70—75, 95— 100, 115—120 in čez 125 suhih sadov na pol kilograma teže. Seveda se ravnajo tu* di tržne cene po tej razpo edbi. Kako se češplje suše v peči, na št< ,Mniku itd., je splošno znano. Hruške. Poleg češpelj je hruškovo' pleme najbolj primerno za sušenje. Raz-i ločevati pa moramo dvoje hrušek, in sicer žlahtne (sladke) hruške in pa mošt* niče. Oboje se dado s pridom sušiti. Slad* ke hruške, n, p. avranška, pastorovka, da« lje razne drobnejše krajevne (lokalne) vr« sle se suše, preden so popolnoma godne, Moštnice pa (n. pr. tepke, črnivke itd.) se morajo pa prej zmehčati (zmediti), potem so šele sposobne za sušenje. Drobne hruške, bodisi katerekoli vrste, sušimo navadno cele, debelejše pa razpolovimo čez muho in pecelj ali jih pa celo razrežemo v isti smeri v štiri ali šest kosov, VčasiH jih tudi olupimo in izrežemo peščišče. Jako je priporočljivo, da žlahtne hruške deset minut parimo, preden jih denemo sušit, Tako pripravljene se prej posuše, ima- jo boljši okus in lepšo zunanjost. Parimo jih lahko v večjem loncu ali kotlu, ki mora imeti primeren vložek, da kosci ne pridejo v dotiko z vodo. Kakor jabolka, tako tudi žlahtne hruške, ko jih lupimo in režemo, devamo v vodo, da ne počrne, preden pridejo v sušilnico. Za sušenje hrušek v sušilnici in v drugih krajih velja vse tisto, kar je bilo povedano pri jabolkih. Posebno moramo paziti, da se preveč ne posuše, da bi ropotale kakor orehi. Hruška mora biti toliko presušena, da ne moremo iztisniti iz nje soka, a je vendar še voljna. Izkušnja človeka kmalu izuči, da že na videz pozna, kdaj je suho to ali ono sadje. Pri nas navadno vse sadje preveč posuše. 100 kg svežih jabolk ali hrušek da približno 13 do 15 kg suhe robe, SPRAVLJAJTE SADJE O PRAVEM ČASU! Navadno pravimo, da je treba sadje spravljati, ko je zrelo. Pa ravno to je težko določiti, kdaj je ta ali ona vrsta zrela za spravljanje, ker v tem oziru so merodajne razne okoinosti kakor podnebje kakega kraja, lega zemljišča, vreme, starost, zdravstveno stanje drevja in cele drevesna oblika. V gorkein podnebju je sadje prej zrelo kakor v mrzlem, v solnčnih legali prej kakor v senčnih, v gorkih in suhih letih prej kakor v mokrih in mrzlih, na starem drevju prej kakor na mladem, na bolelinem prej kakor na zdravem in bujno rastočem, na špalirjih in pritlikavcih prej kakor na visokodebelnem j drevju na planem. Poletna jabolka in hruške moramo spravljati, preden so užitna, naravnost z drevesa; jesenska pa takoj, ko prvi sadovi začno spreminjati barvo. Pozna zimska jabolka in hruške i vobče pustimo na drevju do konca sep- i tembra, nekatere pa noter do sred" oktobra. Pri nekaterih vrstah se je celo pokazalo, da so tem bolj trpežne, čim dalje jih pustimo na drevju; ne škoduje jim niti slabo vreme niti slana. Ako jih spravimo prezgodaj, močno venejo v shrambi in tudi raje gnijo. V tem oziru so posebno občutljiva vsa jabolka z raskavo (kosmato) kožo kakor kos-mači, posebno pa naša sicer tako krasna in dobra kanadka. Pa tudi mašanc-gar (gambovec), tofelček, Baumannova in kaselska reneta, bobovec, želežnikar, knežak in druga prav pozna zimska jabolka bodo boljša in bolj trpežna, ako jih trgamo v oktobru, kakor pa če hitimo s spravljanjem že sredi meseca septembra. Prav pozne zimske hruške, kakor znana zimska dekanka, olivierka, krasanka i. dr. morajo ostati na drevju čimdalje mogoče, ker sicer, ako jih potrgamo količkaj prezgodaj, v shrambi sploh ne dozore (se ne zgode), ampak ostanejo trde kakor repa celo zimo in niso za nobeno drugo rabo kakor za ! kuho. V vetrovnih legah kaže sadje spraviti prej kakor v zavetnih, da ga ne ©tresejo jesenski viharji. XXX Za kokoši je akacijino posušeno listje izvrstna zimska krma. Listje osmukaj, razreži in posuši na papirju ali na rjuhi razprostrto. Pazi, da ne pride prah in smet nanj. To se opari in da z otrobi, krompirjem ali koruzno moko. Tudi posušene koprive so kokošim dobra zimska hrana. Dobra zimska stelja so škarnice ali .smrečje iglice, treba jih je prerešetati skozi redko sito. Iglice so tudi robro mašilo za medste-nje lesenih kurnikov, ker ne branijo, da bi prihajal zrak, pa vendar drže toploto. Da kokoši rade nesejo, naj se jim nudi včasih krpica kislega sira, žlica kislega ali posnetega mleka, žgan ječmen kuhan na vodi, vsak dan pol žličke koprivinega semena. Premalo v navadi je seme solnčnic. Akacijino listje pride pozimi prav tudi zajčkom. Tudi drugi živini. Saj priporočajo letos, da bi se preskrbeli z listjem za krmo živini. Redilnih snovi je na jesen v listju manj, ker se nabere v listju več strojne kisline, ki škoduje prebavi. Odpadlo ali od prsti zamazano listje ne more služiti živini v krmo; zdravo je samo sočno, raz drevesa osmukano listje. Zdravstvo. Zdravilo zoper kugo na gobcu in parkljih. Vzame se laneno olje in se segreje; potem se primeša ravno toliko medu kakor je olja. Ko se to shladi, se namaže z njim v gobcu okrog jezika naj-man dvakrat na dan. To se stori najlažje, če se kuhalnica ovije s platneno cunjo in se pomoči v laneno olje in se tako namaže, — Za parklje se vzame četrt litra vode in tri četrt litra jesiha in naj se pridene ena pest soli. S tem naj se mažejo parki ji in noge do kolena najmanj dvakrat na dan, — O času bolezni na) se krmi živini seno na kratko zrezano in kuhana repa. Pokazalo se je, da zanesljivo pomaga. Lesno cgljc, posebno lipovo, je premalo znan lek za notranje gnojnine in krče. Priporočajo ga tudi za kolero in zastrupl.jenje. Oglje se stolče v prah in vzame ali samo zase ali zmešano z medom, na vodi ali na metinem čaju. Dobra žlica prahu izčisti želodec in čreva navlake. To zdravilo si preskrbi pač lahko vsakdo in naj bi ga imel vedno pri sebi. Tudi živini koristi, če dobi tu in tam žlico ogljevcga prahu, to jo obvaruje bolezni. Tedenska pratika. 17. septembra. 1. Sv. Lambert, škof, muč. 2. Sveta Hildegarda, opatica, hči grofa Hilde-berta, roj. 1, 1098, Vzgojila jo je njena teta, pobožna redovnica Juta. Hildcgarda je pozneje sama sprejela redovniško obleko. V okolici mesta Mo-huča na gori »sv. Ruperta« je sezidala nov samo- stan, kjer se je kot opatica odlikovala s čednost, nim življenjem, tako da jo jc močno spoštoval celo papež Evgenij III. in sv. Bernard. Od Boga jc iniela mijost prikazni, ki jih je opisala v posebni knjižici in poseben dar Sv. Duha, namreč.dar sveta, tako da je lahko svetovala vsem, ki so se k njej za(e. kali v svojih zadevah za pomoč. Umrla 1. 1180. Solnce v. 5. u. 39 m. — z. 6. u. 10 m. Luna v. 3. u. 22 m. — z. 11, u. 12 n). 18. septembra. 1. Sv. Tomaž iz Vilanove je bil rojen 1. 1488. na Španskem, stopil v red Avguštincev in se {e odlikoval s posebno gorečnostjo do Matere božje. Ob času, ko je Martin Luther raztrošal svojo krivo vero, je Tomaž z vso zgovornostjo, vnemo in učenostjo zagovarjal čiste nauke sv. Cerkve. Km ga jo cesar Karel V. imenoval nadškofom v Granadi, je vse svoje moči posvetil in vse svoje prcnvižcn:e daroval v prid ubogih in zapuščenih, sam pa je živel skromno kakor najnižji delavec. Umrl 1.1555., papež Aleksander Vil. ga je 1. 1653. prištcl i; •et-nikom. 2. Sv. Jožef Kupertin, spozn. 3. Sv. Fercol, mučen 1. 303. 4. Sv. Melodij, škof v Tiru. 5. Sv. Evstorgij, Solnce v. 5. u. 41 m. — z. 6. u. 08 m Luna v. 4. u. — z. —. 19. septembra. 1. Sv. Januarij, muč., škof v Benevenli; \c bii ob času cesarja Dioklecijana 1. 305. obglav. n. V Ncapolju, kicr ga časte kot mestnega zaščitnika, je njemu na čast zidana cerkev Na današnji dan postane posušena mučenikova kri, ki se hrani v steklenici, zopet tekoča in gibljiva, ko jo j-oložc na oltar, kjer se hrani glava tega svetnika. Ta čudež sc ponavlja še dandanes pred očmi n' ■:ete množice. Vselej, ko začne kri nekako ki, • 'i. sc da vernikom, ki ne morejo v cerkev, znan nje s kanonskimi streli na bližnjih ladjah. Sv. Januarij je pomočnik zoper kugo, potres in ra:'n. mc. 2. Sv, Arnulf, kralj. Solnce v. 5. u. 42 m. — z. 6. u. 05 m. Luna v. 4. u. 29 m. — z. 0 u. 34 m. 30. scplembra. 1. Sv. Evslahij, muč., visok častnik \ . -ki cesarja Trajana (9S—117). Evstahij se jc .1 i ženo Tcopisto in dvema sinovoma podati v ' vino; ali v burji na morju je izgubil ženo in otn.-' . Potem jc celih 15 let brez tolažbe taval p ■ elu. Cesar Trajan ga je poklical za vojsko-.• na vojski se je sešel s svojima sinovoma A g pelom in Teopistom, končno pa tudi z ženo, V K 'IU so ga po zmagi slovesno sprejeli; toda, ker ni hotel darovati malikom, je bil z ženo vred vr/^i naj-poprej v ječo, potem pa sežgan. Časti sc . :1 H pomočniki. 2. Sv. Evilazij, sodnik, mučen v Mali A/iii. 3. Sv. Teodor in njegova mati sv. Filipa, mu čena v Pamfiliji. 4. Sv. Agapet, papež (535—536). 5. Sv, Privat, mučen v Frigiji. 0. Svela Suzana, mučenica. 7. Sv. Fausia, devica, 8. Sv. Vera (Fidcs), hči sv. Sofije. Solnce v. 5. u. 43 m. — z. 6. u. 03 m. Luna v. 4. u. 5< m. — z. 1. u 55 m. 21. septembra. 1. Sv. Matevž, upost. Izpočetka sc jc imenoval Levi. Pobiral je carino, kar so judje smatrali za nečastno, grešno in oderuško. Ko sc ie Jezus nekoč ustavil v Kafarnaumu, mu ie rekel:. »Hodi za menoj!« Takoj je Levi zapustil vse in šel! za Kristusom, Ko je takrat sprejel Zveličana v svojo hišo, je napravil gostijo, h kateri jc povabil tudi farizeje, sadticejc in javne grešnike, farizeji so se nad tem pohujševali, toda Jezus jim ie dejali »Zdravi ne potrebujejo zdravnika, temveč bolni. Usmiljenje hočem, nc daritve, nisem prišel klica pravičnih, temveč grešnike.« Matevž je pritligoval v Judeji, Damasku in v sosednjih krajih, za katere je spisal svoj evangelij. Potem je oznanjal sv. vero v Perziji in Etijopiji, kjer je bil na povelje Ural|« Hirtaka 1. 70. ujet in s sulico preboden. 2. Sv, Pamfilij. 3. Sv. Evzebij. 4. Sv. Aleksander, škof. 5. Sv. Kastor, škof v Aptu na Francoskem. 6. Sv, Herkulan, nutčen ob času casarja Mark Avrelija (161—180). « 7. Sveta Mavra, devica. Soince v. 5. u. 45 m. — z. 6. u. 01 m. Luna v. 5. 09 m. — z. 3. u. 14 m 22. septembra. 1 Sv. Mavrlcij in tovariši. Sv. Mavricij jc Ml častnik v zasloveli zmagovalni tebanjski legiji, j 286. je bil na povelje silovitega cesarja Maksi-miiana s svojimi krščanskimi tovariši blizo Ženeve mučen. Zdaj je na tem mestu v Švici imeniten samoslan s prekrasno cerkvijo, posvečeno na čast sv Mavriciju 2. Sv. Emeram, škof, mučenik, za sv, Rupcr- tom poglaviten razširjalec sv. vere. na Bavarskem, rojen v 1'oitiersu na Francoskem. Na potu v Rim s0 tfa ubili vojaki vojvode Teoda 1 652. 3. Sv. Patern, škof. 4. Sv. Konslancij, patron cerkovnikov. 5 Sveta Digna in Merita, muč. (,. Sveta Salaberga, opatica v Laonu na Francoskem. 7. Sveta Irajda v Egiptu. Solncc v. 5. u. 46 m. — z. 5. u. 59 m. Luna v. 5. u. 25 m. — z. 4. 30 m. 23. septembra. 1, Sv. Lin, papež in muč. 2 Sv. Sosij. 3. Sveta Tekla, devica v I. stol., rojena šc za apostolskih časov okoli I. 30. v Ikoniju v likaon-skem kr.nu. Sv. apostol Pavel jo jc krstil, ko je prišel v Ikonij, Njen poganski snubač Tamir, ker zani ni marala, jo je ovadil sodniji kot kristjano, in zato ie bila kruto mučena. Pozneje jc baje spremljal.'i sv. apostola Pavla na njegovih potih, naposled r ic nastanila v Sclevciji, glavnem me-itn Izavrii'.1. kjer je umrla v visoki starosti. Solncc v. 5. u. 48 m. — z. 5. u. 57 m. Lu 5. u. 41 m, -— z. 5. u. 44 m Oc?" ■ . a nt slovenska vojaki. i o hrabrostno svetinjo so dol>ili: i••!.'•. narednik Maks Krasnik, rai. peni. aslnik A. Lipot, narednik Jos. Roniiivli, n.tovodji Ivan Tribuč in Fr. Laliovi , korporal Vinko Pečnik, pod-desetnik Ivan Kompoš, Karel Konstantin !; Alojzij Mesar, Anton Tušar, I Miha i ■ cv: infanterisli: Simon Banko, I'e.i i' Kirnik, ltonian I.egat, Ivan Pečnik. Alojzij Podlesnik, Matija Poz-nik It. iic 1'oričnik, Jurij Zncinik, Feliks špik, Ign. Vernik in hornist Ignacij Je/ mik, vsi pri 7. pi špolku; narednik Vinko Ostanek, četovodji Franc Brecclihik in Ivan Rupnik, kor pora In Hupon Bobič in Anton Novak, poddesetnik Karel Polanc ter infanterisli: Franc Uolka, Pavel Dolar, Josip Jakob-fič, Ivan Košir, Josip Kromar, Mat. Ku-Perenič, Franc Pečlin, Fr. Petrif in Josip Pugolj, vsi pri 17. peš-Polku, r. .ovodja Anton Pinič od 26. dom. p; . četovodji Josip Smcšnik, Iv. %ov k, desetniki Ivan Jamnik, Jos. »anifok, Vladimir Ravnikar, Jos. Jane, Pešci Franc Gorenj, Fr. Berginc, Martoi Vozelj, Leopold Batič, Ivan Komelj, Gerbenc, Josip Peršič, Iv. Vrtovoc, ^ Strojna, Aloj. Srbčič, vsi od 27. do-®°woiisk'ega pp., praporščak Jos. Do-Karel S trle, Karel Vračko, pod-iovec Peter Kolarič, vodja patrulje sil atln JcliC in lovec Josip Sam" "Mik, vsi 8. lovskega bataljona; četo- ™«]a Val. Jaric in Nik. Koščak ter kor- wal Jos. Mlekuš 5. drag. polka; ognji- Mk Q\Goričar in čctovodja O- Gerd" K J- topničarskega polka; korporali Ivan Brus, Mihael Privšek, Franc Pod-javoršek, Franc Šebec, Pavel Sorta in Henrik Lukašič, poddesetnik Karol Mihorka, infanteristi Jos. Kapa, Franc Smigoc in Ivan Arnuš, 3. domobr. polka; narednik Simon Incko ter infanteristi Ivan Lesjak, Fr. Čuden in Anton Petek 4. domobr. polka; infanteristi Stef. Blažek, Ant. Sever, Ant. Udovičič in Frid. Okretič 5. domobr. polka; praporščak Jos. Brož, narednik Jak. Belec. računovodja 1. razreda Franc Kopriva, četovodja Josip Pisanec, korpo-rala Makso Srednik in Al. Lelernik, Iv. Berfilez, Ivan Pertenjak, Avg. Rak, infanteristi Fr. Hrga, Sim. Kvas, Št. Plahuta, Jos. Senegačnik, Alojz Lebai', R. Maček in Val. Vizovišek, vsi pri 26. domobranskem polku; infanteristi Martin Nemec, Al. Zupane, Ant. Mačik in And. Gregorič 27. domobr. polka; poddesetniki Jos. Zemlič, Henr. Snvcr, Fr. Antež, Ivan Knez ter topničarji Ivan Lešnik, Ant. Slovenc in Ernest Vračko, vsi pri 22. dom. topničarskem polku; vojaki 17. pešpolka: infanterist 1. odd. stroj, pušk Petrič Franc, inf. (6.) Ja-kobčič Josip in Pečlin Fr., četovodja 2. odd. stroj, pušk Breceljnik Franc, inf. (7.) Perenič Jos., narednik bat. trobentač Ostanek Vinko, č< tit. nad lovec Schreyer Lud., desetnik (3.) Konig Jos., des. (4.) Bobič Hugo, če-tovodja 2. odd. stroj. pušk. Rupnik Iv., inf. 2. odd. stroj, pušk Bolka Franc, Kromar Josip, Kušar Matija in Dolar Pavel, infaterist tit. poddesetnik Polanc Karel, desetnik (4.) Novak Anton, pod-lovec Prattner Leopold, infaterista Pu-gelj Josip in Košir Ivan, poddesetnik (9.) Cotman Srečko, infaterist (9.) No-vosnlič Josip, infanterisli (2.) Putzi Iv., Ivonda Josip in Jakljevčič Ivan, infan-terisl Steineggcr, infanterist 3. odd. str. pušk Kožar Ivan, infanterist (7.) Rado-vič I.ovro, poddesetnik (II./17.) Streho-vec Josip, Puss\vald Ivan, Aufschlager P.mil in Podpadec Ir. olvvalo zbemega poveljstva so do-dobili: infanterista (8.) Pernuš Franc in Jurnjcvčič Anton, infanterista 3.odd. stroj, pušk Zalokar Mihael in Hrovatič Josip, desetnik tit. četovodja Jenko Peter, četovodji 3. odd. stroj, pušk Pan-geršič Josip, infanterista 4. odd. stroj, pušk Sparovič Avgust in Bricelj Alojz., poddesetnik (6.) Strumbelj Jakob, infanterista (6.) Gostič Valentin in Cer-kolnik Iv., poddesetnik (7.) Radi Franc in poddesetnik (5.) Pogačar Josip, infanterista 2. odd. stroj, pušk Germ Jos. in Nečemar Franc, rez. infanterista (7.) Rakovec Franc in Penko Franc, infanterista (5.) žorž Alojzij in Drobnič Ant., desetnika (5.) Groboljšek Karol in Ot-man Ivan, rač. podčastnik Honigmann Josip, infanterista (5.) Gregi Ivan in Špunt Martin, desetnika (12.) Honigmann Avgust in Starina Franc, stot. bobnar (12.) Buš Anton, stotnijski trobentač Adamič Ivan, infanteristi (12.) Gorenc Ivan, Ogrizek Franc, Leveč Fr., Fortun Franc, Mencin Josip in Derčar Franc, desetnika (12.) Obraz Ivan in Štrukelj Mihael, poddesetnik (5.) Smuk Ivan, narednik (6.) Tomše Franc, de- setnik (5.) Habjan Anton in rač. podčastnik 1. razreda (4.) Erker Anton. Pohvalno priznanje 4. armadnega poveljstva so dobili: rač. podčastnik 1. razreda (9.) Kozina Josip, rač. podčastnik (7.) Škoda Julij, poddesetnika (5.) Pavšek Lovrenc in Berčon Josip in infanterist (5.) Krašovec Alojzij. Govori se, da je za nakup varnih in priporočljivih srečk z zajamčenimi dobitki (do 630.000 kron) sedaj že vadi tega najugodnejši čas, ker dobi vsak naročnik v srečnem slučaju 4( 00 frankov popolnoma zastonj. — Opozarjamo na današnji zadevni oglas „Srečkovnega zastopstva" v Ljubljani. Najnovejše z bojišč. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Banaj, 13. septembra. Uradno se razglaša: Ruski napadi na naša vzhodnoga-liško bujno črto trajajo dalje. Ob izlivu Seie'ta so bile vržene močne ruske sile. Boj je na številnih mestih do-vetiel do ročnega meteža v strelskih jarkih. Severnoznhodno od Sfrusova se je zlomilo več ruskih sunkov v ognju naših baterij z vseh strani, ostali so bili odbiti z bajonetom. Ponoči so zasedle tiste naše čete, ki se bore pri Taruo-polii nekako na vrhovih vzhodno od Kozlova in Jezjerne prirejeno postojanko, ki meji na našo bojno črto, na-hajajočo se na vzhodnem bregu ob srednji Stripi. Premikanja sovražnik ni motil. Pri Novem Aleksinjecu se bijejo ljuti boji. Vzhodno od Bubna so prodrle nage čete do železnice. Pri Beražnu smo vrgli sovražnika na več točkah. Ob tej priliki se je posebno odlikoval dunajski domobranski pešpolk št. 24. C. in kr. bojne sile v Litvi so ujelo ob svojem predvčerajšnjem naskoku 9 častnikov in 1CC0 mož in so zaplenilo 5 strojnih pušk. Namestnik načelnika generalnega štaba; pl. Hofer, fml, NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 13. septembra. Veliki glavni slan: Vojna skupina n e n e r a 1 f e 1 maršala p I. H i n d e n b u r g a. Na levem bregu Dvine med Fried-rlclistadtom in Jakobovim je bil sovražnik vržen iz več postojank. Balje južno od tam se je umaknil. Zasledujoče nemške prve čete so dosegle cesto Eckengraben (30 km južnozahodno od Jakobovega) — Rakiški. Tudi med cestama Kupiški — Bvinsk in Viljo pod Vilno se vrlo napreduje. Železniška proga Vilna — Bvinsk — Fetrograd Je bila dosežena na več mestih. Južnovzhodno bojišče. Nemške čete so včeraj zahodno ln južnozahodno od Tarnopola krvavo odbile več močnih sovražnih napadov ln so nekaj stotin Rusov ujele. Ponoči se je zasedla ugodna postojanka nekaj kilometrov zahodno od prejšnje, ne da bi sovražnik motil premikanja. Vrhovno vojno vodstvo. 42 avstrijsko uradno poročilo. Dunaj, 13. septembra. LTradno se razglaša: Na primorski bojni črti so se nadaljevali včeraj v prostoru pri Bovcu in pri Tolminu boji z nezmanjšano lju-tostjo. Odbiti so bili zopet vsi napadi s težkimi izgubami Italijanov; naše čete so zopet brez izjeme obdržale svoje postojanke. V prostoru pri Bovcu je sovražnik potem, ko se je bil dopoldne izjalovil napad na Visoki vrh in prodi-ralni poizkus proti pobočju tega gorovja, vrgel svoje sile z jugozahoda proti Javorčeku in proti Golobarjevi Planini. Proti večeru je bil odbit tudi ta sunek. Italijanska artiljerija je obstreljevala tu zbiralne grape svoje lastne nehote z vidnim uspehom. V oslseku Vršič, kjer je izgubil sovražnik že v predvčerajšnjem boju nad 500 mož, se je včeraj popoldne zopet zrušil nov ua- j pad. Tolminsko obmosije so Italijani ! napadli štirikrat brez uspeha. Bolj južno od tam je bilo primeroma mirno. ! Na tirolski bojni črti so ostali zo-petni približevalni poizkusi sovražnika na postojanko Popeua ravnotako brezuspešni kot vsi prejšnji. Pred obmejnim mostom leži nad 100 mrtvih Italijanov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. j Vprašanja in odgovori. Neimenovan: Podpore določuje na podlagi prijav, ki jih pošlje županstvo, »okrajna komisija«. V tej komisiji je okrajni glavar, en zastopnik davčne oblasti in pa zastopnik deželnega odbora. Proti sklepu te komisije ni ugovora. Sme se pa napraviti nova, bolje utemeljena prošnja. — Glede dajatve sena: Za vojaštvo je prevzela dobavo sena »Gospodarska zveza« v Ljubljani, ki kupuje blago po svojih zaupnikih. Ustnica uredništva. Fr. Br., Lj. Pesmico prejeli, pa — žal — ni godna za list. Vsem cenjenim pošiljavcem vojnih dopisnic se iskreno zahvaljujemo. Kar je porabilo za list, radi sprejmemo, vsem pa seveda ne moremo ustreči, zlasti če v pismu ni nič novega ali pa vsaj takega, da bi zanimalo. Zadnji čas smo prejeli mnogo pesmic, znamenje, da imajo naši slovenski vojaki tudi pesniško navdušenje. Za tisk jih jc pa vendar le malo porabnik Uredništvo se priporoča še za daljnjo naklonjenost. Tudi domači dopisi dobro-došli, saj naši bojevniki na fronti in po bolnišnicah najbolj in predvsem žele domačih novic. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Trst, 7. sept.: 16, 65, 22. 73, 26. Dunaj, 11. sepl.: 39, 57, 67, 14, 62. SKRIVALNICA. §5 ."i JSgSfS- - -Kje je stari mlinar? Edini slovenski zavod brez tujega kapitala jo: tuo J VZflJEjVIflfl Z A V A H O V A h HIG A | proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov s Ljubljana, Dunajska eesta 17, Ljubljana. ■g Zavarovanja sprejema proti požarnim škodam : 1. raznovrstno izdelane stavbe, kaker I udi stavbe mod časom " «er«dbe, 5. vse premično blago, mobillje, poljBko orodje, stroje, živino, zvonove in enako, 8. vse poljsko pri- g delke, žita in krmo, t. zvonove proti prelomn, 5. sprojema tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživetje ■s m druge kombinacije in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamezno osebo za deželno zL nizjeavstrijsko zavarovalnico, od katero ima tudi deželni odbor kranjski podružnico Z Varnostni zaklad ln udnlne, ki so znnSale 1. 11)12 K »73.35C-17, so poskočilo koncem 1. 1913 na K 736.147-17. S. Tedaj, cimvodje zanimanje za ta edini slovenski zavod, tembolj bo rnstel zaklad. „ Ponudbe ln pojasnila daje ravnateljstvo, Blavno povorjonigtvo v Celju ln na Procekn, ;i.nkol' tudi po vseh far alt nastavljeni poverjeniki. Ceno primerne, hitra ceuitcv in takojšnjo izplačilo. "gj - " ................— ..............................—....................-.................•.............-.......................................................................................... VOLNO ovčjo oprano in neoprano kupim vsako množino po najvišji coni proti takojšnjemu plačilu, ter plačam vožnjo sani. Večjo množino pošljem potnika osebno prevzeti Veletrgovina R. STERMECKI, Celje štev. 16, Štajersko. igjo se sprejme v župniSču na deželi z velikim gospodarstvom. Le prvovrstne moči, gospodarstva (posclmo živino-roje) dobro vešče naj sc zglase. — Plača po s o-sobnosti. Nastop čimprej. Ponudbe na upravo 1)0-MOUVUA pod št. „1805". II! Ž 1,11 za kovaško obrt sprejme takoj VALE?« V IN URBANČIČ, Ljubljana. Dolenjska cesta 1. 1810 Vsebuj* nevcJ?no množino že.'?/*. 3&5T i steklenica 2 Struni. . - Ceniki zastonj in franko. mti mm y mm posreduje in ga kupuje tudi sam;;. Zlasti izbrano, zimsko mi® m\ plačuje po najugodnejših cenah. vseh vrst in vsako množino kupuje i najvišjih cenoh: J. GROBELNIK, Ljubljana, Mestni Sr.q štev. 22. Priporočamo cenjc nemu občinstvu edint domačo tvrdlio iS " • ■ ' »."i. : • . <49 IS Mm m )m katera ima po ugodnih conah in obrokih od strokovnjakov priznano najboljšo šivalne stroje v Evropi in to so »PFAFF« v veliki izberi in zalogi. 1830 Posli o muli vsaH {as drazplacno. Pridni posieiiuvalci sc išcsio se« šiiGCijalna trgovina sivsinili strojev ln Kole?. Ako naročite ln to nemudoma storite, i srečko avstr. rdečeoa križa, 1 srečko ogrskega rdečega križa, 1 srečko budinipeštanske bazilike, i dob tni Ust 3°/o zsmll. srečk iz leta 1880, 1 do-iitn. Uši «% ogrskih hip. srečk iz leta 1884. (Hessč ni obrok za vseh pet srečk 02ir. d o b i t n i h listov samo 6 kron t2žrebanj vsako leto, glavni dobitki 630.000 krou) 1 igralno pravico do dobitkov JjOKJIetS ene turške srečke v znesku do 4.000 frankov popolnoma zastonj I 1'ojasnila in igralni načrt pošilja brezplačno: Srečkovno zastopstvo 12, Ljubljana. Kupim poljubno množino svežih hrušek m češpelj za žganjekulio. 1759 Fr;in Bezlaj, Preska 26, pošia Medvode. ^»^»^^■■■■■•'"■'■BSEBBSBi Kako pozno is lil? tako -e sliši mnogokrat poprašovati ljudi, katei i pač imajo uro v žepu ali na steni, ampak svoji lastni uri no verjamejo, ker je le slaba, netočna, vedno stoječa bazar ura. Kdor nasprotno ima Suttnorjevo uro, vc vedno natanko, kako pozno je. Žt. r,! Žepna ura z radijem, ki se ponoči sveti......K 8-40 „ 41" Mlkel,- anker- Roskopf ura „ 4-10 „ IlosKopf ura, kolesje v kamnih tekoče.......„ 5'90 „ 711) srebrna rem. ura . . . . „ 7'80 „ ' - i Srebrna cilinder rem. ura „ 9-70 „1450 Iloln kovina-sta verižica. . „ 280 nikelnasta.........P— „ 91 rebrna verižica.......3-20 . S'1 Double zlata verižica. . . „ 5'90 Velika izbira ur za gospode in tlaine, verižice, prstane, broške, obeske, zapestnico, »vratne verižice, uhane, blago v zlatu in srebru, namizna orodja, daljnoglede itd. v velikem ilustrovanem ceniku z mnogimi podobami katerega zahtevajte zastonj In poštnine prostega. Razpošilja bo po povzetju ali pa če se denar vnaprej pošlje. Neugajajoče zamenjani. Vso ure so natančno preizkušene. Lastna tovarna ur v Švici Nima nobene podražnlce. Sprejemno naznanilo. Doorazredna Irgousha Sala za deEke. V pripravljalni razred se sprejemajo učenci, ki so stan najmanj 13 let in so dovršili vsaj štiri razrede ljudsko šole. — V 1. trgovski letnik so pa sprejemajo učenci, ki so stari vsaj 14 let in ki napravijo posebno sprejemno skušnjo. Brez sprejemne skušnje so sprejemajo v I. letnik le učenci, ki so z vsaj zadostnim uspehom dovršili 4. razred kake srednjo ali meščansko šole — Odhodno izpričevalo šole opravičuje do dveletne aktivne vojaške službe in nadomešča triletno nčno dobo v trgovini. DDOu-azredna frgsusha šote; za deUHce. V 1. trgovski letnik za deklice se sprejemajo učenke, ki so stare najmanj 14 let in ki so dovršilo ali 8. razred ljudsko ali 3. razred meščanske ali 4. razred kako srednje šole. Pripravljalnega razreda na dekliškem oddelku ni. Vpisovanje nanovo vstopajočih se bo vršilo v petek 1. oktobra 1315 od 9 do 12. ure dopoldne. Pri sprejemu imajo prednost s