TEKSTILEC
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS KRANJ
Leto XVII
November 1974
št. n
Ob odhodu glavnega direktorja
Po štirih letih izredno uspešnega in plodnega dela, nas spet zapušča glavni direktor Dušan Horjak, ki zaradi zdravstvenih razlogov odhaja na novo službeno mesto.
Dobro se zavedamo, da bomo težko nadomestili praznino, ki nastaja po odhodu tovariša Horjaka, saj brez dvoma lahko trdimo, da je bil tovariš Horjak eden naših najboljših direktorjev. Pod njegovim vodstvom smo dosegli na vseh področjih pomebne uspehe, izboljšave in razširitve. V tako kratkem času, kot je bil pri nas, je pomagal kolektivu iz težkega gospodarskega položaja in ga dvignil na vzorno raven, bodisi v okviru občine, kot tudi med tekstilnimi podjetji. Vložil je vse napore in osebne sposobnosti, da je Tekstilindus pridobil nazaj ugled in ime, kakršnega je predstavljal pred leti. Ni pretirano trditi, da smo po njegovi zaslugi začrtali tudi dolgoročni plan razvoja podjetja, katerega smo v veliki meri že tudi realizirali. Nadaljevanje začrtane poti nam je dober porok uspehov tudi v prihodnosti.
Tovarišu Horjaku se za ves trud in prizadevanja, ki jih je vložil v delo pri vodenju kolektiva, iskreno zahvaljujemo, na novem službenem mestu pa mu želimo mnogo uspehov in zadovoljstva, predvsem pa zdravja.
Samoupravne interesne
Nova ustava, zvezna kot republiška, prinaša vrsto novosti tudi na področju samoupravnega organiziranja delavcev in občanov. Republiška ustava predvideva ustanavljanje in delovanje samoupravnih interesnih skupnosti na številnih družbenih področjih kot so: vzgoja in izobraževanje, kultura, znanost, zdravstvo, socialno varstvo. V teh samoupravnih interesnih skupnosti na eni strani delovni ljudje kot upo-
rabniki teh dejavnosti, na drugi strani pa delavci v organizacijah združenega dela, ki opravljajo te dejavnosti kot n. pr. učitelji, vzgojitelji, kulturni, socialni delavci itd. »uresničujejo svobodno menjavo dela, združujejo delo in sredstva ter enakopravno in skupno odločajo o opravljanju teh dejavnosti v skladu s skupnimi interesi, določajo politiko razvoja in pospeševanja teh dejavnosti in uresni-
skupnosti
čujejo druge skupne interese«.
Poseben pomen interesnih skupnosti na omenjenih družbenih področjih pa se kaže v tem, da se skupščine omenjenih interesnih skupnosti po ustavi vključujejo v spomladi izvoljene skupščine družbenopolitičnih skupnosti in sicer tako, da s pristojnimi zbori teh skupščin enakopravno odločajo o vprašanjih s svojega področja. Zato sedaj volimo poleg spomladi izvoljene
Ob 29. novembru
Dnevu
republike
čestitamo članom kolektiva Tekstilindus in vsem bralcem Tekstilca
Uredništvo
skupščinske delegacije še posebne delegacije, ki se bodo specialno ukvarjale s posameznimi področji družbenega življenja.
Samoupravne interesne skupnosti, ki so po ustavi vključene v skupščinski sistem, se morajo oblikovati najkasneje do 31. decembra letos.
Vsebino samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti določa ustava SR Slovenije. Tako se s sporazumom določa namen ustanovitve, urejajo se zadeve, ki so skupnega pomean za njene člane, način odločanja o njih, delovno področje, pooblastila in odgovornosti skupščine in drugi organov interesne skupnosti ter druga vprašanja skupnega pomena za delovne ljudi in samoupravne organi-nizacije in skupnosti, organizirane v interesno skupnost.
Naloge samoupravnih interesnih skupnosti so v marsičem skupne. Tako določajo politiko razvoja in pospeševanja dejavnosti na svojem področju, sprejemajo programe za razvoj dejavnosti in smernice za delo delovnih organizacij s področja dejavnosti skupnosti, določajo merila za oblikovanje cen in stroškov, zagotavljajo sredstva za dejavnosti na področju skupnosti, skrbijo za smotrno uporabo sredstev, sklepajo samoupravne sporazume in družbene dogovore, solidarno zagotavljajo in združujejo sredstva za izenačevanje pogojev dela v širšem slovenskem prostoru.
Najvišji organ upravljanja v samoupravni interesni skupnosti je skupščina, sestavljena iz zbora uporabnikov in zbora izvajalcev. Zakoni o samoupravnih interesnih skupnosti za že omenjena
področja družbenih dejavno-
sti, ki naj bi bili sprejeti te dni, predvidevajo tudi le enodomno skupščino v primerih, ko na območju skupnosti sploh ni ali ni dovolj organizacij, ki opravljajo dejavnost delovnega področja, ki ga predstavlja skupnost.
Skupščino sestavljajo delegati. Delegirajo jih delegacije, izvoljene na podlagi zakona o oblikovanju in volitvah delegaci j ter delegiranju delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. V občini bomo tako ustanovili več samoupravnih interesnih skupnosti in sicer:
1.	Skupnost za osnovno izobraževanje
2.	skupnost za otroško varstvo
3.	kulturno skupnost
4.	Skupnost socialnega skrbstva
5.	Komunalno zdravstveno skupnost
6.	Raziskovalna skupnost
Ker zakon daje možnost, bomo volili splošno delegacije za vse samoupravne interesne skupnosti, o tem pa bomo sprejeli tudi statutaren sklep.
Samoupravne interesne skupnosti bodo imele tudi organ samoupravne kontrole. To ni organ skupščine temveč organ vseh članov skupnosti ter ga neposredno izvolijo delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti. Njegove naloge pa so podobne nalogam, ki jih imajo enaki organi v delovnih in drugih organizacijah.
Člane delegacije bomo v delovnih organizacijah volili 5. decembra, 8. decembra pa bodo volitve v krajevnih skupnostih. V vseh temeljnih organizacijah imamo že pripravljene tudi kandidatne liste.
Delavski
Dan pred praznikom — 29. novembrom, bo slavnostna otvoritev novega trakta našega delavskega doma v Stražišču. Zadnje dni potekajo zaključna dela na prizidku s polno paro: zidarji, električarji, inštalaterji, mizarji — vsi se trudijo in hitijo, da bo do otvoritve vse nared.
dom odpira nova vrata
Dobrivoje Milanovič
Še enkrat o varnosti cestnega prometa
Veliko izrečenega je že bilo na račun nekaterih sprememb v zakonu o varnosti cestnega prometa. Uradno se zdaj imenuje zakon o temeljih varnosti cestnega prometa. Pod tem naslovom lahko kupimo knjižico o novem zakonu in če prelistamo nekaj čez sto strani, ugotovimo, da je bil tisti strah v prvem mesecu odveč. Največ šoferske groze je bilo zaradi nepoznavanja novih in starih cestnoprometnih predpisov. Zdaj smo se teh novosti več ali manj že privadili; to se na cesti prav lahko opazi, vprašanje pa je, koliko časa se nas bo resnost držala. Zato bo prav, da ponovno opozorimo na bistvene spremembe v novem zakonu.
Te so predvsem v pristojnosti miličnika, kdaj lahko odvzame vozniško dovoljenje. Doslej je to veljalo v glavnem le takrat, kadar je šlo za bolj ali manj vinjenega udeleženca v prometu. Zdaj pa daje zakon miličnikom pravico do tega ukrepa v trinajstih primerih (številke v oklepajih pomenijo za koliko časa je odvzem voz. dovoljenja možen):
—	odvzem vinjenemu vozniku (3—13 mes.)
Pri alkoholu za volanom se zdaj dele profesionalni in amaterski šoferji z ozirom na dovoljeno količino alkohola v krvi. Za neprofesionalne šoferje velja dosedanja meja pol promila.
Profesionalni pa morajo biti povsem trezni, torej 0,0 promila alkohola v krvi.
—	vozniku, ki odkloni preizkus treznosti (3—12)
Ta ukrep je posledica dosedanjih izkustev, ko so šoferji zavračali alkotest, ker se jim je to bolj »izplačalo«. Kazen za odklonitev je bila 30 do 300 din, razen tega pa ni
bil obvezen odvzem vozniškega dovoljenja.
—	vozniku, ki vozi pod vplivom narkotikov (3—12)
—	vozniku, ki ne ustavi pred nezavarovano železniško progo, kadar svetlobne naprave že delujejo (3—12)
—	enako velja tudi za zavarovani železniški prehod, če se zapornice spuščajo ali pa so že spuščene (3—12)
—	vozniku, ki prehiteva vozilo, ko se je zaradi pešca na prehodu ustavilo pred njim (3—12)
—	Če ne bi bilo na prehodih za pešce toliko hudih nesreč, bi sicer ustavljanje pomenilo zgolj vljudnost. Toda šoferji radi izvajajo pravi slalom na prehodih. Najnevarnejši primeri so prav tisti, ko vljudni šofer ustavi pred prehodom, medtem, ko šofer na sosednjem prometnem pasu ne vidi pešcev. Če se torej ne ustavi pred prehodom tudi ta, prav izziva nesrečo in to ne svojo.
—	vozniku, ki na cesti z dvosmernim prometom prehiteva drugo vozilo pred vrhom klanca ali na preglednem ovinku (3—12)
—	vozniku, ki prehiteva drugo vozilo (tudi stoječe) pa njega samega prehiteva nekdo drug,
vozniku, ki je prehiteval že prehitevajoče vozilo,
vozniku, ki je pripeljal v škarje,
vozniku, ki se po prehitevanju ne more vključiti v kolono (3—12)
—	vozniku prehitevanega vozila, če poveča svojo hitrost, medtem ko ga že prehiteva drugo vozilo (1—6)
—	vozniku, ki na cesti z ločenimi voznimi pasovi vozi po pasu, namenjenemu za promet vozil iz nasprotne
(Nadaljevanje na 3. strani)
Z upravnikom, tovarišem Ravnikarjem smo si ogledali novi prizidek, ki postaja iz dneva v dan lepši. Bodoči stanovalci si ogledujejo novi prizidek, kjer se jim bodo kmalu odprla vrata lepih in udobnih sob. S prizidkom doma bomo pridobili 48 dvoposteljnih sob, ki bodo sprejele 96 stanovalcev. Tudi novi del doma ima 4 nadstropja. V vsakem nadstropju so za stanovalce skupni sanitarni prostori, čajna kuhinja in delovna soba. Pa si nekoliko pobliže oglejmo te prostore: V vsaki sobi stojita dve postelji z nočnima omaricami, dve 3-del-ni omari, visoki do stropa, umivalnik z etažerjem in ogledalom ter dolgo zidno polico za knjige, časopise ipd. Pohištvo je temne mat barve (v enakem furnirju so tudi vrata), po tleh pa so položene vinas plošče. Del stene, kjer je umivalnik, pa je obložen s keramičnimi ploščicami — skratka, oprema sob je zelo praktična, lepa, predvsem pa enostavna za čiščenje.
Sanitarni prostori imajo v vsakem nadstropju po dva tuša, dva umivalnika z ogledali in dva stranišča. Povsod bo seveda stalno topla in mrzla voda. V vsakem nadstropju je tudi čajna kuhinja s štedilnikom, pomivalnim koritom in delovnim pultom, zraven kuhinje pa je še majhna sobica, ki bo služila stanovalcem za delovni prostor (likanje, šivanje in podobno).
V spodnjem delu novega trakta so poleg pralnice in sanitarnih prostorov še tri sobe,
ki bodo služile za razvedrilo stanovalcev. Tu bodo lahko gledali televizijo, poslušali radio, igrali šah, brali časopise in revije, skratka, nekakšen klubski prostor, kamor bodo stanovalci lahko pripeljali tudi razne obiske in podobno. Pokroviteljstvo nad temi prostori je prevzela mladinska organizacija podjetja, ki bo skrbela za red in disciplino v teh prostorih ter njihovim inventarjem.
Uroš Paunovič, tkalnica II
V novem traktu delavskega doma bo odprla svojo izpostavo tudi Ljubljanska banka. To bo prav gotovo še dodatna pridobitev za delavski dom (pa tudi za prebivalce Stražišča), saj imajo že sedaj v neposredni bližini, oziroma v obstoječih prostorih delavskega doma otroški vrtec, lekarno, restavracijo in bife, v bližini pa je tudi samopostrežna trgovina itd.
Med ogledovanjem novih prostorov smo se srečali z
Urošem Paunovičem in Dobri-vojem Milanovičem, ki sta si ogledovala sobe v novem prizidku. Oba že dalj časa tudi stanujeta v delavskem domu, zato smo ju poprosili za kratek razgovor.
Uroš Paunovič dela v tkalnici II že dve leti in pol in toliko časa tudi stanuje v delavskem domu. Med tem časom se je poročil, pa tudi prirastek že ima. žena z otrokom stanuje pri sestri v Prašah. Uroš nam je povedal, da verjetno ne bo več dolgo stanoval v delavskem domu, ker čaka na dodelitev družinskega stanovanja, vseeno pa se veseli selitve v novi del doma. Predlagal je, da bi morali še bolj poostriti disciplino glede reda in čistoče. Stanovalce, ki delajo škodo in povzročajo nerede, bi morali po najkrajšem postopku izseliti iz doma.
Dobrivoje Milanovič dela pri strižnem stroju v tkalnici
II.	V Kranju je leto in pol, doma pa je iz Črne gore. Z Bratom Radivojem, ki prav tako dela v našem podjetju, že več kot leto dni stanujeta skupaj v delavskem domu. S stanovanjem je zelo zadovoljen, saj ni pričakoval, da bo stanoval v tako lepi sobi. Menil je, da v Kranju ni podjetja, ki bi imelo za samske delavce tako lepo urejen delavski dom. Za sobo odštejeta z bratom vsak po 260 din, kar pa se mu ne zdi pretirano. Z veseljem se bosta z bratom preselila v novo sobo, če bo to možno. Dobrivoje že na zunaj izgleda miren in urejen fant, pa tudi njegova soba, kjer stanujeta z bratom, je vedno čista in pospravljena.
»Žal pa ne moremo tako pohvaliti večine moških stanovalcev!«, nam je povedal upravnik tovariš Ravnikar.
»Red in disciplina je v domu stalno na tapeti. Proti kršiteljem uvedemo sicer disciplinski postopek, vendar pa na nekatere izrečene kazni ne vplivajo dovolj vzgojno. Seveda pa so tudi primeri, kjer moramo postopati z najstrožjim ukrepom, t. j. izselitvijo iz doma.
Po vselitvi v novi trakt, bomo pristopili tudi k popravilom in obnovitvi starega dela. Nujno moramo prebeliti vse prostore in hodnike, pa tudi določena popravila so nujno potrebna. Poskrbeti bomo morali tudi za poostritev reda in discipline, kar bo vseboval dopolnjen Hišni red delavskega doma. Ne bi bilo napak, če bi povišali tudi denarne kazni za kršitelje reda in discipline, ker obstoječe ne vplivajo dovolj vzgojno. To predlaga tudi večina stanovalcev doma, ki si želi, da bi imel delavski dom tudi v tem pogledu ustrezen sloves!«, je zaključil upravnik tovariš Ravnikar.
Toliko torej za enkrat o delavskem domu. Prihodnjič pa bomo bralcem poročali o otvoritvi novega prizidka, ki bo pred dnevom republike odprl vrata novim stanovalcem delavskega doma.
R.S.
Razgovor z delegatko Olgo ing. Abramič
Sklepi 8. kongresa ZSS
7.	in 8. novembra letos je bil v Celju 8. kongres Zveze sindikatov Slovenije, katerega se je udeležila kot delegatka tudi članica našega kolektiva Olga ing. Abramič. Prosili smo jo za kratek razgovor, v katerem naj bi nam povedala nekaj splošnih vtisov o samem kongresu in odgovorila na naša vprašanja. Na prvo vprašanje nam je odgovorila takole:
»Osmi kongres Zveze sindikatov Slovenije predstavlja pravzaprav le zaključek večmesečnih razprav o osnovah za uresničitev in uveljavitev novih samoupravnih odnosov na vseh področjih združenega dela. Delegati kongresa smo zato sprejemali sklepe kot najširši dogovor sindikalno organiziranih delavcev o bodočem delu, o interesih in zahtevah delavskega razreda.
Pretekli mesec je Prešernova brigada odšla po poteh Kokrškega odreda v Polhograjske dolomite.
Ves teden je deževalo, oblaki so zatrpali nebo, mi pa smo čakali na petek z isto vnemo, kot če bi nam prigovarjalo sonce. Prišel je petek, sobota, in s soncem smo bili poplačani za vso vnemo, tudi v nedeljo, ko je zjutraj malo deževalo, smo bili zadovoljni, saj smo se zavedali, da moramo na pohodu poizkusiti prav vse — lepo in grdo vreme.
Na pohod smo odšli v petek popoldne, vrnili pa smo se v nedeljo zvečer. Prvi dan smo se odpeljali z vlakom do Vižmarjev, nato pa odšli peš
Končna ocena učinkovitosti kongresa bo odvisna od tega, koliko bomo vsi člani sodelovali pri tem, da se uveljavijo novi družbeni odnosi kot jih nalagajo nova ustava ter sklepni dokumenti 10. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije in 7. kongresa Zveze komunistov Slovenije.«
Osmi kongres ZSS je prinesel veliko prelomnico v aktivnosti in delovanju sindikata. Sprejeti sklepi tega kongresa obravnavajo praktično vsa področja življenja in dela delavcev, predvsem pa njegovo vlogo pri samoupravljanju. Kateri sklepi se vam zdijo najbolj pomembni?
»Vse naše naloge razvrščamo v 17 skupin sklepov, ki pomenijo skupaj skladno celoto; zato so vsi sklepi enako pomembni. V sklepih zajemamo vsa bistvena področja, ki zadevajo delavce v združenem delu: opredeljujemo njihovo samoupravno moč in pobudo, njihov vpliv na ustvarjanje in delitev dohodka v celoti, njihov vpliv na življenjske in delovne razmere in opredeljujemo njihov del nalog pri uresničitvi samoupravne vsebine v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih interesnih družbenopolitičnih skupnostih in ne le v sindikatih.
Podrobneje govore sklepi npr. o zaščiti delavčeve družine glede zadovoljevanja vsaj minimalnih potreb, o hi-
do Katarine, kjer smo prespali v tamkajšnji osnovni šoli. Drugi dan je potekal pohod preko Grmade v Polhov Gradec, kjer smo imeli kosilo, nato pa naprej preko Črnega vrha na Pasjo raven, od koder smo tretji dan odšli do škofje Loke. Tem smo pozno popoldne zaužili še zadnji obrok brigadne hrane, nakar smo odšli vsak na svojo stran.
Naša brigada je bila sestavljena iz dveh čet ter štaba brigade. V štabu je bila tudi tovarišica Tončka Vodnik, ki nam je vso pot pridno pripovedovala in hkrati obujala svoje spomine borbe na tem koščku naše zemlje. Hoja je bila prijetna, saj smo si jo
trejši gradnji stanovanj, o načrtovanju otroškega varstva.«
Kako si predstavljate uresničevanje kongresnih sklepov v Tekstilindusu in na katerih področjih bomo morali povečati aktivnost sindikata v našem podjetju?
»Ker so sklepi 8. kongresa Zveze sindikatov Slovenije sklepi vseh delavcev — članov sindikata Slovenije, so tudi naša naloga in obveznost. Skladno s svojo družbeno vloga in zahtevami ustavnih izhodišč bomo v Tekstilindusu usmerjali aktivnost v nadaljnji razvoj samoupravljanja v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovni skupnosti skupne službe. Politično bomo delovali pri razvijanju integracijskih procesov; stojimo tudi pred pomembno nalogo uveljavitve samoupravnih interesnih skupnosti.
Pri uresničevanju kongresnih sklepov bomo morali sprejemati sprotne akcijske programe ter določiti njihove nosilce na vseh ravneh sindikalnega delovanja; sproti bomo morali kritično spremljati, kako uspešno uresničujemo samoupravne sklepe in ugotavljati ter terjati politično odgovornost za njihovo uresničevanje; morali bomo tudi organizirano usklajevati družbene akcije z drugimi družbenopolitičnimi dejavniki.«
R. S.
lajšali s pesmijo, ki nas je spremljala povsod. Pomagala nam je pri hoji, pri kuhi, pri pomivanju posode in tudi zvečer pri tabornem ognju.
Vsi smo bili zadovoljni in prepričana sem, da je bilo vsakemu od nas življenje na pohodu všeč, kljub naporom, in da se bo vsak izmed nas tudi drugič brez premišljanja odločil za sodelovanje.
ba
Še enkrat...
(Nadaljevanje s 2. strani) smeri (1—6)
—	vozniku, ki nepravilno prehiteva v križišču (1—6)
—	vožnjo skozi rdečo luč, kadar je za semaforjem prehod za pe šce (1—6)
—	vozniku, ki prehiteva po desni (3—12)
Za konec pa še nekaj o prekoračitvi hitrosti, ki je v ospredju primerov hudih nesreč. Hitrost na magistralnih cestah je pri nas omejena na 100 km na uro, na vseh drugih pa na 80. Ce prekoračimo to hitrost plačamo 100 din, če pa jo prekoračimo na odprti ali v naselju, omejeno z znakom, je kazen 50 din. Ako v mestu prekoračimo hitrost 60 km na uro vendar ne več kot za 30 km na uro, je kazen spet 100 din, če pa vozimo hitreje, nas bo sodnik za prekršek kaznoval s kaznijo 100 —500 din.
V novem zakonu je tudi nekaj drobnejših novosti, zato bo najbolje za vsakega šoferja, da ga kupi in prebere.
Posebno opozorilo
člane kolektiva, ki se vozijo na delo z avtobusi in ki imajo namen naročiti avtobusno vozovnico za leto 1975 obveščamo, da morajo najkasneje do 10. 12. 1974 prinesti v obratno pisarno TOZD fotografijo format 4X5 cm.
Opozorilo
V primeru prekinitve delovnega razmerja ali nastopa daljšega bolniškega staleža mora koristnik takoj vrniti avtobusno vozovnico. Če bo nekdo neupravičeno zadržal vozovnico, mu bodo v celoti zaračunani stroški vozovnice.
Po poteh Kokrškega odreda
Izplačani OD - oktober 1974
Povprečni izplačani osebni dohodek na zaposlenega v podjetju znaša za mesec oktober 2.844,39 dinarjev. Po delovnih enotah pa je izplačani osebni dohodek naslednji:
Delovna enota	oktober 1974
Predilnica	2.519,15
Tkalnica I	2.558,48
Tkalnica II	2.598,64
Plemenitilnica	I	2.756,13
Plemenitilnica	II	2.672,90
Gravura	3.207,93
Delovna skupnost skup. službe	3.381,58
V mesecu oktobru smo imeli samo dva zaposlena, katerih osebni dohodek je bil pod 1.800 dinarjev.
J. S.
PREBERITE
Koliko prostih dni v letu 1975?
Plan prostih sobot za prihodnje leto je že sestavljen. Do 21. novembra bo kadrovski sektor sprejemal pripombe, po tem roku pa ga bo potrdil delavski svet podjetja. V planu je predvideno 34 prostih sobot in ostalih prostih dni 4. Če prištejemo še 9 dni državnih praznikov in 52 nedelj, nam ostane 266 obratovalnih dni. Od 365 dni v prihodnjem letu bomo kar 99 dni prosti (zraven pa naj si še vsak prišteje k prostim delovnim dnevom tudi redni dopust ! ! !)
Koristen seminar
Na podlagi sklepa delavskega sveta podjetja in v skladu s priporočili družbenopolitičnih organizacij potekajo te dni v našem podjetju seminarji za člane delavskih svetov.
Na seminarjih se obravnavajo naslednje teme:
—	PRINCIPI DELOVANJA SAMOUPRAVNIH ORGANOV IN SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE,
—	PRINCIPI DELOVANJA DELEGATSKEGA SISTEMA IN INFORMIRANJA KOLEKTIVA,
—	DRUŽBENO DOGOVARJANJE IN SAMOUPRAVNO SPORAZUMEVANJE.
Poznavanje obravnavane problematike je predpogoj za uspešno samoupravljanje in je zato v interesu tako kolektiva kot posameznika.
Žal je udeležba na seminarjih skromna ! ! !
Nerodno za zamudnike
Delavski svet skupnih služb je na seji 5. novembra ugotovil, da se število zamud na delo povečuje. Ker vsa opozorila in sprejeti ukrepi ne pomagajo, so člani DS sklenili, da naj se poslej vse take kršitelje izobesi na oglasno desko, kadrovski sektor pa zadolžili, da zamudnike prijavijo odboru za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti in škode. Mogoče pa bo sedaj le pomagalo ! ! !
Dober namen — brez uspeha!
Naše pričakovanje, da bomo ustregli našim sodelavcem iz drugih republik s tem, da jim omogočimo »naučiti se slovensko« na ustreznem seminarju oz. tečaju, se niso izpolnila. Odziv je bil nepričakovano slab: zaradi premajhnega števila prijav, TEČAJA NE BO !! !
Preventivna požarna varnost
Ročni gasilni aparat VH-10
Namen aparata
Aparat je namenjen za gašenje trdnih snovi, katere gorijo s plamenom ali žarom (les, premog, slama, papir, tekstil, plastika, rastlinska vlakna, kot so bombaž, lan in volna). Z njim ne smemo gasiti električnih naprav (elektro motorjev, stikal, razdelilnih omaric), kovin, karbida, kon-
Tehnični podatki:
—	Ročni gasilni aparat Vh-10
—	čas delovanja 55 sekund
—	domet curka do 7 m
—	teža napolnjenega aparata — 17,5 kg
—	vsebina 10 litrov.
Pod naslovom »Preventivna požarna varnost« bomo v ne-
kaj nadljevanjih seznanili naše bralce z napravami za gašenje požarov, predvsem pa, kako se jih uporablja. Tako bomo lahko tudi na ta način obnavljali znanje s področja preventivne požarne varnosti. Prispevke je pripravil naš poklicni gasilec Hubert Zavašnik.
1. izgled aparata za gašenje z vodno, 2. aktiviranje aparata, 3. gašenje: kako usmerimo curek
cetriranih kislin, kalija, natrija.
Aktiviranje aparata:
1.	Aparat snamemo s stojala — aparat je na steni ali stebru;
2.	Prinesemo ga v bližino mesta požara — na razdaljo cca 2 metra;
3.	obrnemo aparat in udarimo z njim na trdo podlogo.
Gašenje:
—	Curek usmerimo v mesto požara (središče); curek po potrebi pomikamo po goreči površini tako, da bomo hladili maksimalno površino goreče snovi.
—	Gasimo v cikcak obliki.
Polnjenje:
—	Ampula (solna ali žveplena kisline)
—	Voda, med katero je pomešana soda bikarbona.
Pri gašenju je važno, da usmerimo curek v snov, ki gori, ne pa v plamen!
nam grozi
Gripa
Ali nam tudi letos grozi gripa?
To vprašanje si zastavljajo prebivalci in zdravstveni strokovnjaki ipo vsej deželi. Odgovor ije na žalost le eden. DA, tudi letos nam gripa grozi in to še bolj resno in nevarno kot prejšnja leta. Vzrokov za to nevarnost je več. Letošnja hladna in deževna jesen je nastopila zelo zgodaj. Daljni vzhod in južno poloblo je zajela epidemija gripe že v septembru. Prejšnjo zimo je pri nas zbolelo za gripo le malo ljudi, ker ni bilo prave epidemije in zato je večina prebivalstva naravno neodporna proti tej bolezni.
Znano je, da je gripa nalezljiva, virusna bolezen, ki se naglo razvije, poteka z visoko vročino, mrzlico, bolečinami v grlu in sklepih. Bolezen traja 4 do 7 dni, če ni komplikacij. Pri otrocih je najpogostejša komplikacija vnetje srednjega Ušesa, pri odraslih — starejših osebah se posebej bojimo pljučnice.
Čeprav so strokovnjaki virus gripe odkrili že 1933. leta in ga dobro proučili, doslej niso našli nikakršnih vzročnih zdravil za gripo, ni ti iz skupine kemičnih sredstev, niti iz skupine antibiotikov. Bolnik mora v posteljo že ob prvih znakih bolezni. Bolezen moramo prele-žati. Samemu sebi in okolici
so nevarni »junaki«, ki se hvalijo, da so »gripo preboleli v stoje«. Zdravniki jih neredko srečujemo po inekaj tednih s pljučnico, vnetjem rebrne mrene ali celo s specifičnim zasenčenjem pljuč. Koristne so večje doze C vitamina in aspirin. Ostala zdravila predpiše in izbere le zdravnik. Zelo nevarno je jemanje zdravil na lastno pest. Posebej nevarno je uživanje alkohola. Ta lahko zabriše znake gripe in njenih kompl'-kacij ter zmanjša naravne obrambne moči organizma. Če temperatura kljub ležanju ne pade tretji dan, je vedno potreben posvet z zdravnikom. Otroci, stari ljudje, kronični bolniki in osebe po operaciji obvezno potrebujejo v času gripe zdravniški posvet in zdravila.
Gripa je posebno nevarna, ker nastopi v obliki velikih epidemij, ko zbolijo istočasno v istem mestu desettiso-či. To povzroča velike zdravstvene, družbene in ekonomske škode.
Zadnja leta se uspešno borimo proti epidemijam gripe s cepljenjem. Desetletne izkušnje in rezultati v SR Sloveniji kažejo, da cepljenje zagotavlja individualno in kolektivno zaščito pred gripo ter ima poleg preventivno-zdravstvenega pomena tudi velik gospodarski pomen, ker v primeru epidemije zelo zmanjša število obolelih in s tem tudi izgubo delovnih dni. Cepljenja organizirajo splošne in obratne ambulante v dogovoru z organizacijami združenega dela. Tud; v našem kraju cepimo že več let
7.	dobrim zdravstvenim in gospodarskim uspehom. Čim boljša je udeležba na cepljenju, so boljši rezultati cepljenja, iker je kolektivna zaščita odvisna od precepljenosti kolektiva. Zato je dobro, če cepimo poleg aktivnih zavarovancev čimveč ostalega prebivalstva.
Po priporočilu svetovne zdravstvene organizacije je potrebno predvsem zaščititi stare osebe, bolnike s prirojenimi in pridobljenimi srčnimi hibami, osebe z izraženim poapnenjem žil, zvišanim krvnim pritiskam in z oslabelostjo srčne mišice, bolnike z naduho, kroničnim bronhitisom in tuberkulozo ter bolnike s sladkorno boleznijo. Ne smemo pozabiti del prebivalstva, ki je najbolj izpostavljen okužbi z gripo in ki je nujne potreben za normalno življenje v deželi. To so predvsem zdravstvena in m-ometna služba, služba javne varnosti, delavci v trgovinah, predvsem v živilskih trgovinah, terenski delavci, vodovodni delavci, inikasanti, prosvetni delavci1, zunanji delavci v kmetijstvu, gozdarstvu, gradbeništvu, komunal, ni dejavnosti in drugi. Posebej je pomembno, da pred gripo zavarujemo vse tiste, katerih bolezen in odsotnost z dela bi ogrozila proizvodnjo in gospodarstvo. Dosedanje izkušnje so pokazale, da
je bilo vaško prebivalstvo doslej najmanj zaščiteno, največ obolevalo in tudi največ umiralo zaradi gripe. Zato je nujno, da cepimo tudi čimveč vaščanov.
Če hočemo doseči dober uspeh zaščitnega cepljenja, moramo pričeti s cepljenjem že v začetku novembra, ker so dosedanje epidemije pokazale, da se gripa najbolj raz. širja od decembra do februarja. Posebej ogrožene skupine prebivalcev pa moramo cepiti že prej.
V zdravstvenem domu smo že poskrbeli za cepljenje in cepivo. Cepivo, ki ga imamo na'zalogi za letošnje cepljenje je popolnoma sveže, pripravljeno je v skladu z mednarodnimi standardi, je uspešno proti gripi, ki jo povzročata virusa tipa A in B in ne povzroča reakcij aili nevšečnosti po cepljenju. Cepivo je pripravno za individualna in masovna cepljenja, a posebej učinkovfto za osebe nad 60 let starosti, osebe, ki boiu-jejo od tuberkuloze, kroničnih pljučnih bolezni, bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni, bolezni ledvic. Uspešno se sme uporabljati tudi pr. osebah, ki imajo zvišan krvni pritisk in arteriosklerozo ter pri nosečnicah v visoki nosečnosti.
Proti gripi ne cepimo otrok do 7. leta starosti, oseb, ki imajo v času cepljenja kako vročinsko bolezen ter oseb, ki so alergične na jajca, pe rutnino in perje.
Za cepljenje proti gripi imamo na razpolago sodobno opremo s katero lahko učinkovito, hitro, neboleče in nenevarno pocepimo v krat kem času velike skupine pre bivalstva. Opremo smo učinkovito preverili že prejšnja leta, prej pa so jo preverile pri masovnih cepljenjih prebivalstva in vojakov najbolj razvite dežele v svetu.
Za kompletno zaščito je potrebno dati najmanj dve dozi cepiva v presledku enega meseca.
Po naših zakonskih predpisih cepljenje proti -gripi ni obvezno, vendar ga strokovnjaki zelo priporočajo.
Dr. Mario Kocijančič
Naše plavalke spet prve!
V	okviru drugega dela III. sindikalnega prvenstva v plavanju je bilo v sredo, dne 7.11.1974 izvedeno tekmovanje v zimskem bazenu v Kranju. Sodelovalo je 12 sindikalnih organizacij, tekmovalcev pa je bilo preko 90. V drugem delu sindikalnega prvenstva je v ženski konkurenci zasedla odlično drugo mesto štromajerjeva v disciplini ženske »A« 25 m prsno s časom 0.23.1, med moškimi pa ing. Završnik tudi drugo mesto v disciplini 25 m cravl s časom 0.15.0. V disciplini štafet je naša ženska ekipa zasedla prvo mesto s časom
0.57.7.
V	seštevku spomladanskega in jesenskega dela prvenstva je bil ing. Završnik prvi na 25 m cravl, Bajželjnova prva na 25 m cravl, Štroma-
jerjeva prva na 25 m prsno. V disciplini štafet je naša ženska ekipa zasedla prvo mesto.
Tako je postala naša ženska ekipa prvak v plavanju za leto 1974, naša moška ekipa pa je zasedla 8. mesto. Naše plavalke so še enkrat dokazale, da v Kranju niso premagljive.
Rezultati jesenskega dela
Ženske A — 25 m cravl: 1. Švare (Prosveta) 0:15,1, 2. Kimovec (Planika) 0:17,2, 3. Bajželj (Tekstilindus 0:17,5 ...
5.	Štromajer (Tekstilindus)
0:20,8.
Moški C — 25 m cravl: 1. Chvatal (Prosveta) 0:13ß, 2. ing. Završnik (Tekstilindus) 0:15,0, 3. Maržič (Planika) 0:15,6...
(Nadaljevanje na 5. strani)
po skupinah, tekmovanje .pa je potekalo več dni. Organizator je zaradi tega upošte-
1. mesto v postavi JEN-KOLE — MARTELANC 2.006 podrtih lesov (Tekstilm.)
REZULTATI:
Moški ekipno 6 x 200 luča-
Razpis
nagradne
križanke
1.	nagrada: 60,00 din
2.	nagrada: 50,00 din nagrada: 40,00 din
najkasneje 1974 pri vratarju
Roše plavalke spet prve
(Nadaljevanje s 4. strani)
Moški A — 50 m oravi: 1. Stražnik (Iskra) 0:28(5, 2. Velikem) e (Obrtniki) 0:28,8 .. .
10.	Hlebec (Tekstilindus) 0:34,7
Ženske A —- 25 m prsno: 1. Švare (Prosveta) 0:16,8,	2.
Štromajer (Tekstilind.) 0:23,1 ...	5. Arhar (Tekstilindus)
0:25,2.
Moški B — 50 m prsno: 1. Pogačnik (Pr. podj.) 0:37,8, 2. Stare (Iskra) 0:38,2 ...4. Rilčar (Tekstilindus) 0:52,3 Zenske A 25 m hrbtno:
1.	Kimovec (Planika) 0:19,7,
2.	Bajželj (Tekstilindus) 0:22,9,
3.	Arhar (Tekstilindus) 0:24,2 Moški C — 25 m delfin: 1.
Maržič (Planika) 0:20,1, 2. Ing. Završnik (Tekstilindus) 0:20,2,
3.	Frelih (Planika) 0:21,0 . . .
Štafete ženske: 1. Tekstilindus 0:57.7 (20 točk), 2. Planika 1:03.7 (18 točk). ..
Rezultati: skupni vrstni red posameznikov po obeh tekmovanjih:
Zenske A — 25 m cravl: 1. Bajželj (Tekstilindus) 18 točk
2.	Štromajer (Tekstilindus) 15 točk, 3. Švare (Prosveta) 10 točk ...
Moški C — 25 m cravl: 1. ing. Završnik (Tekstilindus) (Tekstilindus) 17 točk, 2. Maržič (Planika) 14 točk), 3.—4. Finci (ZD) 10 točk . ..
Moški A — 50 m cravl: 1. Velikanje (Obrtniki) 18 točk, 10.—11. Judež (Tekstilindus) 4 točke, 15.16. Hlebec (Tekstilindus) 1 točka
Zenske »C« 25 m prsno: 1. Mišič (IBI) 10 točk, 3. Jakopin (Tekstilindus) 8 točk...
Zenske »A« 25 m prsno: 1. Štromajer (Tekstilindus) 17 točk, 2. Mubi (Tekstilindus) 10 točk, 3. Švare (Prosveta) 10 točk, 6.—7. Bajželj (Tekstilindus) 7 točk, 8.—9. Arhar (Tekstilindus) 6 točk Štafeta ženske: 1. Tekstilindus 40 točk, 2.—3. Planika 18. točk, 2.-3. IBI (18 točk) Štafete moški: 1. Iskra I 36 točk, 2. Sava I 30 točk...
6.—7. Tekstilindus 12 točk Vrstni red ekipno — ženske: 1. Tekstilindus 140 točk,
2.	Planika 88 točk, 3. IBI 86 točk ...
Vrstni red ekipno moški: 1. Iskra 247 točk, 2. Planika 180 točk, 3. Sava 133 točk... 8. Tekstilindus 54 točk.
A. O.
Osvojili prehodni pokal na VII. kegljaški tekstiliadi!
Velik uspeh naših kegljačev
Organizator letošnje VII. kegljaške itekstiliade je bilo podjetje »JUTEKS« — Žalec.
Značilnost letošnje kegljaške tekstiliade je bila rekordna udeležba tekmovalcev, zato moraim v prvi vrsti pohvaliti organizatorja za odlično izpeljavo tekmovanja. Zaradi velikega števila prijavljenih tekmovalcev se je kegljaška tekstiliada odvijala
ljen; poseben napredek je bil opazen pri ženskah. Tako ženske kot moški so dbsegali dobre rezultate.
Naša ekipa nas je ponovno odlično zastopala, saj je na zadnji tekstiliadi že tretjič zapored osvojila prvo mesto in si tako zasluženo priborila prehodni pokal v trajno last!
POTEK TEKMOVANJA IN
Borbene igre
Nastopilo je 31 podjetij. Prvo mesto so zasedli tekmo-valoi Tqper iz Celja z 892 podrtimi lesi, drugi so bili naši predstavniki z 817 podrtimi lesi, 'tretje mesto pa so zasedli tekmovalci Tekstilne iz Ajdovščine z 816 podrtimi lesi.
Dvojice
Nastopilo je 108 dvojic.
Polovica podeljenih pokalov je pripadla našim
val tudi želje posameznih ekip, namreč na kateri dan bi želeli tekmiavati (predvsem zaradi prostih sobot). Kljub temu moramo priznati, da se je celotno tekmovanje 'lepo odvijalo in je od otvoritve do zaključka v celoti uspelo.
Dobra udeležba je dokaz, da je postal te vrste šport med tekstilci zelo priljub-
Takmovalo je 36 podjetij. Prvo mesto je zasedel Tekstilindus s 5.702 podrtimi lesi, drugo mesto so zasedli tekmovalci Toper Celje z rezultatom 5.370 podrtih lesov, tretji pa so bili kegljači METKA iz Celja s 5.087 podrtimi lesi. Naši so zmagali torej z očitno premočjo.
6.	mesto KERT — BIZJAK 1.833 podrtih lesov (Tekstilindus)
Naši predstavniki so nas v tej disciplini odlično zastopali pri tako velikem številu nastopajočih.
Moški posamezno Uvrstilo se je 216 tekmovalcev
1.	mesto KAČIČ Ludvik Metka Celje — 1.033 podrtih lesov
2.	mesto JENKOLE Miro, Tekstilindus — 1.013 podrtih lesov
3.	mesto MARTELANC Vlado, Tekstilindus — 993 podrtih lesov
6.	mesto ZVRŠEN Jože
9. mesto KERT Janko
14.	mesto CVIREN Vinko 17. mesto BIZJAK Marjan Tudi v tej panogi so naši predstavniki zasedli odlična mesta.
ŽENSKE :
Ekipno 4 X 100 Nastopilo je 38 podjetij.
L mesto KOKRA Kranj — 1.625 podrtih lesov
2.	mesto MTT Maribor — 1.580 podrtih 'lesov
3.	mesto DEKORATIVNA Ljubljana — 1.513 podrtih lesov
7.	mesto TEKSTILINDUS Kranj — 1.476 podrtih lesov
Uvrstitev naših tekmovalk bi bila verjetno višja, če bi nastopile vse naše tekmovalke, tako pa nekaj naših najboljših ni bilo, ker se zaradi zadržkov niso mogle udeležiti tekstiliade. ženske pari Nastopilo je 71 parov.
L mesto KOKRA Kranj — 906 podrtih lesov
2.	mesto TKANINA Celje — 894 podrtih lesov
3.	mesto METKA Celje — 857 podrtih lesov
17. mesto TEKSTILINDUS Kranj — 733 podrtih lesov.
Tudi s tem rezultatom smo zadovoljim, posebej še zato, ker je bila zelo huda konkurenca. Rezultat bi bil prav gotovo boljši, če ne bi imela naša najboljiša tekmovalka
2.	mesto DOBRIŠEK — JUSTIN 1.886 podrtih lesov (Toper)
3.	mesto MARINŠEK — ROGELJ 1.878 podrtih lesov (TC Kranj)
4.	...
5.	mesto ZVRŠEN — CVIRN 1.863 podrtih lesov (Tekstilindus)
Zahvali
Vsem sodelavcem skladišča gotovega blaga se iskreno zahvaljujem za denarno pomoč in izraženo sožalje ob smrti mojega dragega očeta Franca Peteršič. Posebna zahvala velja Metki Friškovec.
Tilka Starec
Del naših tekmovalcev z vodjem tov. Jerebom
uredništvo Tekstilca.
Farčnikova hude krize (močne 'bolečine v križu), in tako žal ni mogla poseči v ostro konkurenco.
Posameznice
1.	mesto ZALOKAR Olga — Tkanina Celje: 468 podrtih lesov
2.	mesto ŽUMER Franoka — Kokra Kranj: 458 podrtih
lesov
3.	mesto TOMŠIČ Herta — Tkanina Celje: 451 podrtih lesov
Naša predstavnica Danica Močnik je zasedla 19. mesto, kar je zanjo že zelo dober uspeh, saj je v tem športu šale začetnica. Prepričani smo, da bomo v prihodnosti že lahko pisali o njenih boljših uspehih. 26. mesto je zasedla Marinka Farčnik, 4L mesto pa Marija Česen. Majda Peternel je pristala na 84. mestu. Tudi ta tekmovalka zasluži pohvalo, saj je prišla na tekmovanje kar iz nočne izmene, pa je zato razumljiva da je bila nekoliko v krizi.
REZULTATI EKIP Moški
1.	mesto TEKSTILINDUS
119 točk
2.	mesto TOPER Celje
72 točk
3.	mesto METKA Celje
43 točk
Ženske
L mesto KOKRA Kranj
65 točk
2.	mesto TKANINA Celje
61 točk
3.	mesto METKA Celje
38 točk
9. TEKSTILINDUS Kranj
7	točk
UVRSTITEV ZA PREHODNI POKAL
1.	mesto TEKSTILINDUS
126 točk
2.	mesto TOPER Celje
97 točk
3.	mesto METKA Celje
81 točk
Naši tekmovalci so bili 'torej že tretjič zapored prvi na kegljaški tekstiliadi in so tako osvojili prehodni pokal.
Za nadvse uspešen dosežek jim iskreno čestitamo in jim tudi v bodoče želimo, da bd dosegali tako lepe uspehe.
I.J.
Vsem sodelavkam in sodelavcem iz vzorčne tkalnice obrata II ter sindikatu tkalnice II se iskreno zahvaljujem za lepa darila, ki so mi jih poklonili ob odhodu v pokoj. Kolektivu želim, da bi tudi vnaprej dosegali čimbolj -še delovne uspehe.
Anica Valenčič
TEKSTILEC — glasilo delovnega kolektiva Tekstilindus Kranj — Ureja: glavni in odgovorni urednik Katarina Smodej in odbor za informiranje, ki ga sestavljajo: Metka Friškovec — predsednik, Peter Jekovec — podpredsednik, in člani: Ivica Koblar, Slavka Rojina, Pavla Blažič, Alenka ing. Letinič in Krista Mauser. Tisk: ČP »Gorenjski tisk« v Kranju. Oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju štev.:	421-1/72
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Nagradna križanka »29. november «	( razpis nagrad na strani 5 )