• •« Od Soče do Vardarja jc zadorncl mogo= čcn klic: »Velika Jugoslavija je ustanovlje* ,na!« Narod, ki je komaj mogel verjeti, da je končana svetov-na morija; narod, ki je tcžko p;iča:<oval konec sužcnjstva in rojstvo svobode, je enoglasno pozdravljal novo 13 milijonsko državo »Vdiko Jugoslavijo«. Dcset let je minilo r.d onega dneva, ko jc doni-1 ta mogočen klic po vsej državi. — Deset let jc minilo od dneva, ko je takratni regent Aleksander izr^.;el zgodovinske be* sede: V imenu Njegovega Veličanstva kralja Petra I. proglašam ujedinjienje Srbije z de= želami neodvisne držav:c SHS v enotno kra* iievino S'rbov, Hrvatov in Slovencev. — Ni dolga doba d:set lett, a vendar moremo ravno v tej dobi zabckžiti mnogo lepih in veselih, a še mnogo več žalostnih dogodkov^ Oglejs mo si jih z naš:ga učiteljskcga stališča. Ujedinjena domovina nam je dala čisto narodno šolstvo, ki je prejc moralo biti hote ai nehotv v službi pcrtujčevalcev našega na= roda. — Oolgoletna učiteljska borba za gmotne pravice in stanu odgovarjajoče plače je bila prvo leto v ujedinjeni domovini do» bojevana z 'jreditvijo učiteljskih plač, a jc danes ob desctktnici obstoja države zopet alAtualna. — Slovenski učitelj je postal v svo* bodni in ujedinjeni domo.vini državni uradnik in ima vse pravice istega zagotovljene v urad= niškem za'konu. Ni ravno mnogo takih veselih dogodkov, a vendar bi jih lahko naštel še nekaj, a kljub naši skromnosti moramo priznaiti, da^ so ve* seli dogodki v naši državi za uradništvo, še posebej pa za učiteljstvo, zelo redki. Mnogo več pa bi lahko našteli žalostnih momentov, ki ra^vno nas učiteljstvo, ki smo mnogo — mnogo žrtvovali za ustvaritev ujedinjene do» movine, ptetresajo in nas navdajajo s stra« hom. :ko se zamislimo v bodočnost naše države. Komaj deset kt... Otrok, .ki se je rodil istočasno zi našo Veliko Jugoslavijo, hodi komaj v četrti razred osnovne šole, ne pozna nesloge in partizanstva, le Ijubezen in za* upanjo do součenca ga diči in z jasnim ooe« som zre v bodočnost. — In država? — Kaj 'kmalu so se pokgli navdušeni klici in narod pijan navdušenja se je prebudil in začel z delom. In ravno delo ter ustva'rjanje je za= vcdlo narod do nesoglasij, do prepirov in nesloge. — Značilno jie za nas Slovane, da ne mcTemo biti složni pri skupnem delu in ta nesloga se prav v veliki meri kaže ravno pri nas. Komaj je bila ustvarjena skupna država, že so se začele načelne in nenaoelne poli* tične in plemenske borbe, ki so se stopnjevale in dosegle kulminacijo ravno ob desetletnici našega ujedinjenja. Besedei kralja Aleksani dra ob proklamaciji ujedinjienja kraljevine: ^>upam, da bo naš narod za vedno ostal složen in močan, da bo v novo življenje šel vedrega in pcinosnega čela, vreden sreče, ki ga ča!ka«. se niso uresničile. Nesloga razjeda našo državo, pantizanstvo se je povzpelo do •viška ir. na'rod ne mone spoznati sreče, ki ga čaka v slogi in bratsTci 1 jubezni... To so žalostne reminiscence ob desetlet? nici našega ujedinjcnja. Učiteljstvo, ki se jc vedno zavedalo svoje nalogie med narodom, tudi tega važnega momenta ne sme prezreti. Ne z blesitečimi napisi na svojih programih in na svojih praporih, temveč v dejanju po^ kažimo, da nam je ujedinjena domovina vfidno pri srcu. Kot je sodelovalo učiteljstvo pri ustvarjanju in kot se je Tadovala ob roj* stvu Jugoslavije, tako tnora stopiti danes ob desetletnici zopet na branik ujedinjene do= movine. Partizanstvo je zelo veliko zlo, ki ne upropašča samo društva in organizacije, mar^ več je zmožno upropastiti tudi mnogo večje narodne pridobitve. In ravno to strankarstvo se je, v mnogo večji mieri nego doslej, raz= paslo mcd našim narodom in neti zdaj z ene, zdaj z druge strani strarikarsko in plemen* sko sovraštvo. Učiteljstvo, ki je spoznalo kvaren vpliv strankarstva na svojo organiza« cijo in ,ga radi fefia iz nje popolnoma odpras vilo, naj scdaj dobro premisli, do k,ake mejic sme iti strankarska borba mcd narodom, da ne postane ogabna in tudi nevarna. Ta bor» ba naj ostane vcdno v mejah dostojnosti ln kjer pa teh ne po.zna, je dolžnost učiteljstva, da blaži strasti med narodom in brzda parti* zanstvo. Skušajmo 'odpraviti neslogo in vpli^ vajmo pomirjevalno na narod ter ga prip>ra» vimo do tega, da bode vreden sreče, ki ga čaka edino le v složni domovini. Se. druga je bol, ;ki jo mora ravno slo* vensko učiteljstvo ob desetletnici ujedinjenja prav posebno povdariti. — S plebiscitom smo izgubili del naše KoToške in z njim zibelko Slovenstva Gospo Sveto. Boli nas ta izguba, a mnogo težja je izguba oelega Prim'o>rja. Pred desetimi leti smo še verovali v pravič« nost, verovali Wilsonovim točkam ter prc« pustili 333 slovenskih in srbohrvatskih šol v upravljanje Italiji. ]^a teh šolah je ostalo 816 učiteljev(ic) v dobri veri, da bode ikmalu zmagala samoodločba naTodov. A prevarani smo bili mi in pivvarani so bili oni, a našemu nad pol milijona broječemu dclu naroda ni cstala po desetih letih niti cna šola — in niti cn učitclj. Nastane pa zdaj vprašanj'2, ali ni ravno naša nesloga v veliki meri kriva, da je trpljenje naših zasužnjenih bratov tako' ve= liko? — Pregkjmo in pazno premislimo do"= godko prvih desetih let obstoja naše države, pa bomo vidtli; koliko smo zamudili s svojimi ncsmiselnimi prepiri, s svojo ncslo= gio. Poglobimo se v naloge učiteljstva, sto^ pimo med narod s pomirjevalno in blažilno besedo, opozarjajoč ga na nevarnost, ki je posledica neslogc, pripravljajmo ga za lcpše življenje', da bo> bilanca drugega desictlctja vcselejša in proslava dvajsetletnice prisrč= nejša nego proslava desetletncga jubileja na= šc ujedinjene Jugosiavije. V. M.