CARCARE
Matej  Bor
Ah, nikar me več ne moti,
kar daleč si,
tu olb tej poti
je dobro meni m nji,
ki zdajle spi —
in sanja —¦
Kaj?
Kdo ve,
kaj sanja bližnji in najbližji —
nemara sanja,
da je kje drusgje.
Kje daleč daleč
in da ponižni kot -sužnji
dnevi se pred njim vrste
in čakajo,
da skoz njiih slavoloke
vkoraka kakor Cezar
in da mu
pred noge položijo
svoje loke,
ki streljajo v nas,
naj smo tam, naj tu.
124