PRIČETEK JAVNE RAZPRAVE
JAVNA RAZPRAVA O OSNUTKIH NOVE ZVEZNE IN REPUBLIŠKE USTAVE JE ZA NAMI. PRIČAKUJEMO NOVO JAVNO RAZPRAVO. TOKRAT JE V RAZPRAVI OSNUTEK NOVEGA OBČINSKEGA STATUTA.
Odločili smo se, da preko našega občinskega glasila »Savinjske novice« doprinesenu) k čim večji širini in kvaliteti javne razprave. Razumljivo je, da na tem mestu ne moremo v celoti objaviti osnutka novega statuta, ker bi to terjalo veliko prostora. S tem prispevkom bomo poizkušali opozoriti le na najpomembnejša določila, ki jih prinaša nov statut.
Podrobnejše opredelitve in tolmačenja bodo podana v toku javne razprave, katere nosilec bosta občinska konferenca SZDL in občinski sindikalni svet skupno s komisijo, ki je opravil dosedanje delo na izdelavi osnutka novega statuta.
Prvo poglavje statuta zajema splošne določbe, kjer so v okviru sedmih členov podane opredelitve občine.
OBČINA JE SAMOUPRAVNA IN TEMELJNA DRUŽBENO-POLITlC-NA SKUPNOST, ZASNOVANA NA SAMOUPRAVLJANJU IN OBLASTI DELAVSKEGA RAZREDA IN VSEH DELOVNIH LJUDI
•	V občini delovni ljudje uresničujejo in zagotavljajo pogoje za svoje življenje in delo, usmerjajo družbeni razvoj, uresničujejo in usklajujejo svoje interese in zadovoljujejo skupne potrebe, izvršujejo funkcije oblasti in opravljajo druge družbene zadeve.
•	O uresničevanju svojih skupnih interesov v občini odločajo delovni ljudje, organizirani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih, interesnih in drugih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in v drugih oblikah samoupravnega združevanja, v druž-beno-političnih organizacijah, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem ter po delegatih v občinski skupščini ter v drugih organih samoupravljanja.
•	Ustvarjajo in razvijajo materialne in druge pogoje za življenje in delo; spremljajo, usmerjajo in usklajujejo gospodarski in družbeni razvoj, določajo, usklajujejo in uresničujejo svoje skupne interese in solidarno zadovoljujejo svoje materialne, socialne, kulturne in druge skupne potrebe, urejajo medsebojne odnose, zagotavljajo in organizirajo opravljanje zadev skupnega pomena za delovne ljudi ter splošnega družbenega pomena in v ta namen ustanavljajo skupne organe družbenega samoupravljanja ter organe oblasti, zagotavljajo neposredno izvrševanje zakonov, če to po zakonu ni v pristojnosti širših družbeno-političnih
skupnosti; zagotavljajo uresničevanje in varstvo ustavnih svoboščin, pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov, zagotavljajo uresničevanje enakopravnosti narodov in narodnosti, varujejo zakonitost ter organizirajo in opravljajo družbeno nadzorstvo, zagotavljajo javni red in mir, varstvo ljudi in premoženja, medsebojno poravnavanje sporov ter organizirajo in uresničujejo družbeno samozaščito, urejajo, organizirajo in usklajujejo priprave za splošni ljudski odpor ter urejajo druga vprašanja s področja narodne obrambe.
• Skrbijo za urejanje in smotrno izkoriščanje zemljišč in stvari v splošni rabi, sijrbijo za urbanistično ureditev naselij ter prostorsko urejanje, skrbijo za varstvo človekovega naravnega okolja, z ustanavljanjem in organiziranjem komunalnih organizacij in služb in z gradnjo komunalnih naprav zagotavljajo zadovo-
ljevanje življenjskih potreb delovnih ljudi na tem področju.
•	Zagotavljajo in skrbijo za varstvo matere, otrok in družine, za varstvo občanov, ki niso zmožni sami skrbeti zase, skrbijo za varstvo borcev in žrtev fašističnega nasilja, pospešujejo razvoj zdravstvene službe in skrbijo za zdravstveno varstvo ter socialno varnost delovnih ljudi.
•	Po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo in združujejo sredstva za graditev stanovanj ter na samoupravni podlagi urejajo medsebojna razmerja, pravice in obveznosti pri graditvi, uporabi in gospodarjenju s stanovanji.
•	Razvijajo varstvo, vzgojo in izobraževanje mladine in izobraževanje odraslih, skrbijo za ustanavljanje, delovanje in razvoj kulturno-prosvetnih organizacij in društev, skrbijo za varstvo in vzdrževanje kulturnih in zgodovinskih spomenikov in spominskih obeležij.
•	Oblikujejo kadrovsko politiko in zagotavljajo njeno uresničevanje, usklajujejo politiko zaposlovanja in poklicnega usmerjanja mladine.
•	Organizirajo in izvajajo družbeno nadzorstvo.
•	Uresničujejo sodelovanje z drugimi občinami in družbeno-politični-mi skupnostmi.
(Nadaljevanje na 2. strani)
;!	Skupščina občine	;!
;!	in družbenopolitične	[
:j	organizacije občine Mozirje	j
čestitajo vsem delovnim ;	ljudem in občanom	jj
ji	ob 29. novembru	j;
i;	dnevu republike	ij
d Občane vabimo, da se udeležijo proslave dneva republike d in 30-letnice drugega zasedanja AVNOJ v Jajcu.
I1	Proslava bo v sredo, 28. 11. 1973 ob 17. uri v dvorani kina	d
d	Dom v Mozirju.	i
5
ljudi in občanov ter opravljajo druge humanitarne naloge.
Občina spodbuja in podpira ustanavljanje in delovanje društev, ki jih občani lahko ustanavljajo v okviru zakona.
Društva s svojim delovanjem zadovoljujejo potrebe občanov na področju kulture, prosvete, znanosti, vzgoje, izobraževanja, rekreacije in drugih dejavnosti. Delo društev je javno. Društva dajejo skupščini občine povode in predloge za reševanje problemov iz njihovega delovnega področja.
NEPOSREDNO
SAMOUPRAVLJANJE V OBČINI
Samoupravljanje delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela ter delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih delovnih skupnostih so temelji enotnega sistema samoupravljanja in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi.
Temeljna organizacija združenega dela je temeljna oblika združenega dela in temeljna samoupravna celica, v kateri delavci na podlagi svojega dela neposredno in enakopravno urejajo medsebojna razmerja pri delu, upravljajo zadeve in sredstva družbene reprodukcije, odločajo o dohodku in drugih vprašanjih svojega družbenoekonomskega položaja. Pri tem odločajo, katere svoje osebne in skupne potrebe zadovoljujejo v tej organizaciji, v delovni organizaciji ter v drugih oblikah združenega dela, v samoupravnih interesnih skupnostih, v društvih ter v drugih oblikah samoupravnega in interesnega povezovanja v občini in v raznih oblikah medobčinskega sodelovanja ter v širših družbenopolitičnih skupnostih ter združujejo svoje delo in sredstva za zadovoljevanje svojih skupnih potreb.
Ostala določila o temeljnih organizacijah združenega dela (TOZD) podrobneje urejajo vprašanja o: ustanavljanju TOZD, odnosih med TOZD in organizacijami združenega dela, združevanju TOZD, združevanju sredstev in delavski kontroli.
Krajevna skupnost (KS), je temeljna odprta samoupravna skupnost na določenem območju, ki določa na samoupraven način vsebino zadovoljevanja ter uresničevanja svojih skupnih potreb, interesov in nalog na področju: medsebojnih odnosov v naselju, gospodarjenja s prostorom, urbanističnega programiranja in urejanja naselij, otroškega in socialne-alnega varstva, zdravstvene vzgoje in izobraževanja, prosvete in kulture, telesne kulture ter rekreacije, stanovanjske politike in upravljanja stanovanj in drugih dejavnosti za neposredno zadovoljevanje njihovih potreb in potreb družin in gospodinjstev, varstva interesov potrošnikov, organizacije splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, varstva naravnega okolja, upravljanja družbenega premoženja ter drugih področij skupnega življenja.
Krajevno skupnost ustanovijo delovni ljudje posameznega naselja, dela naselja ali več naselij, ki so med seboj komunikacijsko, gospodarsko, komunalno priključena in kulturno (Nadaljevanje na 3. strani)
(Nadaljevanje s 1. strani)
V	okviru tega poglavja so vsebovana tudi določila o javnosti dela, sedežu občine, občinskem območju, prazniku občine, kdo je občan občine, in občinskih priznanjih. Pri vseh, v tem odstavku naštetih stvareh ni nobenih sprememb glede na sedanji statut.
DRUŽBENO-POLITlCNE ORGANIZACIJE IN DRUŠTVA V OBČINI
V	tem poglavju so opredeljene pravice delovnih ljudi in občanov do svobodnega političnega združevanja in organiziranja v družbenopolitičnih organizacijah za to, da izražajo in zastopajo svoje poglede in stališča o politiki in razvoju občine ter širših družbenopolitičnih skup-
nosti. Jasno je opredeljena vloga vseh aktivnih družbenih činiteljev. Socialistične zveze delovnega ljudstva, Zveze komunistov, Zveze sindikatov, Zveze združenj borcev NOV, Zveze mladine, Zveze rezervnih vojaških starešin ter drugih družbenih in društvenih organizacij.
Statutarna določila o vlogi ter pomenu delovanja družbenopolitičnih organizacij dajejo najširšo osnovo za razvijanje družbenopolitične aktivnosti. Skupščino občine pa ta določila zavezujejo, da je dolžna obravnavati pobude in predloge družbenopolitičnih organizacij In jih obveščati o sprejemu ali zavrnitvi, kakor tudi to, da je dolžna zagotavljati materialne pogoje za njihovo delovanje.
Družbenopolitične organizacije, ki jih občani in delovni ljudje ustanovijo v skladu z družbenimi potrebami na osnovi programa socialistične zveze, krepijo med občani socialistične in medčloveške odnose ter skrbijo za zadovoljevanje potreb najrazličnejših aktivnosti delovnih
Jesenski motiv iz Robanovega kota. Živina je že odšla iz planin. Do prihodnjega leta bo staja samovala.
(Nadaljevanje z 2. strani) povezana, ali spremenijo območje krajevne skupnosti ali pripojijo del k drugi krajevni skupnosti, ali se združijo z drugo krajevno skupnostjo na podlagi razprave, sprejetih stališč in dogovorov v organizacijah socialistične zveze delovnih ljudi in sklepa zbora občanov.
Krajevna skupnost je pravna oseba. Ima svoj statut, v okviru katerega so določene pravice in obveznosti KS. Statut KS sprejemajo občani na svojem zboru.
V tem poglavju statut opredeljuje tudi samoupravne interesne skupnosti.
Za zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih potreb in za uresničevanje svojih skupnih interesov na področju družbenih dejavnosti se združujejo delavci v organizacijah združenega dela teh dejavnosti in uporabniki njihovih storitev ali samo uporabniki njihovih storitev v samoupravne interesne skupnosti.
Razmerja med samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi skupnostmi v občini (temeljnimi organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi) ter širšimi skupnostmi, družbenopolitičnimi skupnostmi in njihovimi organi urejajo delovni ljudje in občani ter njihove skupnosti s samoupravnimi sporazumi, družbenimi dogovori, pogodbami, statuti in z drugimi samoupravnimi akti.
Občani neposredno sodelujejo pri reševanju družbenih in drugih zadev oziroma jih neposredno rešujejo ter neposredno opravljajo funkcije družbenega samoupravljanja na zborih občanov, zborih delovnih ljudi in z oblikovanjem delegacij. Poleg vprašanj, ki imajo splošen pomen za življenje in delo na območju posameznih zborov, obravnavajo tudi ypra-šanja, ki imajo splošen pomen za življenje in delo v občini in širših družbenopolitičnih skupnostih.
Statut precizno opredeljuje kje, kdaj in kako se sklicujejo in uporabljajo posamezne oblike neposrednega družbenega samoupravljanja, zbori občanov, zbori delovnih ljudi in referendum. Še posebej so pomembna določila, ki govorijo o družbenem dogovarjanju in samoupravnem sporazumevanju.
Skupščina občine v okviru svojih pravic in dolžnosti spodbuja samoupravno sporazumevanje med delavci temeljnih organizacij združenega dela, interesnih skupnosti in drugih udeležencev usklajevanja' medsebojnih in skupnih interesov. Načela samoupravnega sporazumevanja določa ustava. Skupščina občine pa lahko določi, da so zainteresirane organizacije in skupnosti dolžne začeti postopek za samoupravno ureditev vprašanj skupnega pomena.
Organizacije združenega dela in njihove splošne asociacije, interesne skupnosti, skupščina občine, sindikati in druge družbenopolitične organizacije ter druge samoupravne in družbene organizacije, zagotavljajo in uresničujejo samoupravno usklajevanje in urejanje družbenoekonomskih
in drugih odnosov širšega družbenega interesa z družbenim dogovorom.
SREDSTVA OBČINE
Sredstva občine se oblikujejo iz dohodkov, ki jih določijo zakoni in iz dajatev, ki jih predpiše skupščina občine, če je z zakonom pooblaščena.
Občina uresničuje svoje naloge tudi s sredstvi, ki jih s prostovoljnim združevanjem zagotovijo organizacije združenega dela in občani s samoupravnimi sporazumi, z družbenim dogovorom in z referendumom.
Sredstva, ki jih zagotovijo organizacije združenega dela in občani, se lahko uporabijo samo za namen, za katerega so bila dana.
Višino dohodkov občine po posameznih virih določi in razporeja za posamezne namene skupščina občine s proračunom.
Proračunska sredstva se razporedijo na posamezne dejavnosti v skladu s smernicami in programi skupščine občine v mejah predvidenih dohodkov občine.
Za financiranje posameznih družbenih potreb, obveznosti in nalog, ki terjajo zagotavljanje finančnih sredstev in posebne organe upravljanja, lahko občina ustanovi sklade.
Interesne skupnosti svoja sredstva, ki jih zberejo na osnovi zakonov, odlokov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, razporejajo za svojo dejavnost na podlagi programov dela In finančnih načrtov.
DRUŽIjENO PLANIRANJE
Gospodarski in družbeni razvoj se na območju občine načrtno usmerja z dolgoročnim, srednjeročnimi in letnimi družbenimi programi razvoja, z urbanističnim in regionalnim programom ter načrti, s katerimi se usmerja in usklajuje razvoj posameznih dejavnosti gospodarstva in družbenih služb.
Svoje dolgoročne, srednjeročne in letne programe razvoja sprejmejo v občini vse organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti.
Z občinskim družbenim planom občina:
•	usmerja in usklajuje razvoj gospodarstva in družbenih služb,
•	določa smernice razvoja in družbene naloge na področju družbenih dejavnosti, stanovanjskega in komunalnega gospodarstva, zaposlovanja in kadrovske politike, politike socialne varnosti in stabilnosti, gospodarjenja s prostorom in varstva okolja,
•	določa globalne okvirje skupne in splošne porabe ter način združevanja sredstev za uresničevanje posameznih nalog,
•	določa način uresničevanja posameznih nalog, njihove nosilce in odgovornost za zagotovitev v planu določenih ciljev.
USTAVNOST IN ZAKONITOST
Ustavnost in zakonitost zagotavljajo v občini skupščina občine in njeni organi, občinsko sodišče in samoupravni sodni organi, občinski javni tožilec, občinski samoupravni pravobranilec, občinski javni pravobranilec, občinski sodnik za prekrške, postaja milice, organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti, nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij.
Pravica in dolžnost delovnih ljudi in občanov je, da skrbijo za varstvo zakonitosti in ustavnosti in opozarjajo skupščino občine in druge pristojne organe na splošne akte, ki niso v skladu z ustavo, zakonom, statutom in splošnimi akti skupščine občine.
ZAGOTAVLJANJE JAVNOSTI
Delo skupščine občine, njenih organov, organov samoupravljanja in organizacij, ki opravljajo zadeve javnega interesa je javno ter mora biti dostopno občanom, družbenopolitičnim organizacijam in samoupravnim organom razen vprašanj, ki po zakonu ali na podlagi predpisa izdanega na podlagi zakona veljajo za uradno ali poslovno skrivnost. Skupščina občine, njeni organi in organizacije, ki o-
pravljajo zadeve javnega interesa morajo obveščati javnost o svojem delu in o vprašanjih s svojega delovnega področja preko tiska in drugih oblik obveščanja, preko zborov občanov, zborov delovnih ljudi, preko družbenopolitičnih organizacij in drugih organizacij, z objavljanjem predpisov ter na druge primerne načine.
Občani imajo pravico, da dajejo pripombe in predloge v zvezi s poslovanjem skupščine občine, njenih organov, organov delovnih in drugih organizacij, ki o-pravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena, ter v zvezi z delom članov oziroma delavcev teh organov ali organizacij. Prizadeti organi oziroma organizacije morajo pripombe in predloge obravnavati in na zahtevo predlagatelja nanje odgovoriti.
Skupščina občine zagotavlja javnost in družbeno o_dgovornost pri svojem delu, delu njenih organov, organov samoupravljanja, organizacij, ki opravljajo zadeve javnega interesa s tem, da obravnavajo pri izvrševanju družbenega nadzorstva splošna vprašanja, ki se tičejo razpolaganja z družbenimi sredstvi, delitve dohodka in načina izvrševanja pravic in dolžnosti organov in organizacij.
Skupščina občine izvršuje družbeno nadzorstvo v sodelovanju z organi samoupravljanja. Z družbenim nadzorstvom se ne smejo omejevati z ustavo in zakonom določene pravice organov in organizacij, delovnih ljudi in občanov in tudi ne kršiti njihove pravice in na zakonu temelječi interesi.
SPLOSNI LJUDSKI ODPOR IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
Varstvo samoupravne družbe in delovnih ljudi ter občanov je sestavni del sistema družbene samozaščite ter sestavni del pravic in dolžnosti občanov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih in drugih organizacij in društev ter družbenopolitičnih skupnosti.
Občina skupaj s krajevnimi skupnostmi, temeljnimi organizacijami združenega dela, drugimi samoupravnimi skupnostmi ter družbenopolitičnimi in društvenimi organizacijami razvija pripravljenost, sposobnost in
(Nadaljevanje na 4. strani)
Lepo ohranjena kasta pri Jeročniku nad Lučami
(Nadaljevanje s 3. strani) učinkovitost na področju splošnega ljudskega odpora.
SKUPŠČINA OBČINE, ORGANIZACIJA IN PRISTOJNOSTI SKUPŠČINE
Skupščina občine je organ samoupravljanja in najvišji organ oblasti v mejah pravic in dolžnosti občine. Skupščina občine samostojno s predpisi ureja zadeve, ki imajo splošen pomen za gospodarski, komunalni, kulturni in socialni razvoj občine, v kolikor niso take zadeve urejene z zakonom.
Skupščina občine opravlja zadeve s svojega delovnega področja na svojih sejah, na sejah posameznih zborov in po svojih organih.
Skupščino občine sestavljata:
•	enotni zbor združenega dela in
•	zbor krajevnih skupnosti.
Enotni zbor združenega dela šteje 38 delegatov in ga sestavlja 30 delegatov s področja gospodarstva, 3 delegati s področja prosvete in kulture, 2 delegata s področja zdravstva in socialnega varstva in 3 delegati s področja državne uprave in družbe-no-političnih organizacij.
Zbor krajevnih skupnosti sestavlja 25 delegatov.
Enotni zbor združenega dela naj bi štel 38 delegatov (23 TOZD, 5 kmetje, 2 obrtnika) prosveta in kultura 3 delegati, zdravstvo in socialno varstvo 2 delegata in uprava ter družbenopolitične organizacije 3 delegati.
Delegacije iz gospodarstva delegirajo po enega delegata na 120 zaposlenih, iz prosvete, zdravstva in uprave pa na 60 zaposlenih enega delegata.
Delegacije delovnih skupnosti z manj kot 120 zaposlenimi v gospodarstvu, oziroma z manj kot 60 zaposlenimi v družbenih dejavnostih, oblikujejo konferenco delegacij zaradi delegiranja skupnega delegata.
Zbor krajevnih skupnosti naj bi štel 25 delegatov. Skupno naj bi torej skupščina štela 63 delegatov.
Zbor krajevnih skupnosti bi torej sestavljalo 25 delegatov. In sicer iz vsake KS najmanj eden delegat. Ostale delegate pa bi dobili na ta način, da se iz vsake KS na vsakih 600 občanov delegira še enega delegata.
Število delegatov, ki jih vsaka delegacija oziroma več delegacij temeljnih organizacij združenega dela ali drugih delovnih skupnosti delegira, se določa v skladu s številom delovnih ljudi, ki delajo v teh organizacijah oziroma skupnostih.
Število delegatov oziroma delegacij delovnih ljudi, ki delajo s svojimi delovnimi sredstvi in delavcev, s katerimi oni združujejo svoje delo in delovna sredstva, se določa glede na število ljudi in v sorazmerju z njihovo udeležbo pri u-stvarjanju družbenega proizvoda.
vsaka delegacija krajevne skupnosti delegira v zbor krajevnih skupnosti najmanj enega delegata.
Natančnejša merila za delegiranje določi skupščina občine s posebnim odlokom.	_
Skupščina na svojih sejah opravlja naslednje zadeve:
—	sprejema, dopolnjuje in spreminja statut občine,
—	voli in razrešuje predsednika in podpredsednika skupščine občine, ter imenuje in razrešuje predsednike in člane komisij in drugih organov skupščine občine,
—	voli in razrešuje sodnike in sodnike porotnike občinskega sodišča,
—	voli in razrešuje občinskega sodnika za prekrške in njegovega namestnika,
—	imenuje in razrešuje tajnika skupščine občine, predsednika sveta predstojnikov upravnih organov, občinskega javnega pravobranilca in predstojnike občinskih upravnih organov,
—	imenuje in razrešuje predstojnike zavodov, kolikor ni z zakonom drugače določeno ter opravlja druga imenovanja in razrešitve po veljavnih predpisih,
—	sprejema, spreminja in odpravlja odloke in druge splošne predpise, ki jih je sprejela,
—	sprejema družbeni načrt, program razvoja občine, občinski proračun, finančni program in zaključni račun o izvršitvi finančnega programa občine,
—	daje soglasje k zaključnim računom skladov, kadar je s predpisi tako določeno,
—	sprejema, spreminja in dopolnjuje urbanistični program občine.
—	opravlja družbeni nadzor nad dejavnostjo delovnih organizacij, zavodov in organizacij s področja javnih in družbenih služb ter drugih organizacij in nad izkoriščanjem družbenih sredstev,
—	sprejema resolucije ter daje priporočila in smernice za delo organov družbenega samoupravljanja na območju občine,
—	sklepa o najetju občinskih posojil in o prevzemu poroštva za posojila delovnih in drugih organizacij, kadar je to potrebno,
—	sklepa o razpolaganju z družbenim premoženjem, ki ga upravlja občina,
—	ustanavlja delovne organizacije in sklade ter sklepa o uvedbi prisilne u-prave in o prenehanju delovnih organizacij,
—	razpravlja o delu delovnih organizacij v občini in jim daje priporočila,
—	sklepa o pogodbenih odnosih z drugimi občinami,
—	sklepa o razpisu referenduma,
—	sklepa o organizaciji občinskih upravnih organov,
—	sklepa o višini stalne mesečne nagrade voljenim funkcionarjem skupščine ter o povračilu stroškov članom skupščine, komisij in drugih kolegijskih organov,
—	opravlja druge zadeve, za katere to določajo zakoni in statut občine,
—	obravnava poročila upravnih organov skupščine občine, občinskega sodišča, javnega tožilstva, sodnika za prekrške in drugih organov občine, katerih delo nadzoruje.
Občinski svet opravlja v občinski skupščini politično-izvršilno funkcijo.
—	skrbi za izvajanje politike in izvrševanje splošnih aktov občinske skupščine in je odgovoren zato,
—	določa načelna stališča in daje smernice za izdelavo prostorskega in urbanističnega plana in ju predlaga,
—	predlaga programsko osnovo za delo skupščine,
—	spremlja delo delegatov v zboru občin skupščine SR Slovenije in sodeluje z njimi,
—	spremlja sodelovanje med občinami in daje pobude in predloge,
—	daje zborom občinske skupščine mnenja, stališča in predloge o aktualnih družbenopolitičnih in ekonomskih vprašanjih ter predloge za določanje politike in sprejemanje splošnih aktov in ukrepov,
—	ima pravico zahtevati od sveta predstojnikov občinskih upravnih organov, da mu poroča o vprašanjih iz njegove pristojnosti, sporoča svetu predstojnikov občinskih upravnih organov mnenja in stališča v izvajanju politike, odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine,
—	predlaga pristojnima zboroma v sprejetje družbene plane,
—	daje soglasje k predlogu občinskega proračuna in zaključnega računa o izvršitvi proračuna,
—	določa načelna stališča in daje smernice za izdelavo odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine s področja splošnega ljudskega odpora, javne varnosti ter družbene samozaščite in predlaga pristojnim zborom občinske skupščine te akte.
—	ima pravico predlagati odloke in druge splošne akte ter dajati mnenja k predlogom odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih ni predlagal sam,
—	sprejema predpise za izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov, zborov občinske skupščine, za katere je pooblaščen,
—	sodeluje pri ustanavljanju skupnih medobčinskih organov samoupravljanja ter na predlog sveta predstojnikov občinskih upravnih organov imenuje člane v te organe,
—	daje načelna stališča in smernice za delo občinskih upravnih organov in odpravlja predpise teh organov, ki so v nasprotju s splošnimi akti občinske skupščine in predpisi, ki jih je sam izdal.
(Nadaljevanje na 5. strani)
ČASOVNI RAZPORED JAVNIH RAZPRAV O OSNUTKU NOVEGA STATUTA OBČINE MOZIRJE
KO SZDL	Datum javne razprave	Ura	Prostor
MOZIRJE	4. 12. 1973	18	SO Mozirje
LEPA NJIVA	9. 12. 1973	8	SO Mozirje.
NAZARJE	4. 12. 1973	18	Klub
KOKARJE	4. 12. 1973	18	Zadruž. dom
ŠMARTNO OB DRETI	4. 12. 1973	18	Zadruž. dom
BOČNA	4. 12. 1973	18	Zadruž. dom
GORNJI GRAD	16. 12. 1973	8	Zadruž. dom
NOVA ŠTIFTA	16. 12. 1973	8	Sola
SOLČAVA	9. 12. 1973	8	Zadruž. dom
LUCE	9. 12. 1973	9	Osnovna šola
LJUBNO OB SAVINJI	9. 12. 1973	8	Kino dvorana
RADMIRJE	9. 12. 1973	8.30	Osnovna šola
RECICA OB SAVINJI	9. 12. 1973	7	Prosvetni dom
ŠMIHEL NAD MOZIRJE 9. 12. 1973		8	Osnovna šola
Program javnih razprav v organizacijah združenega dela bodo objavile osnovne organizacije sindikata in vodstva OZD na svoj običajen način.
(Nadaljevanje s 4. strani)
Občinski svet lahko postavi v občinski skupščini vprašanje zaupnice svetu predstojnikov občinskih upravnih organov.
Občinski svet ima predsednika in 20 članov. Člani občinskega sveta se volijo na podlagi liste, ki jo predlaga občinska konferenca SZDL na neposrednih volitvah za obdobje 4 let. Sestav članov občinskega sveta mora ustrezati strukturi delavcev s posameznih področij združenega in osebnega dela.
Splošni zbor občine sestavljajo občinska skupščina in delegacije vseh družbenopolitičnih organizacij. Predsedstvo splošnega zbora sestavljajo: 4 člani, ki jih izvoli splošni zbor ter predsednik skupščine občine, (predsednik občinske konference SZDL in sekretar občinske konference ZKS po svojem položaju.
Predsednik skupščine občine je predsednik predsedstva občine po svojem položaju. Splošni zbor sklicuje predsedstvo in mu tudi predseduje.
Svet predstojnikov občinskih upravnih organov usklajuje delo občinskih upravnih organov.
Svet predstojnikov sestavljajo — predsednik sveta predstojnikov in predstojniki vseh upravnih organov uprave SO Mozirje.
Opravlja naslednje naloge:
•	redno seznanja skupščino, zbora in njihove organe s tekočini problemi ter s svojimi pobudami in predlogi pomaga pri uresničevanju nalog,
•	opozarja skupščino, zbora in njihove organe na protiustavne in nezakonite splošne akte, ki jih izdajajo temeljne organizacije združenega dela in drugi,
•	seznanja organe samoupravljanja temeljnih organizacij združenega dela o nezakonitostih ter drugih nepravilnostih v delu organizacije, ki so jih ugotovili pri izvrševanju upravnega nadzorstva in jim predlaga ustrezne ukrepe, da jih odpravijo,
•	ukrepa, da se izvršujejo zakoni, odloki in drugi akti skupščine in zborov,
•	pripravlja osnutke splošnih aktov, ki jih sprejema skupščina ali zbora,
•	daje strokovna mnenja k predlogom splošnih aktov,
•	razpravlja, predlaga in izvršuje občinski proračun,
•	predlaga ob soglasju občinskega sveta ustanovitev ali odpravo občinskih upravnih organov,
•	določa splošna načela za notranjo organizacijo občinskih upravnih organov,
•	nadzoruje delo občinskih upravnih organov,
•	opravlja druge naloge.
Pri izvrševanju svojih nalog ima svet pravico zahtevati od organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter državnih organov, da mu dajo podatke in pojasnila o vprašanjih, iz njihovega delovnega področja. Organizacije in organi so mu te podatke in pojasnila dolžni dajati.
VOLITVE IN SESTAV DELEGACIJ
Za uresničevanje svojih interesov, odločanje o skupnih in splošnih družbenih vprašanjih in izvajanje politične oblasti oblikujejo delovni ljudje svoje delegacije.
Delegacije oblikujejo:
•	delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela;
•	delovni ljudje, ki delajo s svojimi, delovnimi sredstvi v kmetijski, obrtni in v drugih dejavnostih skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizirani v skupnosti in druge oblike združevanja, zaradi udeležbe pri izvrševanju funkcij skupščine;
•	delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela;
•	delovni ljudje v krajevnih skupnostih;
•	delovni ljudje v delu temeljne
organizacije združenega dela, ki trajno delajo na območju občine Mozirje, na katerem ni sedeža te organizacije, oblikujejo delegacijo zaradi neposrednega uresničevanja svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti v skupščini te občine.
Mandat članov delegacij traja štiri leta. Sestav delegacije TOZD kot KS mora ustrezati strukturi delavcev TOZD kot tudi delovnih ljudi in občanov KS.
Članstvo v delegaciji je nezdružljivo z opravljanjem vodilnih in izvršilnih funkcij v TOZD in KS.
Delegacija ima zlasti naslednje pravice in dolžnosti:
•	samostojno ali skupaj z delegacijami drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, v skladu z zakonom, delegira iz svojega sestava delegate v zbore skupščin družbenopolitičnih skupnosti;
•	z delegatom obravnava vprašanja, na katerih ima temeljna samoupravna organizacija oziroma skupnost interes, ki se obravnavajo in o katerih se odloča v skupščini zaradi sporazumevanja z drugimi delegati in zavzemanja stališč v skupščini;
•	sodeluje prek delegatov v celotnem delu in odločanju v skupščini;
•	spremlja delo skupščine in delegatov v skupščini in obvešča temeljno samoupravno organizacijo oziroma skupnost o vprašanjih, ki se ob-
Skupščina TTKS občine Mozirje bo štela 35 delegatov. Sestavljena bo iz delegatov, ki jih bodo delegirale temeljne organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in telesnokultur-ne in druge organizacije, ki lahko vplivajo na razvoj telesne kutlure v občini.
Telesna kultura mora biti enakovreden sestavni del našega družbenega življenja ter prispevati k zdravju, delovnim in obrambnim sposobnostim, vzgoji, patriotizmu, osebnemu zadovoljstvu in oblikovanju celovite človekove osebnosti.
To je naloga vseh odgovornih družbenih dejavnikov, da stalno in hitreje ustvarjajo pogoje, da postane telesna kultura sestavni del življenja čim večjega števila prebivalstva.
Telesna kultura je premalo vključena v naš samoupravni sistem. Zelo redko je opredeljena v samoupravnih aktivih in le izjemamo je prisotna na zasedanjih samoupravnih organov. Prav tako je tudi neurejeno financiranje telesne kulture.
Pri hitrejšem razvoju samoupravljanja bodo pomembno vlogo odigrale telesnokulturne skupnosti, ki bodo omogočile samoupravno povezanost z drugimi področji družbenega življenja, posebej še z družbenim delom. Vzporedno s tem pa je nujno vzpostaviti tudi samoupraven način financiranja.
ravnavajo in o katerih se odloča v skupščini, kakor tudi o pobudah in predlogih delegacij in delegatov drugih samoupravnih organizacij in skupnosti;
•	v skladu s statutom temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti predlaga v obravnavo tej organizaciji oziroma skupnosti vprašanja, na katerih ima samoupravna skupnost in delovni ljudje v njej poseben interes, pred odločanjem o teh vprašanjih v skupščini;
•	daje preko delegatov pobude za obravnavanje posameznih vprašanj in predloge za sprejem aktov in odločitev v skupščini, v skladu z zakonom oziroma statutom in uresničuje druge pravice, določene s poslovnikom skupščine.
Delegacija lahko opravlja tudi druge zadeve v odnosih z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, za katere jo temeljna samoupravna organizacija oziroma skupnost pooblasti s svojim aktom.
V nadaljevanju statut še opredeljuje dolžnosti in pravice delegatov, upravnih organov, varstvo pravic in svoboščin, povezovanje občin z drugimi družbenopolitičnimi skupnostmi in prehodne ter končne določbe.
Zaradi stiske s prostorom nismo mogli zajeti tudi teh področij, ki so prav tako zelo pomembna.
Povzetek statuta pripravil Hubert HERCEK
Namen ustanovitve TTKS je ta, da se zagotovi široka povezava in vpliv med tistimi, ki dajejo sredstva za telesno kulturo in tistimi, ki ta sredstva koristijo.
Konec prepirov
Lovce v lovskih družinah Ljubno in Mozirje je dalj časa motil nerešen problem lovske meje na območju Kala do Starih Stanov. Sedaj je ta problem končno odpravljen. Svet za gospodarstvo pri SO Mozirje je na svoji zadnji seji sprejel odločbo o novi meji. Takšno odločbo je sprejel na osnovi stališča posebne komisije sestavljene iz predstavnikov LD Mozirje, LD Ljubno in komisije za lovstvo, ki je pregledala mejo na kraju samem ter ugotovila, da so zahteve, ki jih postavlja LD Mozirje utemeljene. Med predstavniki obeh lovskih družin je bil dosežen sporazum, da se lovska meja od Kala do Starih Stanov prestavi na gozdno cesto. Kot odškodnino za izgubljeno lovišče pa LD Mozirje prepusti LD Ljubno del lovišča med Starimi Stani in Tremi plotovi. Gre torej v bistvu samo za zamenjavo lovišča.
TEMELJNA TELESNO KOJIMA SKUPNOST
Kakor v vseh ostalih občinah tako tudi v mozirski tečejo priprave za ustanovitev TTKS. Devetčlanski iniciativni odbor za ustanovitev te skupnosti je že pripravil vso potrebno gradivo za ustanovitev in delovanje skupnosti.
YU3DSW KLIČE
AKTIVNOST MOZIRSKIH RADIOAMATERJEV NA KRATKIH IN ULTRA KRATKIH VALOVIH
Med najzanimivejše in najkoristnejše »konjičke« spada nedvomno radioamaterstvo. To bi vam potrdili tudi člani mozirskega radiokluba, ki deluje že peto leto, šteje sedemnajst članov, od tega je deset operaterjev.
Prodiranje v skrivnosti elektrotehnike in elektronike, konstruktorstvo, govorjenje in telegrafske zveze z amaterji širom po svetu, stalno širjenje števila prijateljev in znancev doma in v tujih državah, izpopolnjevanje v znanju tujih jezikov, zbiranje QSL-kartic, vse to so le nekatere koristne mikavnosti tega hobija, s katerim se po vsem svetu ukvarjajo mladi in stari, preprosti ljudje in znanstveniki ter celo državniki.
Mozirski radioklub postopoma širi svojo dejavnost. Prvi njegovi člani ob ustanovitvi so bili operaterji Jef-to Orlovič, Jože Grudnik in Milan Praznik, pomoč pa jim je nudila občinska skupščina. Svoje prostore si amaterji sedaj urejajo v nekdanjih garažah, pri tem jim težav ne manjka. Poleg sprejemno-oddajne sekcije s KV in UKV aparaturami si želijo urediti še manjšo učilnico in tehnično delavnico.
V preteklem letu je več amaterjev uspešno opravilo izpite za radioamaterske operaterje, z organizacijo novega tečaja želi klub še povečati število svojih članov. Enako kot fante želi vključiti dekleta, saj je pri nas in po svetu vse več radioamaterk. Zato so mozirski amaterji izvedli že več akcij za popularizacijo radioamaterstva predvsem med šolsko mladino. Sodelovanje s šolami je zato zelo koristno, seveda pa je potrebna za to obojestranska pripravljenost in razumevanje.
Že lani se je klub udeležil raznih
akcij in tekmovanj. Sodeloval je v UKV štafeti jugoslovanskih radioamaterjev, ki so ob 80-letnici predsednika Tita prenašali čestitke našemu maršalu. V tekmovanju za pokal Zveze radioamaterjev Slovenije so med ca, sto postajami osvojili mozirski amaterji šestnajsto mesto. Tudi
30.	obletnico junaške smrti Pohorskega bataljona so jugoslovanski radioamaterji počastili s tekmovanjem, ki se ga je udeležilo nad 200 postaj, mozirski klub je osvojil 21. mesto. Poleg ostale aktivnosti kluba sodelujejo njegovi člani tudi letos v tekmovanjih. Ob 400-letniei kmečkih uporov so prvikrat tekmovali tudi na UKV; med ca. 270 tekmovalci so v svoji kategoriji osvojili sedmo mesto. Na KV pa so ob tej priliki zasedli
14.	mesto. Udeležili so se tudi slovesnosti v Donji Stubici ter obiskali klub tamkajšnjih amaterjev. Letos je prejel mozirski klub že pet lepih diplom. Vsako leto se v okviru strokovnega izpopolnjevanja udeleži po en član seminarja, ki ga organizira republiška zveza. Mozirski radioamaterji se iskreno zahvaljujejo tovarišu Francu Kajzerju za vsestransko pomoč in razumevanje. Enaka zahvala velja rečičkim lovcem, ki so jim za UKV tekmovanje dali na razpolago svojo lovsko kočo na Golteh.
Do sedaj so bile v mozirskem klubu vzpostavljene številne zveze z nad petdesetimi državami na -vseh celinah. V tem letu upajo na več zvez
Ustavne spremembe so narekovale kolektivu »GLIN« Nazarje ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela. Lahko rečemo, da je o tej
• • •
kot jih je bilo poprej v štirih letih skupaj, tj. nad 2000! Številnim amaterjem v Jugoslaviji in po svetu pošiljajo posebna potrdila o vzpostavljenih zvezah (QSL karte), to so lepe razglednice z motivi iz Gornje Savinjske doline. Klub ima že lepo zbirko QSL kartic s celega sveta.
Radioamaterstvo predstavlja v Jugoslaviji dobro organizirano in družbeno podpirano dejavnost, saj šteje ta organizacija že nad 55.000 članov. Izrednega pomena te dejavnosti za našo armado ter priprave za splošni ljudski odpor ni treba še posebej poudarjati. Usposabljanje mladih vezistov, radiomehanikov in konstruktorjev ter kondiciranje starejših vezi-stov-rezervistov spada med pomembne naloge vseh jugoslovanskih radioklubov.
Jugoslavija spada med najbolj aktivne in priznane članice mednarodne radioamaterske unije, ki je preskrbela amaterjem že več satelitov za prenose amaterskih UKV zvez na velike daljave.
Širiti tehnično kulturo, prizadevati si za sodelovanje ter prijateljstvo med narodi, gojiti nesebičnost, iskrenost in tovarištvo, biti vedno pripravljen pomagati v sili, to so mednarodno osvojena načela radioamaterjev. V tern duhu želijo tudi mozirski radioamaterji v bodoče razvijati svojo organizacijo.
Ludvik Es
problematiki razpravljal celoten kolektiv. Od različnih variant, ki so se izoblikovale med razpravo, so pred odločitvijo, da ustanovijo tri temeljne organizacije združenega dela, in sicer:
—	TOZD gozdarstvo,
—	TOZD lesna industrija,
—	TOZD samoupravna skupnost kmetov lastnikov gozdov in
—	delovna skupnost skupnih služb.
Kolektiv »GLIN« Nazarje šteje
1.450 članov. Zaenkrat so prepričani, da je možno z ustanovitvijo treh temeljnih organizacij združenega dela zagotoviti uspešno samoupravljanje.
Zelo pomemben postaja informacijski sistem podjetja. Od učinkovitega informacijskega sistema bo v mnogočem odvisen uspeh in razvoj naših samoupravnih odnosov. Brez pravočasnih in kvalitetnih informacij ni možno spremljati odločitev.
Ker so prisiljeni sedanji informacijski sistem izboljšati, ga bodo organizirali tako, da jim kasneje ne bo predstavljalo nobenega problema organizirati novih temeljnih organizacij združenega dela. To je tembolj potrebno, ker računajo, da morajo informirati delavce tudi v delovnih enotah in ne samo na nivoju temeljnih organizacij.
Vse samoupravne akte za ustanovitev TOZD bodo pripravili v roku, ki je določen z zakonom.

Amaterji med tekmovanjem za pokal Zveze radioamaterjev Slovenije
Temeljne organizacije v gozdarstvo in lesni industriji Nazarje
srečanja
Komisija za informiranje pri OK ZMS Mozirje
Zmenili smo se za delo
Mladinski aktiv Solčava je bil ustanovljen spomladi na pobudo nekaterih mladincev iz solčavskega in OK ZMS Mozirje. Čeprav drži, da je po pol leta že težko dati oceno aktivu za delavnost, si upam trditi, da je to najbolj aktivna mladinska organizacija v okviru naše OK. Stopil sem do teh mladincev z namenom, da bi izvedel kaj več o delu mladih v gornjem delu naše doline. Zastavil sem nekaj vprašanj tovarišici Mariji Iko-vic, ki je predsednica tega aktiva.
nar za izgradnjo doma v Kumrovcu idr.«
—	Tebi so zaupali vodstvo aktiva. Ali je to tvoja prva podobna funkcija?
»V osnovni šoli sem opravljala dolžnosti predsednika razredne skupnosti, v gimnaziji pa razredne tajniške posle.«
—	Na vsakem začetku je treba postaviti načrt za delo. Kakšen program ste si zastavili?
»O, kar veliko smo si obljubili. Kulturne prireditve, sodelovanje z gasilskim društvom, športna sreča-
nja, izleti v planine... seveda pa nismo pretiravali z načrti. Obljubili smo si pošteno in veselo delo. Za zdaj je vse v redu.«
— Praksa kaže, da vse prepogosto zastavljene naloge v mladinskih aktivih niso izpeljane. Bodo tvoji mladinci vztrajali in ob letu zabeležili popoln uspeh?
»Popolnega uspeha najbrž ne bo. Trudili se bomo, da bi naredili čim-več.«	Pepi Miklavc
KOKARSKI MLADINCI OB DNEVU MRTVIH NA CRETI
Ob dnevu mrtvih so mladinci aktiva Kokarje obiskali grob padlih partizanov na Greti. Ko so položili jesensko cvetje in prižgali sveče, je spregovoril predsednik OK ZMS Mozirje. V govoru je opisal borbo jugoslovanskih narodov, še posebej slovenskega, med vojno in po njej.
Mladinci so potem izvedli krajši kulturni program z recitacijami in petjem partizanskih in revolucionarnih pesmi.
Ob slovesu so sklenili, da se padlih ne bomo spominjali samo enkrat na leto, ampak bodo z nami vsak dan.
Mladinci iz Kokarij
VISOK JUBILEJ
Marija IKOVIC, predsednik aktiva ZMS Solčava
V soboto 20. oktobra so prebivalci Luč in njihove okolice, šolska mladina in delovni kolektiv osnovne šole BLAŽA ARNIČA praznovali pomemben jubilej. Letos je minilo sto let delovanja te ustanove v Lučah ob Savinji.
Ta pomemben praznik so vsi zbrani proslavili z zborovanjem, na katerem je tekla beseda o pomenu tega visokega jubileja za razvoj Luč in celotne Gornje Savinjske doline.
Ravnatelj šole je v svojem govoru poudaril vlogo in pomen šole.
Učenci so pripravili posebej za to slovesnost lep kulturni program, ki so ga po končanih govorih izvedli zelo kvalitetno.
Proslave se je udeležila vrsta znanih prosvetnih delavcev, ki so službovali v Lučah. Med zbranimi je bila še posebej toplo pozdravljena tovarišica Pavla KOSMAČEVA, ki je delala kot učiteljica v Lučah od leta 1927 naprej pa vse do svoje upokojitve. Proslave se je udeležila tudi žena pokojnega skladatelja Blaža ARNIČA, po katerem nosi šola ime.
Prosvetnim delavcem tega šolskega kolektiva, vsem njihovim predhodnikom, prebivalcem Luč in njihovega šolskega okoliša in seveda šolski mladini izrekamo ob tej priliki iskrene čestitke.
—	Marija, kako je pravzaprav prišlo do ustanovitve tega aktiva?
»Problem zbiranja mladih je bil že dolgo prisoten. Na pobudo OK ZMS Mozirje smo z veseljem prijeli za de-
lo.	Zdaj se zbiramo, da se kaj pogovorimo, poveselimo, ali pomagamo pri kakšni skupni akciji.«
—	Koliko mladincev je na področju Solčave?
»Z vsemi zaselki jih je okrog petdeset. Včasih je že težko določiti med mladincem in tistim, ki se ne šteje več za mladinca.«
—	No, to je število, ki že nekaj pove. Toliko mladih že lahko nekaj naredi, če je potrebno. Ali ste do zdaj že imeli kakšno pomembnejšo akcijo?
»Za nas je vse pomembno. Vsako drobno delo, vsako sodelovanje! To povezano v celoto, šele da rezultate. Ja, organizirano smo se odpravili na Ojstrico, fantje so se pomerili z vojaki v športnih panogah, priredili smo mladinski ples, pobirali smo de-
Luče, čudovit kraj pod Raduho. Eden izmed najlepših v G. Savinjski dolini.
Olj SO VIŠJI OSEBNI DOHODKI ZA VSE
V	»GLIN« so si postavili za leto 1973 cilj — poprečni osebni dohodek v višini 1.900—2.000 din. Tak osebni dohodek dovoljujejo poslovni uspehi v tem letu in predvidevanja za naslednja leta.
V	preteklosti so v »GLIN« veliko investirali in to iz lastnih sredstev. Poleg lastnih sredstev so angažirali tudi znatna tuja finančna sredstva. Kot posledica umne delitve in inve-
DEŽURNE SLUŽBE V OBČINI
ZDRAVNIK
Od 12. 11. 1973 od 7. ure do 19. 11. 1973 do 7. ure — dr. Emil 8PRAJC, Ljubno ob Savinji.
Od 19. 11. 1973 od 7 .ure do 26. 11. 1973 do 7 .ure — dr. Ivan BUT, Mozirje.
Od 26. 11. 1973 od 7 .ure do 3. 12. 1973 do 7. ure — dr. Franc URLEP, Gornji grad.
Od 3. 12. 1973 od 7. ure do 10. 12. 1973 do 7. ure — dr. Franc SIRKO, Mozirje.
Od 10. 12. 1973 od 7. ure do 17. 12. 1973 do 7. ure — dr. Emil SPRAJC, Ljubno ob Savinji.
ŽIVINOZDRAVNIK
18. 11. 1973 — Jože MERMAL, dipl. vet., Ljubno ob Savinji.
25. 11. 1973 — Drago LUKAN, dipl. vet., Gornji grad.
2.	12. 1973 — Tone RESNIK, dipl. vet., Mozirje.
9.	12. 1973 — Jože MERMAL, dipl. vet., Ljubno ob Savinji.
FRIZERSKI SALON DRAGICA ANTLOGA MOZIRJE
Cenjene stranke obveščamo, da je delovni čas v našem salonu od 7. ure zjutraj do 20. ure zvečer, razen nedelje in ponedeljka.
Ob nedeljah delamo od 7. do 11. ure. V ponedeljek imamo zaprto.
Priporočamo se za obisk.
»Savinjske novice izhajajo mesečno — izdaja SO in delovne organizacije občine Mozirje — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Hubert HER-CEK — Uredništvo in uprava: Mozirje 175, tel. Mozirje 83040 in 83030 — Žiro račun pri SDK eksp. Mozirje št. 5076-637-56 — Savinjske novice glasilo SO Mozirje — Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do petindvajsetega v mesecu — Tisk in klišeji: AERO kemična in grafična industrija Celje
Po mnenju IS SRS — Sekretariata za informacije (št. 421-1/72 z dne 9. maja 1973) je časopis oproščen davka od prometa proizvoda.
sticijske politike se pojavlja mnogo večji družbeni proizvod in produktivnost dela na enega zaposlenega.
Ker so ustvarili s svojim delom več, bodo lahko tudi več namenili za osebni standard zaposlenih delavcev »GLIN« Nazarje.
Proizvodnost dela so od leta 1967, ki predstavlja mejnik v razvoju podjetja, povečevali po poprečno 10 odstotni stopnji. Prav to dejstvo jim je omogočilo, da lahko gredo v korak z ostalimi organizacijami združenega dela v SR Sloveniji.
MEDOBČINSKO PEVSKO SREČANJE ODRASLIH ZBOROV
Letošnje srečanje je bilo 14. oktobra v Vitanju in Zrečah. Sodelovalo je 21 zborov iz celjske regije. Bilo je 18 moških, dva mešana in en sam ženski zbor. Med nastopajočimi je bil tudi moški pevski zbor iz Mozirja, ki je edini zastopal Zg. Savinjsko dolino. Vodil ga je tov. ACMAN in jim za ta nastop gre vse priznanje.
Namen tega srečanja je, da se širi kultura, saj je ravno ta dejavnost tista, ki zavzema vse večji razmah in kulture željnim prebivalcem nudi največ užitka.	M. R.
Oddelek za občo upravo in družbene službe Skupščine občine Mozirje, referat za varstvo invalidov in borcev NOV
OBVEŠČA
UŽIVALCE OSEBNE IN DRUŽBENE INVALIDNINE, KI UŽIVAJO OSNOVNO ZDRAVSTVENO VARSTVO KOT ZAPOSLENI DELAVCI, UPOKOJENCI ALI KOT KMETJE, PA IMAJO PRAVICO DO ZDRASTVENEGA VARSTVA TUDI PO ZAKONU O VOJAŠKIH INVALIDIH, NAJ DO 25. DECEMBRA 1973 DVIGNEJO PRI TUKAJŠNJEM UPRAVNEM ORGANU USTREZNO »POTRDILO«, S KATERIM BODO V BODOČE LAHKO IZKAZOVALI PRAVICO DO ZDRAVSTVENEGA VARSTVA PO ZAKONU O VOJAŠKIH INVALIDIH.
Trgovsko podjetje »SAVINJA« Mozirje vam v svoji poslovalnici »POHIŠTVO« v Mozirju
nudi veliko izbiro kvalitetnih smuči iz programa svetovno znanega proizvajalca »ELAN«, po ugodnih cenah.
Na zalogi so tudi smuči z manjšimi napakami po nižjih cenah. Velika izbira smuči vseh dolžin je dopolnjena še z ostalo smučarsko opremo, kot so rokavice, očala, torbice, vezi in drugo.
Vabimo vas k ogledu in nakupu!
Trgovsko podjetje »SAVINJA« poslovalnica »POHIŠTVO« MOZIRJE
GOSPODINJSKO IZOBRAŽEVANJE KMEČKIH ZENA IN DEKLET V SEZONI 1973-74
Za nami sta dve sezoni načrtnejšega gospodinjskega izobraževanja. V tem času smo organizirali osem tečajev, en seminar, sedem predavanj in dvodnevni izlet.
Pri vseh teh oblikah izobraževanja želimo z nasveti pomagati kmetici-proizvajalki in gospodinji, da bi se čim bolj razbremenila. Znano je, da z dobro organizacijo dela, pravilnimi metodami in ustreznimi pripomočki, prihranimo na času, energiji in denarju. Poleg tega pa seveda želimo posredovati čim več znanja o zdravem načinu življenja, zdravi prehrani, urejenem domu in sploh o vsem kar potrebuje gospodinja pri svojem delu.
Za izobraževalno sezono, ki je pred nami smo se na Zgornjesa-vinjski KZ v sodelovanju z delavsko univerzo dogovorili, da bi organizirali tečaje v naslednjih krajih:
1.	Nadaljevalni tečaj: v SOLČAVI in ŠMIHELU;
2.	Začetni tečaj: v GORNJEM GRADU, MOZIRJU, LJUBNEM in REClCI.
Prijave bomo zbirali v obratnih pisarnah kmetijske zadruge v teh krajih in v Mozirju na upravi pri gospodinjski pospeševalki. V s Solčavi in Šmihelu pa v zadružnih gostilnah.
Poleg teh tečajev smo pripravili v krajih kjer so že bili tečaji naslednja predavanja:
1.	Ureditev kmečke hiše (oprema)
2.	Boljša osvetlitev na kmetiji
3.	Kmečki vrt
4.	Predavanje iz zdravstva
Cas in kraj predavanja bo objavljen naknadno.