hoja glasilo delovne organizacije »hoja« ljubljana 480081 Leto 1978 Št. 3 in 4 Praznični številki na pot Ta številka našega glasila je namenjena petnajstletnici delovanja^ delovne organizacije HOJA in 1. maju — prazniku dela. Naše uredništvo se je odločilo, da za jubilej Hoje in praznik dela v praznično dvobarvno obleko odene tudi naše glasilo. DO Hoja je nastajala pred petnajstimi leti. Njen rojstni dan je 1.1. 1963, njeno prvo ime pa LKL — lesni kombinat Ljubljana. Tedaj se je združevalo več manjših obratov in delavnic. Združitev v kombinat je pripravila skupina zagnancev ob vsestranski podpori družbenopolitičnih organizacij v teh obratih. Glavni cilji združevanja so bili: delitev proizvodnega programa in enotno nastopanje na trgu; specializacija in modernizacija posameznih obratov; združitev vseh obratov na isti lokaciji izven mestnega območja in urejena oskrba z žaganim lesom. Takšno združevanje pred petnajstimi leti ni pomenilo ni-£ kakršne gotovosti, kljub temu pa je razvoj skozi vsa ta leta •£> pokazal, da je bila odločitev pravilna. Danes je v Hoji še 234 žena in mož, ki so se pred 15 leti odločili za skupno delovno organizacijo, od tega na DSSS 13, na Robu 7, v Podpeči 104, v Polhovem Gradcu 52, na Mizarstvu 25, na Tesarstvu 20 in na Škofljici 13. Skupaj z jubilejem Hoje, pa te dni praznujemo tudi praznik dela, 1. maj, ki ga praznujejo delovni ljudje vsega sveta že od leta 1889. V tem zgodovinskem letu je kongres II. Internacionale, ki je bil v Parizu, sprejel sklep, da se prvi maj praznuje kot delavski praznik. Ou jubileju Hoje in prazniku dela je želja uredništva, da vam bo glasilo všeč in da bomo vsi lepo praznovali prvomajske praznike. Pravijo, da je maj najlepši mesec — naj bo tudi letos tako. Uredništvo ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ • PETNAJSTLETNICA NAŠE DELOVNE ORGANIZACIJE SAMI KROJIMO PRIHODNOST Vsako čakanje pomeni tudi zaostajanje, zato naj nam bo le skupna aktivnost vodilo za boljši jutrišnji dan Za kolektivom »Hoje« je obdobje, ko se je z večjim zamahom in delnimi krizami razvijalo podjetje do stanja, v katerem se nahajamo. Dovolj dolga je že ta doba, da se človek včasih kar težko spomni na takratne razmere in takratno razdrobljenost gospodarjenja pod težkimi pogoji. Premaknilo se je marsikaj, marsikaj izboljšalo, veliko pa je tudi tega, kar nas še čaka. Istočasno, ko se oziramo nazaj na prehojeno pot, je prav, da razmišljamo tudi o naši prihodnosti. Kam naj nas vodi pot in kako razvijati proizvodnjo, da bo funkcionalno, tehnično in tržno najbolje usmerjena? Res je, da so najplodnejša leta lesne panoge od leta 1970 do leta 1973 zamujena za učinkovitejši poseg v razvoj tehnologije in težko bo to nadoknaditi, toda kljub temu nam ostaja izravnava z drugimi podjetji naše panoge kot izključna možnost, če želimo ostati v močni konkurenci na tržišču. Vsako zaostajanje nam namreč pomeni večje proizvodne stroške in s tem težji prodor na trg. Res je tudi to, da sedanja leta pogojuje težak gospodarski položaj, kar je razvidno iz podatkov ne le našega podjetja, temveč na splošno, ko imamo opravka z izgubami na raznih področjih, zaostajanjem v stopnji produktivnosti, investiranje pa se je znižalo na najmanjšo možno mero, če odštejemo investicije infrastrukture in nove investicije prioritetnih panog. Kako torej presekati ta gordijski vozel, v katerem se nahajamo? Izhod je v naših rokah, v večji disciplini in v odkrivanju notranjih rezerv. S temi imamo opravka praktično skoraj povsod, ponekod bolj v režijskih stroških, drugje bolj na tehničnem področju. Tudi komercialno področje je tisto, v katerem še ni bila izrečena končna beseda, temveč je delovanje v mnogih primerih usmerjeno le na kratek rok. Ravno tako bistvenega pomena so tudi naši medsebojni odnosi. Kolikor si želimo le tega, da vlada trenutno zadovoljstvo, potem stopa naš korak mimo prihodnosti. Ravno tako smo zaenkrat še v tisti fazi, ko iščemo dohodkovno soodvisnost naših TOZD. Čeprav je povezava prisotna na vsakem koraku, pa se včasih le marsikdo znajde v situaciji, da potencira le svoj trenutni položaj, posebno, če je ta ugoden, zanemari pa perspektivo podjetja kot celote. Marsikaj bo potrebno dopolniti tudi še v naši zavesti, da bomo samoupravljale! v polni meri, ne pa le tedaj, ko gre za pravice, izključimo pa dolžnosti. Zavedati se namreč moramo, da bomo dpsegli lahko razvoj le s sadovi našega dela in je zaman čakanje na intervencije od zunaj, pa naj bodo to bančne ali občinske. Marsikdo bi o tem nehote pomislil na naslednjo generacijo, da bi še ta prispevala svoj delež, toda saj smo vsi skupaj le prepleteni že sedaj iz mnogo generacij, zato mora ta pomislek izginiti iz naših misli. Kakšna je perspektiva naše celokupne proizvodnje, se sicer vidi že iz srednjeročnega programa, toda morda ne bi bilo odveč, da stvari večkrat osvetlimo in da o njih stalno razmišljamo. • PRIMARNA PROIZVODNJA Ta proizvodnja je v prvi fazi morda že najbolj definirana, saj je odvisna od surovinskega zaledja. Toda tudi tukaj se lahko položaj kaj hitro obrne, če ne bodo poslovni odnosi uspešni. Naša tendenca mora biti, da vso razpoložljivo lesno maso v ljubljanski okolici usmerimo v predelavo na TOZD. Nesmiselno bi si bilo ustvarjati iluzijo o veliki žagi, kjer bi se predelovala vsa količina na enem mestu, ker je niz okoliščin, od objektivnih pa do najbolj banalnih, ki to preprečuje. Organska prisotnost in povezanost naj nam bo vodilo tudi v bodoče, le ob tem, da je možno še marsikaj narediti za čim večjo finalizacijo razžaganega lesa v naših TOZD. Sedaj velike količine žaganega lesa prodajamo raznim potrošnikom, toda ali ne bi znali biti taki potrošniki tudi mi sami? So proizvodni programi, ki so naši proizvodnji sedaj neznani, pa vendarle so. Spomnim naj le na področje predelave lesa v palete in razne zaboje ali ogrodja, ali tega mi ne znamo delati in prodajati? To so torej tisti ključni problemi naše primarne predelave, ko mo- (Nadaljevanje na 2. strani) **************************♦*******************+********************>**************>*******************-*** * $ I ZA DVOJNI PRAZNIK DVOJNA ČESTITKA: | I 15 LET »HOJE« IN 1. MAJ — PRAZNIK DELA 1 ♦ i * i 4* Z % PETNAJSTLETNICA NAŠE DELOVNE ORGANIZACIJE SAMI KROJIMO SVOJO PRIHODNOST Zavedati se namreč moramo, da bomo dosegli lahko razvoj le s sadovi našega dela in je zaman čakanje na intervencije od zunaj, pa naj bodo to bančne ali občinske (Nadaljevanje s 1. strani) ramo težiti zaradi objektivno naraščajočih stroškov k večji realizaciji, s čimer znižujemo fiksne stroške, ki odpadejo na enoto proizvoda. Stalno naraščajoče količine hlodov ne pričakujmo, ker jih ni mogoče pričakovati v tolikšni meri, da bi zapolnilo naše zmogljivosti. Mehanizacija se izpopolnjuje in nerealno bi bilo pričakovati, da bo drevje v gozdu rastlo hitreje, kot so naše želje in zmogljivosti. • PROIZVODNJA STAVBNEGA MIZARSTVA Glede na to, da v okviru celotnega podjetja »Hoja« imamo surovino za proizvodnjo stavbnega mizarstva, je program praktično definiran, le kapacitete bi se z izboljšano tehnologijo lahko povečale na račun uporabe tudi manj kakovostnega lesa. Tudi prostorsko je perspektiva že nakazana z kasnejšo uporabo proizvodnih prostorov bivšega »Ve-loxa«. Dejstvo je, da celotno podjetje proizvede dovolj žaganega lesa, tako da povečanje proizvodnje stavbnega mizarstva ne bi smelo biti sporno. Drugo pa je vprašanje plasmana in rentabilnosti. Plasman je do sedaj usmerjen pretežno v individualno opremo objektov, čeprav je tu lahko že začetek serijske proizvodnje. Večje serije pa bi bile nujne, občasno ob ustrezni poslovni povezavi s trgovino, ker za odpiranje lastne trgovske mreže verjetno še ne bo možnosti, pa tudi kapacitete le niso dovolj velike za takšen nastop na tržišču. Obstaja tudi odprto vprašanje dolgoročnega načrtovanja in finalizacije naše proizvodnje. Ta finalizacija ne obstaja le v drugačni po- vršinski obdelavi, temveč še bolj morda v perspektivni kombinaciji z drugimi materiali. Čas namreč teče naprej in na ta razvoj moramo biti pripravljeni pravočasno. Nujnost pa je ob plasma-nu stavbnega Mizarstva tudi ustrezno povezovanje s proizvajalci vrat in to v kakršnikoli poslovni obliki, če želimo zadostiti kupčevim željam. Trgovski kanali so odprti, od nas samih je torej odvisno, kako jih bomo uspeli realizirati. • PROIZVODNJA TESARSKIH IZDELKOV Opredelitev te proizvodnje je storjena predvsem s srednjeročnim programom, in sicer v tej smeri, da bi bila osnovna preokupacija trženja v lepljenih nosilcih. Zavedati se moramo, da je čas drobnih uslug, ki so bile nekdaj zelo aktualne, prešel v podjetniško dejavnost, zato se moramo temu prilagajati. Individualna adaptacijska naročila nam sicer lahko pomenijo polnjenje proizvodnih vakuumov, ne more pa biti naša usmeritev. Lepljeni nosilci dobivajo v zadnjem času svojo »domovinsko pravico« na področju Jugoslavije, perspektivno bi veljalo razmisliti le, če bi to proizvodnjo lahko v delni meri tudi izvažali. Še bolj kot sam plasman pa je pri tem važna koordinacija dela med tozdi »Hoje« v pripravi ustreznih polproizvodov. Narava dela nam narekuje posebno budnost v rokovnih opredelitvah, zato moramo v bodoče posvečati tej problematiki posebno pozornost. Renome in plasman je bistveno odvisen od teh momentov in vse komparativne prednosti, ki jih ima »Hoja« s prostorsko lokacijo, iahko izkoristimo le na ta način. • PROIZVODNJA POHIŠTVA V opredelitvi proizvodnje pohištva imamo opravka z dvema lokacijama, to je Polhov Gradec in Podpeč, kar pa ni bistveno, če z ustrezno koordinacijo dela dosežemo enoten plasman. To je tudi tista največja komparativna prednost, ko ponudimo lahko tržišču tako program ploskovnega, kakor tudi masivnega pohištva, ali kombinacijo obeh. Vsako zapiranje TOZD v svoj program je lahko negativnost, ki se refleksira na tržišču, če ne takoj, pa zanesljivo v prihodnosti. Iz te osnove bazira torej opredelitev za proizvodnjo masive v Podpeči in ploskovnega pohištva v Polhovem Gradcu. Drugo vprašanje se poraja pri seriji ali individuali. Kot je že omenjeno pri proizvodnji stavbnega mizarstva, je isti primer tudi tukaj, ko moremo težiti, da ob maloserijski proizvodnji zadovoljujemo individualna naročila. Izdelovanje posameznih kosov pohištva je pač tipična obrtniška dejavnost, ki zahteva specifične predpogoje, ki se ne dajo adaptirati v podjetniško proizvodnjo. Tudi na tem področju imamo opravka torej z dejstvom, da čas teče naprej in se moramo njemu prilagajati, ne pa stagnirati na principih, ki so veljali pred 10 in več leti. Na področju ploskovnega pohištva je bil v širšem okviru v zadnjih nekaj letih storjen največji korak naprej, zato moramo naše možnosti prilagajati tej konkurenci in to na način, da zasledujemo izvirnost in fleksibilnost proizvodnega programa. Menim, da smo s sedanjim programom na dobri poti, le da je za to potrebno storiti tudi temeljit korak naprej v tehnoloških zmogljivostih. Masivno pohištvo povzroča težjo obdelavo, zato so tudi specifičnosti proizvodnje drugačne. Toda, ker je kolektiv v Podpeči že dokazal sposobnosti, bi veljalo to samo še dopolnjevati po tehnološki plati, da bomo na ta način prilagodljivi tržišču. Navedene besede imajo namen v skopem prerezu prikazati našo perspektivo. Še vedno pa je prisotno dejstvo, da brez aktivnega sodelovanja vseh sodelavcev ne bomo mogli storiti koraka naprej, kajti akterji uspehov smo lahko le sami in to vsi skupaj, ne pa posameznik. Vsako čakanje pa pomeni tudi zaostajanje, zato naj nam bo le skupna aktivnost vodilo za boljši jutrišnji dan. Generalni direktor: MIRO REPIC, dipl. ing. # O S M I KONGRES ZKS IN ENAJSTI KONGRES ZKJ KONGRESNI ZAKLJUČKI SO NAŠE VODILO Sprejete naloge obvezujejo slehernega — Delegatski sistem mora, postati učinkovito orožje delavca in delovnih ljudi Po precej obsežni in aktivni javni razpravi o predlogih dokumentov za osmi kongres ZKS, je kongres 3. aprila začel z delom ter ga uspešno zaključil 5. aprila. Osmi kongres ZKS je zdaj mimo, zaključki so zelo konkretni. Kongresne zaključke ni jemati tako, kot da je to samo stvar komunistov, marveč je to vodilo za slehernega člana naše družbe. Kongres je kritično ocenil premajhno uresničevanje nalog desetega kongresa ZKJ in sedmega kongresa ZKS. Posebej je bilo poudarjeno, da bo treba še bolj resno in prizadevno delati naprej, spodbujati delovne ljudi, da je boj za socializem najtesneje povezan z bojem za boljši jutri. Za to je potrebna zavest in visoka demokratična kultura, ki se kaže z dejanji. Določene so bile naloge pri izpopolnjevanju, organiziranosti in načinu dela ZK ter drugih družbenopolitičnih organizacij. Po- dane so bile usmeritve za nadaljnji razvoj in poglabljanje delegatskega sistema na vseh ravneh samoupravne demokracije, še naprej se je treba poglabljati v samoupravne in delegatske razmere tako na ravni občine, v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih ter interesnih skupnosti na eni strani, na drugi pa od občine do republike in zveze. Razvoj delegatskega sistema, kot je bilo poudarjeno, je ena bistvenih in glavnih nalog v prihodnje. Od tega je odvisno ali bomo uspešni pri izvajanju družbenoekonomskih in drugih odnosov med ljudmi ter uresničevanju začrtane usmeritve, a to pomeni, da z vsemi družbenimi sredstvi neposredno upravljajo delovni ljudje in občani. Delegatski sistem mora postati učinkovito orožje delavca in delovnih ljudi pri usmerjanju vseh tokov družbene reprodukcije. Izvajanje vseh teh nalog ni samo dolžnost članov ZK kot idejne sile delavskega razreda, ampak tudi ostalih delovnih ljudi in občanov. V obdobju med kongresoma se je ZK tudi številčno močno okrepila. Izredno pozitivno je, da v tej številčnosti velik odstotek mladih ljudi pristopa v ZK in da mladi vse bolj spoznavajo svojo prihodnost. Pa ne samo mladi, tudi delavci v vedno večjem številu vstopajo v vrste ZK zavedajoč se, da je to zares njihova organizacija. Pri sprejemanju v ZK pa je lahko edino merilo prispevek delavca k spreminjanju družbenih odnosov in njegovo aktivno delo v sredini, kjer živi. Na osmem kongresu ZKS nas je kot delegat OK ZK in član komiteja občine Vič-Rudnik zastopal in sodeloval Janez Trček, TOZD Stavbno mizarstvo. DUŠAN LEVSTIK • BEŽNA ZGODOVINA NAŠIH TEMELJNIH ORGANIZACIJ • Od obrtnih delavnic do »HOJE« Združevanje v današnjo delovno organizacijo je potekalo z dveh strani: z Gorenjske in Dolenjske Zamisel jubilejev je že precej stara. Vsak posameznik praznuje svoj jubilej pa naj bo ta takšen ali pa drugačen. Tudi pri »HOJI« so vsako leto enkrat jubilanti. Enkrat letno se zberejo iz vseh obratov vsi skupaj in to tisti, kateri so v kolektivu nepretrgoma zaposleni 10, 15, 20, 25, 30 in 35 let. »HOJA« praznuje letos 15-letnico obstoja. Vidimo pa, da imamo jubilante s 35 leti pri istem podjetju. Zato je dobro, da se spomnimo nazaj in pogledamo, kakšno pot so prehodili najstarejši jubilanti. Zgodovinska pot zdajšnje »HOJE« se je začela kmalu po osvoboditvi. Nastajala je pravzaprav iz dveh smeri. Po domače bi se lahko reklo iz Gorenjske in Dolenjske strani. Zametki ene in druge strani so bili nacionalizirani obrtniki lesarske smeri (mizarji in tesarji ter žagarji). Pa začnimo najprej pri Gorenjski strani. Meseca februarja 1949. leta je bilo z odločbo Ministrstva za gradnje republike Slovenije ustanovljeno Republiško tesarsko podjetje »Tesar« s sedežem v Parmovi ulici. Podjetje je imelo štiri proizvodne obrate in obrat komunale — ekonomije. Proizvodni obrati so bili: Mizarstvo na Celovški cesti (Perko), Tesarstvo, žaga in rezanje furnirja na Parmovi ulici (Zakotnik), Mizarstvo, tesarstvo in žaga na Linhartovi ulici (Ravnikar) in Mizarski obrat v Šmartnem pri Litiji. Komu- nala je sestavljala nekaj njiv v Šmartnem in v Ljubljani, menzo in konjsko vprego za prevoz lesa do posameznih obratov. Kolektiv je štel okrog 250 zaposlenih. Direktor je bil Alojz Kamnikar. Z modernizacijo se je začelo najprej na obratu v Parmovi ulici. Ukinilo se je rezanje furnirja, tesarji so se preselili na obrat v Linhartovi ulici. Mizarstvo iz obrata na Celovški cesti so ukinili in preselili na Parmovo, ravno tako del mizarjev iz obrata na Linhartovi. Tako je bila na obratu v Parmovi uprava podjetja, mizarstvo in žaga s sušilnico in parilnico ter kovinski obrat za vzdrževanje. Obrat v Šmartnem se je priključil današnji »LESNI« Litija. Tako se je modernizacija tesarske dejavnosti začela na obratu v Linhartovi, kjer je bila tudi žaga in centralno skladišče. Komunala je ostala v Robbovi ulici. Podjetje je preimenovale tudi naslov v konstrukcijsko tesarsko podjetje »TESAR«, sedež je ostal na Parmovi ulici. Z nadaljnjo reorganizacijo in širjenjem proizvodnje sta se podjetju priključili podjetji »UDARNIK« na Vilharjevi cesti kot proizvaja- ZA OKUPATORJA PA NE! Leta 1942 se je žaga ustavila — Osem let destilarne eteričnih olj Žago v Robu je postavila turjaška graščina. Približno 45 delavcev, po večini domačinov, jo je začelo graditi 16. 8.1923. Z obratovanjem so začeli 27.1.1924. V deseturnem delavniku je delalo okoli 30 ljudi v dveh izmenah. V postrojenju je bil polnojarmenik, venecianka, čelilnik, robilnik in večlistna krožna žaga. Pogon je dajala parna lokomobila. Okrog 1935. leta je dala turjaška graščina žago v najem. Tako je žaga obratovala vse do leta 1942, ko so partizani prepovedali nadaljnje obratovanje, da ne bi služila okupatorju. Polomili so polnojarmenik, delavci pa so šli večinoma v partizane. Pozneje, ko je bila potrebna po žaganem lesu za barake v partizanskih taboriščih in bolnišnicah ter za partizanske vasi okrog Golega, ki so jih požgali Italijani, so žago popravili in za krajši čas zopet žagali. Skozi ostali vojni čas ni žage nihče več pognal. Po vojni so se preživeli domačini vrnili na žago tako, da jo je Gozdno gospodar- stvo Ljubljana spravilo v obratovanje 1. 7. 1946 pod imenom LIO (Lesno industrijski obrat Rob). Od leta 1947 do 1950 je žago prevzelo podjetje LIP Ribnica, nakar je žaga zopet stala skoraj dve leti, ko jo je prevzela Kmetijska zadruga Rob. Zadruga je žago preuredila na električni pogon, lokomobilo pa za destilacijo eteričnih olj. Počasi so opustili obratovanje žage in delali le še v destilarni. 1.1. 1960 je prevzelo vse skupaj podjetje LPI (Lesno predelovalna industrija Podpeč). Žaga je tedaj dobila status obrata LPI. Od tedaj dalje se žaga ni več ustavila. Destilarna je delala od 1955 do 1963 pod firmo KZ Rob, nakar so s to dejavnostjo prenehali. 1966. leta so lokomobilo in kovinski dimnik razžagali in prodali za staro železo. Jeseni 1967 smo ves obrat temeljito preuredili. Polnojarmenik smo generalno obnovili, napeljali lastni vodovod, popravili stavbe in v njih uredili skladišče, brusilni-co, jedilnico, sanitarije in pisarniške prostore. VINCENC PEČEK-CENE lec fasadnih elementov ter »HRAST« iz Linhartove ulice, katero je proizvajalo kosovno pohištvo. Ob tej združitvi so ustanovili še obrat gradbene dejavnosti in projektivni biro. Pri tej reorganizaciji se je podjetje preimenovalo v »EDI-LIT«, sedež pa je bil še naprej v Parmovi ulici. To je bilo leta 1962 in tako pride do končnega formiranja tako imenovane Gorenjske strani. Združevanje na Dolenjski strani je potekalo tako, da so obrat Roleta na Linhartovi ulici (Bernik), Stavbno mizarstvo v Slomškovi ulici (Rojina) in Pohištveno mizarstvo Prule (Šemrl) preimenovali v Stavbno mizarstvo s sedežem v Slomškovi ulici. Zaposlenih je bilo okrog 250 ljudi. Direktor podjetja je bil Anton Maček. Kasneje se je podjetju priključila še žaga na Škofljici. V letu 1962 je prišlo tudi do predloga za združitev Stavbnega mizarstva in Ed; lita v enotno podjetje na Škofljici. Bili so narejeni že celotni projekti. Vendar tudi zaradi subjektivnih momentov do te združitve m prišlo. V letu 1963 pa so se združila v enotno no podjetje naslednja podjetja: Stavbno mizarstvo Slomškova, Mestno tesarstvo Ižanska cesta, Lesno predelovalna industrija Podpeč, Lesna industrija Polhov Gradec in Lesno podjetje Kozarje. Združena podjetja so se preimenovala v »LESNI KOMBINAT LJUBLJANA« s sedežem v Ljubljani na Langusovi ulici. Združeno podjetje je zaposlovalo okrog 1100 ljudi. Direktor je bil Rafael Kovačič. Podjetje »Edilit« pa se je priključilo Lesnemu kombinatu leta 1967. Današnji naziv »HOJA« pa je podjetje prevzelo s 1.1.1979. leta. ANTON BALAŽIČ • 53 LET TEMELJNE ORGANIZACIJE »TESARSTVO« »VENECIANKA« SE NI OBNESLA Začetki segajo najbrž v leto 1925 TO TESARSTVO se je razvilo iz žage in lesnega skladišča. Žaga je na tej lokaciji pričela delovati že kmalu po prvi svetovni vojni. Prvi lastnik je bil KOBI. Začetki žage segajo verjetno v leto 1925, ko je KOBI postavil žagalnico in nabavil žago VENEČI ANKO. Poskusna proizvodnja v žagi ni uspela, ker je bila VENECIANKA pritrjena kar na po veznik strešne konstrukcije. (Sledovi pritrditve VENECI-ANKE so na povezniku še vedno vidni). Ko so stroj pognali, se je celotna zgradba toliko stresla, da je s strehe padala opeka. Namesto VENECIANKE so na trdne temelje, ki drže še sedaj, postavili polnojarmenik. Poleg polno j ar-menika je KOBI kupil tudi ostale osnovne žagarske stroje. Stroje je gnala lokomobila. Poleg žage je pričela delovati tudi mizarska delavnica. Nekaj let pred drugo svetovno vojno je KOBI prenehal delati na Ižanski cesti in se preselil v PODPEČ. Prostore in stroje je odkupil POKOJNINSKI ZAVOD. Od zavoda je stroje odkupil USENIK, prostore pa so mu dali v najem. USENIK je na tej lokaciji posloval še nekaj časa po osvoboditvi. Leta 1948 je bilo ustanovljeno Mestno tesarstvo. Prvi direktor TESARSTVA je bil JOŽE FLERE. USENIK je svoje stroje odpeljal, TESARSTVO pa je dobilo druge (tudi en polnojarmenik) od Stavbnega podjetja CURK. Na TESARSTVO so tedaj prišli tudi delavci, ki so pri CURKU delali na žagi. Istočasno z ustanovitvijo podjetja so začeli graditi tesarsko delavnico, nekaj pozneje pa tudi lopo za les. Drugi polnojarmenik je bil odkupljen pri gradbenem podjetju »GRADIS«, kot staro železo. Oba polno j armenika še vedno obratujeta. Lokomobilo je odkupilo podjetje »GRADIS« iz Škofje Loke. Obratovala je do pred nekaj let. Leta 1963 so se tudi delavci Mestnega tesarstva odločili za združitev v Lesnem kombinatu Ljubljana. Leta 1968 se je TESARSTVU na Ižanski cesti pripojilo TESARSTVO z Linhartove ceste. Hkrati s pripojitvijo je pričela tudi izgradnja »NOVE HALE«, v kateri sedaj izdelujejo lepljene nosilce. Po pripovedovanju Jožeta Grimšiča zapisal STANE MESAR Žaga Rob leta 1938 ... ... in danes 44 LET GALANTERIJE V PODPECI Začetek je bil zelo skromen, potem pa V Podpeči se je marsikaj spremenilo — Prodor na tuje tržišče — Včasih je delavnik trajal 12 polnih ur V Podpeči ali bližnji okolici je v tridesetih letih prevladovalo predvsem kmetijstvo, delno gozdarjenje in pa kamnoseštvo. Glede na sorazmerno velike količine lesa v krimskih gozdovih, so v letih 1934 in 1935 zgradili v kraju prvo tovarno, imenovano stolarna. Tole je posnetek po seji delavskega sveta Okrajne lesne industrije v Podpeči leta 1952. Prvotno je objekt stal na bregu Ljubljanice. Prvih petdeset domačinov je dobilo zaposlitev in pričelo izdelovati razne lesno galanterijske proizvode, med katerimi je že na samem začetku prevladoval obešalnik. Glede na to, da je objekt stal na bregu reke, je bil domiselno rešen transport odpadkov. Po manjšem podestu so jih nosili do čolna, stresali vanj in pozneje prepeljali po vodni poti v Ljubljano. Zaradi enostranske obremenitve neutrjenega brega je prišlo 1938. leta do udora zemljišča in tako se je tovarna (stolarna) porušila. Takratni lastnik je takoj pričel pripravljati novogradnjo. Zgrajeni objekti služijo še danes namenu, kot oddelek površinske obdelave lesa in kot jedilnica v nadstropju, prvotno pa je bila v tem delu lakirna in politirnica. Kmalu po izgradnji novega objekta so se zaradi približevanja vojne vihre pričele pojavljati težave v trgovanju. Tako se je zmanjšal obseg proizvodnje in s tem v zvezi so bili na vrsti tudi prvi odpusti zavednih delavcev, ki so sodelovali v sindikalnem gibanju. V času druge svetovne vojne so se določeni artikli še proizvajali, predvsem za vojne namene, vendar je bila večina strojev demontirana. V tem obdobju je pomembno in velja posebej opozoriti na pravice in pa težave zaposlenih. Če se spomnimo, je takrat delovnik trajal po 12 ur dnevno z enournim vmesnim odmorom. Lahko si samo zamislimo, kako težavno je bilo v tistih delovnih razmerah opravljati delo. Zaradi teh težav in kratenja še marsikaterih pravic so se sindikalni aktivisti organizirano pričeli pripravljati na določene politične akcije. Glede na svoje zahteve in usmerjenost ter podporo dela ostalega kolektiva, je že v letu 1937 uspelo doseči zmanjšanje delovnega dneva na 10 ur. Istočasno pa je sindikalno gibanje dobilo nove somišljenike in borce za osnovne delavčeve pravi-ee. Po končani vojni so v tovarni zevale praznine, vendar so se v delo hitro vključile nove moči, saj kraj ni bil majhen. Ponovno in dovolj hitro so sprejeli tehnologijo izdelave obešalnikov, volilnih skrinjic, ležalnih stolov, ročajev za lopatice in raznih valjev. Ko so leta 1946 tovarno prevzeli delavci, so se lotili razširitve proizvodnih prostorov in nakupa modernejših in sodobnejših strojnih naprav. Kolektiv se je odločil za izdelovanje zahtevnih sedežnih garnitur iz masivnega lesa. Znano je, da je podpeški kolektiv bil v tem ča-lu poznan kot eden najsodobneje opremljenih v slovenskem merilu. V petdesetih letih so imeli tod ven-tilirane prostore, moderno sušilnico za les in mnogo strojnih naprav ter doma izdelanih pripomočkov. Kot zanimivost naj omenim, da prva stružnica še vedno obratuje, stara pa je že preko 20 let. Glede na sposobnost in kvalitetno izdelavo so bili že leta 1947 opravljeni prvi posli s tujino. Začeli so izvažati ležalne stole. Sledila so večja naročila tujih firm. Kot zanimivost velja omeniti, da prva tuja firma STAUTON iz Londona še vedno posluje z današnjim podjetjem, sicer ne naroča več ležalnih stolov ampak lesene obešalnike. Glede na vedno večje potrebe se je kolektiv močno širil in opravljal svoje delo v treh izmenah. Tako je od prvotnih 50 zaposlenih v letu 1934 leta 1959 tod delalo že 526 ljudi. To je bilo največje število zaposlenih v Podpeči. Zaradi tako velikih potreb po delovni sili in njeni zmogljivosti, je DS v Podpeči 19.12.1959. leta sklenil, da je treba sanirati žago Rob in to usposobiti za normalno obratovanje. Nabavljen je bil že rabljen polnojarmenik, nato pa so z lastnim znanjem ključavničarji, elektrikarji in ostali odgovorni v Podpeči usposobili žago za obratovanje. V naslednjih letih so bile vse sile usmerjene v lasten razvoj in nabavo modernejše tehnologije, ki naj bi bila sposobna proizvesti večje količine artiklov z manjšo fizično udeležbo proizvajalcev. Glede na usmerjenost proizvodnje samo na leseni obešalnik, so v tistem času mesečno izdelali 1,000.000 do 1,500.000 obešalnikov. Glede na številne težave pri plasiranju obešalnikov na tržišču, se je stalno razmišljalo o novem artiklu, ki bi v Podpeči spremenil tok dogajanj. Tako je bil leta 1968 izdelan po lastnem projektu in dizajnu kuhinjski stol. Zanj so se zanimali tudi v tujini, vendar pa zaradi izrednega zmanjšanja naročil za obešalnike, so ta projekt opustili. Naslednji in bolj dodelani program je pohištvo HOPO. Po tem vsestranskem pohištvu je sorazmerno močno povpraševanje in potrošnik v njem čedalje močneje vidi bogatost v masivnem lesu in ostale prednosti. V zadnjem času je TOZD v Podpeči v svoj program vključil tudi svetila, ravno tako pa sodeluje s slovenskimi proizvajalci ploskovnega pohištva, kot sta JELKA iz Begunj in ALPLES iz Železnikov. Na ta način se dopolnjuje proizvodni program ploskovnega pohištva z masivnim delom. Ob tolikih napisanih besedah o razvoju TOZD galanterija ne bi smeli pozabiti na kulturno rast delovnih ljudi. Omembe vredno je dejstvo, da je sindikat ustanovil DPD SVOBODA PODPEČ, ki še danes zelo uspešno deluje, pa čeprav z drugim pokroviteljem. V času petdesetih let je bil ustanovljen pevski zbor, ki je s svojim zagnanim delom in stalno vadbo osvajal prva mesta v republiškem merilu. Na pobudo sindikata so ustanovili tudi knjižnico, z udarniškim delom pa so zgradili objekt na Valeti pri Portorožu. JOŽE ŠKRBEC Več kot 20 let stara stružnica, ki še vedno obratuje • PETNAJST LET RAZVOJA V POLHOVEM GRADCU Več zaupanja in odgovornosti Razgovor z Jernejem Nartnikom, ki nam je razgrnil vse probleme, s katerimi se je srečal ob burni preobrazbi delovne organizacije — Kako je potekala združitev — Izmenjalo se je pet direktorjev — Deset let stare obljube še vedno niso izpolnjene Kako je tekel razvoj v TO »Pohištvo« Polhov Gradec, smo za sogovornika zaprosili Jerneja Nartnika, ki je bil od združitve v LKL do lanskega leta vodja obrata oziroma direktor TO. Našemu povabilu se je odzval z veseljem in zelo pretehtano odkrival vse probleme, ki so nastajali ob burni preobrazbi omenjene delovne organizacije. Po njegovem mnenju je prišlo do pobude za združitev v večjo delovno organizacijo iz takratnih manjših obratov zaradi obrtniško usmerjenega poslovanja in razdrobljenosti (žage na 8 lokacijah, pohištvo na štirih itd.). V kolektivih je prišlo do spoznanja, da se sami ne morejo dovolj dobro organizirati, predvsem na tehnološki ravni. Takratna lesna predelovalna industrija Podpeč pa je s proizvodno usmeritvijo in industrijsko proizvodnjo to omogočila. Na vprašanje, kakšna je bila klima v kolektivu, je odgovoril, da so v prvotnem planu veliko pričakovali, kar pa je bilo precej naivno. Sam kolektiv v Polhovem Gradcu je v razvoju veliko zamudil, ko je imel še škarje in platno v rokah. Takrat so bile te možnosti. Obrat je bil po finančnem in materialnem poslovanju, posebno pa pri organizaciji proizvodnje, zelo dobro organiziran. Kako pa je potekala združitev? Težko je bilo tudi takrat. Grozilo je celo, da ostanejo brez hlodovine, kolikor se ne združijo v LKL. Tako so se delovni ljudje končno le odločili za združitev. Kakšno je bilo stanje takrat v obratu in pa v celotnem kolektivu LKL, je naš sogovornik opisal zelo podrobno. Skrajšano povedano; v LKL je prišlo precej obratov s slabimi proizvodnimi prostori in neizdelanimi programi ter zelo skromno tehnološko opremljenostjo. Leta 1963 so imeli v Polhovem Gradcu približno 90 zaposlenih in okrog 3,000.000 starih din realizacije. Proizvajali so žagan les (v količinah kot danes), opaž, zaboje, spalnice iz mehkega lesa in ogrodje za kavče. Žagan les so prevažali s potiskanjem vagončkov in ročno skladali v kope. Mizarji so delali na osnovnih mizarskih strojih, največ pa ročno. Površinska obdelava je bila primitivna nad nekdanjo kovačijo. V kasnejših letih so dogradili mizarski obrat z lakirnico, skladišče in zabojarno. V teh objektih tudi danes v glavnem poteka vsa proizvodnja. Po- hvaliti velja vse delavce, ki so prijeli za vsako delo. Zgrajeno je bilo praktično vse z lastnimi močmi. Na vprašanje, katere so važnejše prelomnice v 15-letnem razvoju TO, Jerneju Nartniku ni bilo težko odgovoriti. Omejil se je na dve. Prva je bila odločitev, da se menja proizvodni program iz enostavnega na kvalitetno pohištvo. S tem se je obrat opremil s sodobnimi stroji in istočasno napravil velik skok pri usposabljanju kvalificiranih kadrov. Druga prelomnica pa je nastopila z odločitvijo in z izgradnjo prve faze nove tovarne pohištva, ki omogoča nadaljnji prostorski razvoj TO. Na vprašanje, koliko direktorjev se je izmenjalo v teh letih in zakaj »HOJA« ne dosega večjih uspehov, so iz rahlega nasmeška iz-vele besede, ki bi jim lahko rekli »zdrava kmečka logika«. Izmenjalo se je pet direktorjev, ki so bili eni več eni manj uspešni. Največ negativnega je bilo to, da so se direktorji in ostali vodilni uslužbenci prepogosto menjali. Vsiljuje se vtis, da je posameznim strokovnjakom bila HOJA le odskočna deska. Glede gospodarske rasti pa je več vzrokov. Notranja trenja, ki hromijo delo vodilnih uslužbencev v DSSS, kar se tudi prenaša na ostale sodelavce in TO. Neizvajanje razvojnega programa, kar ima za posledi- co, da člani kolektiva nimajo občutka varnosti in eksistence v bodočnosti. Premajhno je povezovanje navzven s trgovskimi organizacijami, kot tudi navznoter v medsebojnih storitvenih in dohodkovnih odnosih. Omeniti velja tudi premajhno vlaganje v tehnološko opremo, kar ima za posledico nizko storilnost ter nezadovoljivo kvaliteto dela, s tem pa slabo konkurenčnost na tržišču. Rast proizvodnje ni usklajena z vse večjo rastjo fiksnih stroškov. In v čem je prihodnost razvoja temeljne organizacije pohištva in HOJE? Predvsem v ljudeh samih, v medsebojnem zaupanju. Treba je vse programe zavestno sprejeti in za neizvajanje klicati vsakega na odgovornost, to pa je, da vsak na svojem področju delo opravi tako, kot se od njega pričakuje. Predvsem pa je pomembno, da bi ljudje razumeli samoupravljanje in ga osvojili v interesu samih delavcev, s tem bi prav gotovo bodočnost ne Jernej Nartnik bila tako črnogleda. Nujno za TO Polhov Gradec je, da se kolektivu zagotovi to, kar se mu obljublja najmanj deset let, to je dokončanje investicij v okviru razvojnega programa, kar je predpogoj za povečan obseg dela, kvaliteto dela ter zmanjšanja fiksnih stroškov. Kolektiv v Polhovem Gradcu in tudi ostali v DO HOJA so že večkrat dokazali, da zmorejo velike napore. Zato takemu kolektivu želimo samo lepo prihodnost. To so bile zaključne misli našega sogovornika. Tudi mi se mu ob tej priložnosti zahvaljujemo za vse delo, ki ga je vložil v TO in kraj Polhov Gradec, ter za prijetno kramljanje ob našem jubileju. DOPISUJTE V VAŠE GLASILO Stara žaga v Polhovem Gradcu • PREGLED POSLOVANJA STAVBNEGA MIZARSTVA V PRETEKLIH PETIH LETIH Usmeritev na opremljanje zahtevnejših objektov Iz leta v leto boljši rezultati — V prihodnje ni pričakovati pomembnejšega povečanja fizičnega obsega proizvodnje — Vrednost proizvodnje bo potrebno povečevati z izdelavo konstrukcijsko najbolj zahtevnega, kvalitetnega in ekskluzivnega stavbnega pohištva ter dodatnimi programi TO Stavbno mizarstvo je začela obratovati na lokaciji ob Koprski ulici v Ljubljani leta 1973. Prvi dve leti obratovanja niso bili doseženi zadovoljivi rezultati, predvsem zaradi neutečene proizvodnje v novih proizvodnih prostorih. Sčasoma pase je proizvodnja konsolidirala in temu primerno s o se tudi izboljševali doseženi rezultati. Ciril Mrak službe še vedno izračunavajo in prikazujejo v mesečnih obračunih uspeha poslovanja), je bil leta 1974 negativen. Tedaj so drugi obrati pokrivali izgubo in potrebna sredstva sklada skupne porabe v višini 1,318 milj. din. Leta 1975 je bil dosežen pozitivni finančni rezultat, vendar ostanek še vedno ni zadoščal za pokrivanje vseh obveznosti. Tako je zmanjkalo 358.000 din, pri tem pa smo odvedli iz dohodka 1,021 milijonov din posojila za nerazvite. Rentabilnost in ekonomičnost poslovanja se je znatno dvignila leta 1976, čeprav je tudi v tem letu zaradi interno v Hoji določenega vrstnega reda pokrivanja obveznosti iz dohodka zmanjkalo za delno pokrivanje lastnega sklada skupne porabe v višini 312.000 din. Iz dohodka Stavbnega mizarstva je bila predhodno pokrita izguba dveh temeljnih organizacij Hoje v višini 1,932 milijonov din, poleg tega pa je bilo odvedenega še 1,376 milj. din posojila za nerazvite. Delitev ustvarjenega dohodka po podatkih strokovnih služb za leto 1977 pa smo na zboru delovnih ljudi, dne 24. februarja 1978 sprejeli naslednje: 1974 1975 1976 1977 Celotni prihodek 48.738 50.339 56.520 64.196 Dohodek 8.901 12.510 16.790 20.845 Osebni dohodek Čisti dohodek 7.308 8.841 9.592 12.950 po fakturirani realizaciji — 719 1.186 5.139 5.240 Amortizacija 1.321 1.425 2.057 3.231 ČD + amortizacija 502 2.611 7.196 8.471 Celotne zaloge 14.310 14.230 11.854 13.276 Število zaposlenih 171 179 169 181 Povprečni OD mesečno 2.490 2.897 3.625 4.097 Produktivnost 100 109 112 115 Od 1. do 7. vrste v 000 din Iz priložene tabele so razvidni nekateri pomembnejši pokazatelji poslovanja te dejavnosti v štiriletnem obdobju. Iz prve vrste vidimo, da celotni prihodek niti ni naraščal veliko in to iz dveh vzrokov: v letu 1974 smo imeli v celotnem prihodku veliko udeležbo kooperantskih del, ki pa se je potem znatno zmanjševala zaradi prekinitve pogodbenih razmerij, drugi vzrok majhnega porasta celotnega prihodka pa je v dokaj stabilnih prodajnih cenah. Nasprotno pa se je dohodek iz leta v leto znatno povečeval. Čisti dohodek po nekdanjem izrazoslovju (kot razlika med celotnim prihodkom in proizvodnimi stroški, katerega naše strokovne osebni dohodki 12.950, obresti od kreditov 537, zakonske obveznosti 2.282, obveznosti do sprejetih samoupravnih sporazumov 350, stanovanjski prispevek 547, rezervni sklad 416, skupne rezerve 216, pokrivanje izgube drugih TO 1.245, pokrivanje sklada skupne porabe drugih TO 964 in poslovni sklad 648. Po podatkih strokovne finančne službe sodeluje TO Stavbno mizarstvo še pri pokrivanju primanjkljaja obratnih sredstev v drugih TO Hoje v znesku 5,581 milj. dinarjev, sama delitev ustvarjenega dohodka pa je bila pozneje delno korigirana. Celotne zaloge so bile največje leta 1974, potem pa so se zmanjševale do leta 1976. V lanskem letu so se zopet povečale v primerjavi s predhodnim letom, vendar so še vedno manjše v absolutnem znesku glede na leto 1974, še bolj pa v relativnem glede na doseženi celotni prihodek v posameznih letih. Produktivnost dela proizvodnih delavcev na bazi doseženega fizičnega obsega proizvodnje se je povečala za 15 % oziroma izdelavni časi so se po metodologiji izračunavanja v Stavbnem mizarstvu zmanjšali za prav toliko v primerjavi z letom 1974. Število režijskih delavcev je ostalo enako v vseh petih obravnavanih letih, odstopanja v skupnem številu zaposlenih se nanašajo na proizvodne delavce. Čisti dohodek preteklega leta ni bil ustvarjen samo s proizvodnjo oken, ampak tudi s prodajo velox plošč in dohodka od najemnine za oddane prostore. Od prodanega Veloxa je bil v preteklem letu dosežen čisti dohodek po obračunu finančne službe v višini 617.000 din. Pri tem pa so bili obremenjeni manipulativni stroški samo s 43.000 din, ostali pa na dejavnost oken. Po izračunu so znašali ti stroški z obžagovanjem na krajše dolžine zaradi reklamacije kupca na kvaliteto robov skupaj 420.000 din in se upoštevajoč izračun, prikazani čisti dohodek zmanjša na realnih 240.000 din, torej je rezultat še vedno pozitiven, čeprav smo se ob pripojitvi bali posledic od sprejetih zalog. Seveda je ta čisti dohodek nastal zaradi sprejetih zalog po direktnih stroških iz predhodnega leta, kar pomeni, da so bile prodajne cene nizke, oziroma kvaliteta plošč slaba. Zato tudi predhodna bojazen ni bila popolnoma odveč. Od oddanih prostorov v najem je bila dosežena realizacija v višini 2,717 milj. dinarjev. Od pripojenega Veloxa je bilo v letu 1977 prenesenih obveznosti v višini 1,31 milj. din, in sicer: prispevek za mestno zemljišče, vodni prispevek, prispevek za zaklonišča, amortizacija, vzdrževanje objekta, čuvajska služba za oddane prostore v najem, komunalne storitve, ogrevanje, PTT, HTV, porabljena voda in elektrika. Razlika med zaračunano najemnino in stroški znaša 1,407 milj. din. Struktura ustvarjenega čistega dohodka TO Stavbno mizarstvo v letu 1977 je potem naslednja: okna 3,593, najemnina 1,407 in Velox 240. Skupaj torej 5,240 milj. din. Stroški od pripojenega Veloxa z vsemi sprejetimi obveznostmi bodo v letu 1978 večji, saj bo potrebno vkalkulirati 1,06 milj. din obresti za kredit Lesnini (v naslednjih letih se bodo obresti zmanjševale) in plačati 2 milj. din v dveh obrokih glavnico kredita. Stavbno mizarstvo mora namreč v petih letih odplačati udeležbo Lesnine v izgradnjo Veloxa v višini 9,94 milj. din po 11 % obrestni meri od 1.1. 1978 dalje in še 4,5 % interkalarnih obresti v času dveletnega moratorija od 1.1. 1976. Vrednost interkalarnih obresti znašajo 756.000 din in zapadejo v plačilo leta 1978. Iz navedenega je razvidno, da bo najemnina leta 1978 približno pokrila stroške od pripojenega Veloxa vključno z obrestmi na lesninski kredit, medtem ko bo potrebno glavnico kredita odplačati iz čistega dohodka oziroma amortizacije Stavbnega mizarstva. Obveznosti bodo na j več je v letošnjem letu, ker v celoti zapadejo v plačilo tudi interkalarne obresti. če napravimo zaključek čez celotno obravnavano obdobje, lahko ugotovimo, da se je proizvodnja v TO Stavbno mizarstvo dvignila do določene stopnje, da je v zadnjih dveh letih pokrivala v glavnem vse obveznosti in sodelovala v veliki meri tudi pri pokrivanju primanjkljaja drugih TO v Hoji. Vendar akumulativnost tako Stavbnega mizarstva kot DO Hoja še vedno ni tolikšna, da bi pri delitvi dohodka na koncu leta lahko pokrivali vse sprejete obveznosti do samoupravnih sporazumov niti da bi potešili želje po pokritju sklada skupne porabe ali uspeli odvesti kakšna pomembnejša sredstva za razširjeno reprodukcijo. Nadalje uspešnosti poslovanja določene dejavnosti ne smemo ocenjevati samo na podlagi enoletnega obdobja, saj vpliva na rezultate v določenem časovnem obdobju niz faktorjev, pri čemer je upoštevati, poleg notranje stopnje opremljenosti in organiziranosti, še sprejete pogodbene in zakonske obveznosti ter obveznosti do samoupravnih sporazumov in tudi tržne razmere. V prihodnje ni pričakovati pomembnejšega povečanja fizičnega obsega proizvodnje predvsem zaradi omejenega surovinskega zaledja, sedanje predimenzionirano-sti proizvodnje slovenskega stavbnega pohištva in majhnimi realnimi možnostmi za rentabilen izvoz tovrstnih izdelkov. Naša proizvodnja bo morala biti predvsem usmerjena v opremljanje zahtevnejših objektov, pri katerih se bodo projektanti odločili za lesena okna. Vrednost proizvodnje bo potrebno povečevati z izdelavo konstrukcijsko najbolj zahtevnega, kvalitetnega in ekskluzivnega stavbnega pohištva ter dodatnimi programi. CIRIL MRAK Poslopje temeljne organizacije Stavbno mizarstvo • ZA NAŠO DELOVNO ORGANIZACIJO ODLOČILNI TRENUTKI LETA 1962 IN 1963 RAZVOJ JE NAREKOVAL ZDRUŽEVANJE Razgovor z Rafkom Kovačičem in Danilom Bajatom, ki sta sodelovala, pri združevanju v Lesni kombinat, ki naj bi pre- rastel v veliko in močno podjetje__________________________________ ___________ Veliko nas je, ki zelo malo ali pa nič ne vemo o tistih odločilnih dneh leta 1962 in 1963, ko se je rojeval Lesni kombinat, sedanja »Hoja«. Naše tovarniško glasilo je o tem pisalo ob desetletnici, pa ne bo nič narobe, če to našo zgodovino malo obnovimo. Obiskali smo tovariša Rafka KOVAČIČA in Danila BAJATA, ki sta v rojevanje zamisli o Lesnem kombinatu vložila veliko truda, morda celo del sebe. Naš pogovor z njima pa je tekel takole: • Tovariš Kovačič, bili ste prvi generalni direktor Lesnega kombinata in oče zamisli o združevanju ljubljanskih lesnih polobrtnih delavnic in tovarne v Podpeči. Povejte, kdaj ste prišli med te kolektive? Kovačič: — V Podpeč sem prišel januarja 1962 kot tehnični. To delo me je veselilo in bil sem prepričan, da bom na tem področju dosegel uspehe. Vendar pa je življenje te moje načrte zasukalo in še istega leta sem postal v Galanteriji direktor. • Kako je takrat bilo v tej tovarni? Kovačič: — Specializirani proizvod so bili obešalniki. Skladišča so bila polna izdelkov, prodaja ni šla. Bil sem mnenja: obešalnike kupujejo ljudje, ki imajo veliko oblek. Pri nas so bile takrat obleke še na karte. Vedel sem, da je naša edina rešitev — prodreti s prodajo obešalnikov na inozemska tržišča. Takrat je bilo težko izvažati že zaradi določenih kvot — zneskov, do višine katerih se je lahko izvažalo v kako drugo državo. Te kvote so bile nizke, daleč od želja in potreb naših slovenskih tovarn. Nekaj časa smo izvažali v Anglijo preko Holandije, potem smo preko Lesnine pro- drli v ZR Nemčijo, počasi se nam je odprl tudi ameriški trg. Takrat je bilo v Galanteriji, z enotami v Robu in Velikih Laščah zaposlenih okrog 640 delavcev in delavk. Z delovno silo je bilo težko. Celo možem smo naročili, da naj pridejo njihove žene delati. Med počitnicami pa nam je pridno pomagala šolska mladina. Z uspešno organizacijo dela se je proizvodnja obešalnikov povečala in lahko smo točno izvrševali vsa naročila kupcev. Kupili smo tudi nekaj novih strojev, nekaj pa smo jih izdelali v tovarni. • Uspešno plasiranje na tržišču se je verjetno tudi drugače poznalo v tovarni? Kovačič: — Finančno smo postali kar močni. Les smo vedno lahko plačali vnaprej in nismo z nabavo surovine imeli težav. V tistih letih smo v Podpeči zgradili zadružni dom, uredili zdravstveni dom, pa tudi izven tovarne smo s svojim denarjem sodelovali pri takratnih večjih investicijah, npr. pri gradnji Gospodarskega razstavišča, Javnih skladišč in podobno. Imeli pa smo z našimi partnerji tudi sicer dobre stike. Vsako leto sem z nabavnim obiskal vse dobavi- telje lesa. Pri teh obiskih pa sem pazil, da nisem rušil avtoritete sodelavca — nabavnega referenta za les. • Pa ljudje v tovarni? Kovačič: — Med nami so vladali odkriti odnosi. Povedali smo si vedno v obraz, nič za hrbtom. Vsaka stvar se da, le vprašanje kako. V tovarni ni bilo kadra z visokošolsko izobrazbo. Kader je rastel z razvojem proizvodnje. Za našo stroko pravzaprav ni bilo ustreznih šol. Veliko smo sodelovali z lesnim oddelkom na srednji tehniški šoli. Kupili smo jim marsikateri učni pripomoček, dijaki so bili ob počitnicah pri nas na praksi. Spominjam se, ko smo eno leto nakazali ves sklad za kadre naše tovarne, srednji tehniški šoli. Šole so nam pomagale, da smo organizirali razne tečaje, ki so jih opravili vsi naši takrat zaposleni delavci in delavke. Kadar smo imeli veliko naročil, smo delali v 3 izmenah; ob nedeljah pa šli vsi »vitlat« les, po opravljenem delu pa smo skupaj pomali-cali. • In kako se je porodila zamisel o združevanju? Kovačič: — Za združitev Stavbnega mizarstva v Slomškovi (katerega enota je bila tudi Žaga Škofljica), Tesarstva na Ižanski, Polhovega Gradca, Kozarij in Galanterije je govorilo dejstvo, da bi le združeni lahko dosegli razvoj, pa tudi lažje bi bilo z nabavo surovine. Tako smo se združili 1.1.1963. Imeli smo izdelan dolgoročen program razvoja. Po njem je bil center predviden na Škofljici, kjer je pomembno križišče cest in železnic, ima pa tudi svoje gravitacijsko območje lesnega zaledja. Na Škofljici naj bi zgradili novo žago in mizarstvo. V Polhovem Gradcu bi razvijali visokokvali-tetno pohištvo, Podpeč pa bi izkoriščala lesni material, ki bi ga drugi finalisti ne mogli. Zavedali smo se, da je lesna industrija podeželska industrija. Kmečki delavec zna z lesom ravnati drugače kot mestni. Na Škofljici je bilo zaledje domače delovne sile. Ob samem združevanju je bilo nekaj kadrovskih težav, ki pa smo jih skušali rešiti na najboljši način. Ljudem je bilo treba prisluhniti in sproti, skupaj reševati probleme. Naslednji, ki smo ga obiskali je bil Bajat Danilo, nekdanji direktor splošnega sektorja. • Tov. Bajat, kako pa ste Vi prišli v Podpeč? Bajat: — Ko sem bil leta 1952 upokojen, sem prišel v ta kraj in se poročil z domačinko. Sprva sem živel na Jezeru, kasneje pa tu, v Podpeči. Na domu me je poiskal tovariš Zrimšek iz podpeške tovarne in me prosil, da bi šel uredit vojaško evidenco. No, šel sem, zadevo uredil, potem so me vprašali, če bi še kaj pomagal. Tako sem počasi začel opravljati posle sekretarja v tovarni. • Pa ob združitvi? Bajat: — Sodeloval sem pri začetnih pogovorih o tej združitvi. Cilj teh dogovarjanj je bil, da bi lesnopredelovalna podjetja na območju vseh ljubljanskih občin združili v eno, močno podjetje. Skupni cilji vseh teh podjetij so bili: • Oskrba s surovino, saj smo večkrat drug drugemu les preplačevali. • Vprašanje kadrov. Vse te lesne obrti niso imele strokovnih kadrov, ker so se ti predvsem držali mesta. • Razvojni načrt, po katerem bi se posamezni obrati specializirali in bi prešli iz polobrtnega na industrijski način proizvodnje. • Ob kakšne probleme ste pri združevanju naleteli? Bajat: — Ob samem združevanju ni bilo primernega Rafko Kovačič Danilo Bajat sedeža podjetja. Lesena baraka na Langusovi je bila zasedena in praktično smo osvajali sobo za sobo. In potem je bil posredi še človeški faktor. V razgovorih o združitvi so vsa podjetja sodelovala, ko pa smo prešli na konkretno, ljudje niso hoteli biti premeščeni na Upravo in podobno. • Kaj nam lahko rečete sedaj, ko se ozrete 15 let nazaj ? Bajat: — Zamišljena je bila organizacija velikega, močnega podjetja. Imeli smo razvojni program, po katerem bi se razvijali trije centri: Škofljica, Polhov Gradec, Podpeč. Ko je tov. Kovačič šel v pokoj, so naslednji vodilni odstopali od osnovnega razvojnega programa in izdelovali nove, svoje programe. Ideja o velikem lesnem kombinatu žal ni bila nikoli v celoti realizirana. PREMAJHEN ODZIV V petek, 31. marca sta bila na TOZD Stavbno mizarstvo povabljena dva predavatelja »od zunaj« in skoraj petdeset delavcev naše delovne organizacije. Prišlo pa je šest »zunanjih« in šestnajst delavcev »Hoje«. Mar nas res zanima samo tisto, koliko dobimo jaz, pa Francka, Jernej, Pepe ob mesecu v kuverti in seveda gorje, če dobe oni trije več kot jaz, nočemo se pa pogovoriti o vprašanju, kako razvijati medsebojne odnose, da bi prišli do resnične delitve osebnih dohodkov po rezultatih dela? Mar res še nismo zreli za realizacijo Zakona o združenem delu? Tega skoraj ne morem verjeti, a vseeno izprašajmo vsak samega sebe! MAJDA LOGAR MAJDA LOGAR rii Ihojal Ihojal Volilna komisija na volišču TO Tesarstvo • VOLITVE DELEGATOV V SKUPŠČINE DRUŽBENOPOLITIČNE SKUPNOSTI IN SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI Vsak peti delavec je v delegaciji Izvolili smo 11 delegatov od skupnega števila 731 delavcev, kolikor jih je v de-_____________lovnem razmerju v naši delovni organizaciji V temeljnih organizacijah združenega dela in delovni skupnosti skupnih služb delovne organizacije HOJA, smo dne 9.3.1978 izvolili tri splošne delegacije in 6 združenih delegacij v skupščine samoupravnih interesnih ter 6 delegacij za delegiranje delegatov v skupščino družbenopolitične skupnosti. V navedene delegacije smo delavci DO HOJA izvolili 133 delegatov od skupnega števila 731 delavcev, kolikor jih je v delovnem razmerju v delovni organizaciji. Iz navedenega izhaja, da bo vsak peti delavec DO HOJA sodeloval pri delu določenega delovnega področja posamezne delegacije. Združene delegacije v skupščine samoupravnih interesnih skupnostih so bile oblikovane v treh temeljnih organizacijah, in sicer: TOZD STAVBNO MIZARSTVO LJUBLJANA TOZD GALANTERIJA PODPEČ TOZD POHIŠTVO POLHOV GRADEC I. Združena delegacija bo opravljala svojo funkcijo na delovnem področju naslednjih skupščin samoupravnih interesnih skupnosti: — vzgoja in izobraževanje, — raziskovanje, — kultura in — telesna kultura. II. Združena delegacija bo opravljala svojo funkcijo na delovnem področju naslednjih skupščin samoupravnih interesnih skupnosti: — zdravstveno varstvo, — otroško varstvo, — pokojninsko in invalidsko zavarovanje, — zaposlovanja, — stanovanjske skupnosti in — socialnega varstva oziroma skrbstva. V delovni skupnosti skupnih služb in temeljnih organizacijah združenega dela žaga Škofljica ter Tesarstvo Ljubljana pa so bile izvoljene splošne delegacije, ki bodo delegirale svoje delegate v vse skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. V temeljni organizaciji Žaga Rob na Dolenjskem nismo volili delegacij, ker ima temeljna organizacija manj kot 30 delavcev. V smislu določb 48. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine, opravljajo v takem primeru vsi delavci funkcijo delegacije. Vse delegacije se združujejo v konference delegacij na podlagi poprej sprejetega samoupravnega sporazuma, v katerem se določa tudi sedež konference delegacij. Konferenca posamezne delegacije obravnava gradiva, ki so ji predložena, usklajuje stališča delegacij temeljnih in drugih samoupravnih organizacij ter oblikuje skupna stališča, ki jih sprejema z najmanj 2/3 večine glasov vseh delegatov konference. Konferenca delegacij ima stalno delovno predsedstvo, ki ga izvoli na prvi seji. Konferenca delegacij delegira tudi po enega delegata za posamezna zasedanja zbora v zbor združenega dela skupščine družbenopolitične skupnosti oziroma skupščino samoupravno-inte-resne skupnosti. V delegacije skupščin družbenopolitične skupnosti in samoupravne interesne skupnosti so bili izvoljeni naslednji delavci TO oziroma DSSS: TOZD STAVBNO MIZARSTVO LJUBLJANA a) delegacija v skupščino družbenopolitične skupnosti: BEDEN Ivan, CVIJIČ Mile, FILIP Danica, GOLUB Stanislav, JEVNIKAR Alojz, KONČAN Dominik in PEVEC Martin. b) I. združena delegacija: HAFNER Peter, JURCE VIČ Milka, LEVSTIK Dušan, MAVSAR Milan ml., NARTNIK Marina, OSREDKAR Janko, OSREDKAR Nande, SEVER Zvone in ŠERJAK Stane. c) II. združena delegacija: BIBIČ Jože, DONKO Jože, GRADI-ŠAR Tatjana, MARCOLA Andrej, PAVLOVIČ Milenko, PERME Jože, PERME Ivanka, ŠTANGAR Jože in UHAN Janko. TOZD TESARSTVO LJUBLJANA a) delegacija v skupščino družbenopolitične skupnosti: BRLAN Jože, FORTUNA Anton. KO-RENCIC Janez, KUTEROVAC Mile, Oddala sta svoj glas na volišču TO Žaga Škofljica MAVRI Janez, OBLAK Franc in RU-GEU Janez. b) splošna delegacija: FISTER Milka, FORTUNA Anton, HITU Alojz, KORENCIC Janez, MAJ-STOROVIC Gojko, MAVSAR Henrik, OBROVAC Mile, PAVŠIČ Matija, PER- ŠIN Jože, ŠUBELJ Jože, VRACEVIC Radovan in ZAJC Marija. TOZD GALANTERIJA PODPEČ a) delegacija v skupščino družbenopolitične skupnosti: DETELIC Ivan, DOLES Franc, KRVINA Antonija, KUCLER Alojz, MODIC Ivan, PETERNEL Ciril in ŠINKOVEC Alojz. b) I. združena delegacija: KOGOVŠEK Jože, KORITNIK Ivanka, KRŽIC Ljudmila, LENIČ Milan, NOVAK Štefka, PETROVČIČ Ivan, PU-POVAC Ljubica, REPAR Dora in URŠIČ Ljudmila. c) II. združena delegacija: JEREB Jože, KRAMAR Franc, KRAMŽAR Jurij, KRAŠEVEC Nada, SMOLE Marija I., SUHADOLNIK Janez, ŠKRBEC Jože, ŠUŠTARŠIČ Marjan in ZALAR Jože. TOZD POHIŠTVO POLHOV GRADEC a) delegacija v skupščino družbenopolitične skupnosti: BRADEŠKO Jože, CAMERNIK Franc, KOŠIR Jakob, MALOVRH Martin, NARTNIK Ivan, NAGODE Milka in TRNOVEC Matevž. b) I. združena delegacija: BOŽNAR Filip, BIZJAN Andrej, KUCLAR Andrej, KORITNIK Boris, KOPRIVEC Anton, KOZJEK Tončka, PLESTENJAK Janko, RIHAR Franc in ŠKOF Jernej. c) II. združena delegacija: GRBEC Franc, HRIBERNIK Janez, HRIBERNIK Marija, KOPRIVEC Terezija, KRŽIŠNIK Pavel, KOPRIVEC Franc, NARTNIK Ivanka, ŠKOF Marjanca in TOMINEC Janko. TOZD ŽAGA ŠKOFLJICA a) delegacija v skupščino družbenopolitične skupnosti: ALICAJIC Ibrahim, JURČIČ Mile, MURSELOVIC Ismet, MURSELOVIC Mustafa, RADOCAJ Franjo, STANOJEVIČ Branko in ŠTANGAR Alojz. b) splošna delegacija: BIBER Simo, BILBIJA Lazo, BREŽIC Franc, CERGIC Salko, DEBELJAK Anton, DOBNIK Peter, ERJAVEC Anton, FINC ROZALIJA, ILIČ Marjan, KOŠAK Ana, MATJAŽ Ludvik in ZAVODNIK Stanko. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB a) delegacija v skupščino družbenopolitične skupnosti: KAVČIČ Franc, KOS Andrej, MARINIČ Stanka, OBLAK Milka, REŽEK Jana, ŠVIGELJ Mojca in TEHOVNIK Anton. b) splošna delegacija: BIZJAN Milena, CEPURAN Rada, FLORJANČIČ Katja, GORŠIC Sonja, ILINCIC Nada, LOGAR Jernej, PEC-LIN Tončka, PRINČIČ Radivoj, SKALAR Julijana, TAVČAR Saša, URŠIČ Jožefa, ZALOŽNIK Minka in ZORCIC Mirko. IVAN BREŽIC REZULTATI VOLITEV, KI SO BILE 31. MARCA LETOS NOVOIZVOLJENI SAMOUPRAVNI ORGANI V TOZD IN V DELOVNI ORGANIZACIJI »HOJA« TOZD Žaga Rob TOZD Žaga Škofljica TOZD Tesarstvo TOZD Stavbno mizarstvo TOZD Galanterija TOZD Pohištvo Delovna skupnost skupnih služb DELAVSKI SVET delavci v TOZD Žaga Božja Stane Fister Milka Bergant Franc Doles Franc Bizjan Andrej Oven Franc TOZD oziroma Rob nimajo delovne skupnosti delavskega sveta TOZD, ker jih je Brežic Franc Kerenčič Janez Gradišar Anton Kuclar Alojz Božnar Filip Kajzelj Marjan zaposlenih manj kot 30. Funkcijo DS Grum Stane Mavsar Henrik Hafner Peter Svete Lado Božnar Srečko Florjančič Katja ima njihov zbor delavcev Jurčič Mile Perič Milan Hajdinjak Dominik Jurček Francka Cankar Ivanka, st. Prebil Ivan Polončič Pavel Peršin Jože Hrovat Henrik Krvina Tončka Camemik Franc Goršič Sonja Serajnik Franc Petelin Igor Kočar Franc Lenič Marko Grbec Ivanka Žniderič Jože Purkat Ivan Rugelj Janez Kolenc Jože Kržič Vida Hribernik Ivan Zorc Angelca Vračevič Radovan Končan Dominik Kramberger Tončka Koprivec Anton Kuclar Majda Zajc Marija Lemut Stanislav Nagode Rudi Kržišnik Pavel Oblak Milka Žitnik Alojz Levstik Dušan Kržič Milka Koritnik Franc Martinčič Stanka Zupan Martin Lunar Srečko Gerdina Marta Nartnik Franc Prinčič Radivoj Mavsar Milan, st. Gregorka Jože Peklaj Alojz Pevec Martin Lebar Pavla Rihar Franc Sever Zvonimir Šuštaršič Marjan Škof Marjana Stanišič Stanka Petelin Marjeta Trnovec Matevž KOMISIJA DELAVSKE KONTROLE V TOZD Jamnik Viktor Debeljak Anton Bečaj Janez Obrovac Nikola Kucler Alojz Koprivec Alojzija Zorčič Mirko Klančar Mirko Erjavec Anton Grimšič Jože Štebej Anton Smole Marija I. Potočnik Jože Logar Jernej OZIROMA V DELOVNI SKUPNOSTI Strle Franc Hitij Alojz Tavželj Janez Šinkovec Alojz Stritthof Rudolf Homovec Vinko Ilič Marjan DELAVSKI SVET »HOJE« Gregorič Andrej Grum Stane Fortuna Anton Grm Anton Možek Ivan Božnar Srečko Majcen Anton Jančar Andrej Polončič Pavel Kerenčič Janez Hafner Peter Smole Stane Koprivec Anton Primc Zoran Rupar Jože Serajnik Franc Mavsar Henrik Krek Anton Smole Marija I. Peklaj Alojz Tehovnik Anton ODBOR DELAVSKE KONTROLE »HOJE« Klančar Mirko Ilič Marjan Grimšič Jože Perme Jože Kramžar Jurij Stritthof Rudolf Kavčič Franc Janez Čebulj, predsednik sindikalnega sveta skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je pozdravil našo sindikalno konferenco • SINDIKALNA KONFERENCA VZTRAJATI NA ZAČRTANI POTI Za reševanje stanovanjske problematike bi bilo treba zagotoviti več sredstev Dne 24. 2. letos je bila seja sindikalne konference, katere so se udeležili stari in novoizvoljeni delegati iz posameznih TOZD in DSSS in predsednik občinskega sindikalnega sveta Sob Ljubljana Vič-Rudnik Janez Čebulj. Poročilo o delovanju sindikalne organizacije v »-Hoji-« je podal dosedanji predsednik Srečko Božnar. S tem, ko se zaključuje mandatno obdobje je bila to tudi priložnost za obračun dela v celotnem mandatnem obdobju. Na konferenci je bil sprejet tudi program dela za tekoče mandatno obdobje. O programu dela bomo pisali v naslednji številki, v tem članku pa bo podano le delo sindikata v pretekli mandatni dobi. S sprejetjem Zakona o združenem delu so bile postavljene pred vse zaposlene, posebno sindikatu, pomembne naloge. Do konca lanskega leta je bilo treba uskladiti samoupravne akte podjetja. Razprava o vseh sprejetih aktih je potekala v kolektivu, sprejemali in razpravljali pa smo te akte premalo poglobljeno. Pri organiziranju tople malice je vseskozi prisotna težnja, da zares v vseh TO in DSSS organizirajo topli obrok. Če to iz objektivnih vzrokov ni izvedljivo (II. in III. izmena, ideta) pa je treba uvesti nadomestila v obliki prehrambenih bonov. V Pelegrinu so bile dograjene tri počitniške hišice. S tem je postavljena osnova za nadaljnjo izgradnjo in zazidavo razpoložljivega prostora, ki nam je še na voljo. Podaljšana je mandatna doba gradbenemu odboru, ki je svoje delo odlično opravljal. Stanovanjsko problematiko delavcev rešujemo s posojili. V bodoče bi bilo potrebno zagotoviti več sredstev, da bi se ta stanovanjski fond povečal. S tem bi omogočili prosilcem večje zneske stanovanjskega posojila in hitrejše reševanje stanovanjske problematike članov kolektiva. Zaščita delavcev na delovnem mestu tj. varstvo pri delu je pomembno delovanje sindikalne organizacije. V bodoče bo nujno poostriti preventivo na tem področju. To pa so samo nekatera najvažnejša področja, na katerih je sindikat v preteklem obdobju deloval. Zavedati se moramo, da ne moremo iskati nekih novih nalog sindikata, temveč le vztrajati na začrtani poti razvoja naše delovne organizacije in družbe. KATJA FLORJANČIČ ©SPREJELI SMO PROGRAM, KI PA ŠE NI ZAŽIVEL V PRAKSI KAKOVOST JE VODILO DO USPEŠNE PRODAJE Izbrati bomo morali skupino strokovnjakov, ki bo zadolžena za izvajanje programa — Z dobro vpeljanim sistemom zagotavljanja kakovosti bomo znižali stroške, zmanjšali reklamacije in dvignili poslovni uspeh V skupini člankov o kakovosti smo do sedaj govorili o samem pojmu kakovosti, o različnih razlagah tega pojma, o njenem pomenu in vlogi v družbenoekonomskih odnosih, predstavljen pa je bil tudi program za trajno zagotavljanje kakovosti v DO Hoja. Kot smo že tudi povedali, je delavski svet Hoje program potrdil v drugi polovici preteklega leta, vendar pa ga do danes še nismo pričeli izvajati. Dogovoriti se moramo torej, kako pristopiti k delu, da bo sprejeto zaživelo v praksi. V programu to vprašanje ni bilo zanemarjeno, vendar se kažejo še nove dopolnitve. Da moramo narediti bistvene premike v zvezi zagotavljanja višje kakovosti, v to ne dvomimo več, kajti vedno več je činiteljev, ki nas silijo v to. Razmere na tržišču lesnih proizvodov se ponovno zaostrujejo, pri tem pa bo visoka kakovost proizvodov, poleg cene, edino merilo za uspešno prodajo. Med drugim se moramo tudi dokončno vprašati, ali smo to zahtevano nalogo sposobni opraviti sami, ali pa nam bo pri tem morala pomagati zunanja strokovna organizacija. V kolikor se bomo odločili, da to opravimo sami, predlagamo naslednji postopek. Iz vrst delavcev Hoje bomo morali izbrati skupino strokovnjakov, ki bo zadolžena za izvedbo programa. Po možnosti naj bi bili ti delavci izbrani z različnih področij dela, ker naloga zahteva kompleksna znanja. Glavna naloga te skupine bi bila torej v tem, da ob pomoči strokovnih služb pripravi dokončne predloge v zvezi zagotavljanja kakovosti in ustanovitve Službe za kakovost. Že sedaj se pojavljajo številna odprta vprašanja glede ustanavljanja Službe za kakovost. To so vprašanja organiziranosti, izvajanja nalog, obsežnosti, povezovanj z drugimi strokovnimi službami in podobno. O ekonomski utemeljitvi ni mogoče razpravljati, dokler ne bomo začeli zajemati stroškov, ki nastajajo zaradi slabe kakovosti. Strošek Službe kakovosti pa mora imeti bazo, na katero se primerja. Znano je, da razen TO Stavbno mizarstvo in TO Pohištvo, druge TO nimajo vpeljanega preverjanja kakovosti, vendar tudi v teh dveh primerih lahko govorimo o inšpekciji dela, manj pa o sistemu stalnega zagotavljanja kakovosti. Ob upoštevanju vseh vidikov predlagamo, da v DO Hoja organiziramo službo za kakovost, ki bi bila organizirana takole: planer kakov. KONTROLORJI ADMINISTRATOR — TEHNOL. KAKOV. LABORATORIJ VODJA SLUŽBE KONTR.RAZISK. I. KONTR.RAZISK.il. TO INŽENIRING TO 2 Delovanje službe za kakovost vsebuje tri osnovna področja dela. To so kontroliranje, tehnologija kakovosti in garancija kakovosti. Povedati je treba, da je kontroliranje preneseno neposredno v TO, laboratorij bi bil skupnega pomena in bi opravljal naloge za potrebe vseh TO. Drugi delavci v tej službi pa bi odgovarjali za usklajeno opravljanje nalog, za planiranje nalog, analize, poročila in enotno vodenje politike kakovosti. Naloge posameznih področij bi bile: 1. Naloge kontroliranja: — vstopna ali prevzemna kontrola; — kontrola procesa proizvodnje; ■— kontrola dovršenih proizvodov; — vzdrževanje mernikov, meril in naprav; — popravljanje slabe proizvodnje. 2. Naloge tehnologije kakovosti: — ekonomske študije v zvezi s kakovostjo; — kontrola novih konstrukcij; — ugotavljanje zanesljivosti in sposobnosti proizvodnje; — planiranje preizkusov v zvezi s po-boljšanjem kakovosti; — planiranje, kontroliranje in vzorčenje; — analiza podatkov; — izobraževanje. 3. Naloge garancije kakovosti: — reklamacije kupcev; — pregled kakovosti; — preizkave zaradi kontrole; Preizkus nosilnosti že vgrajenega lepljenega nosilca — določanje kakovosti, ki jo tržišče potrebuje; — preverjanje natančnosti kontrolorjev; — poročila o kakovosti. In ne nazadnje lahko predvidevamo, da bomo z dobro vpeljanim sistemom zagotavljanja kakovosti znižali stroške, reklamacije se nam bodo zmanjšale, s tem se bo dvigal ugled DO Hoja in poslovni uspeh. Končno je tudi že čas, da dojamemo, da občasne preiskave kakovosti naših proizvodov s strani zunanjih strokovnih organizacij, ne nudijo zadovoljivih rešitev. Tudi novi zakon o standardizaciji nam nalaga nove dolžnosti v pogledu kakovosti. V nobenem primeru pa ne smemo dopustiti, da bodo začeli kupci dvomiti v kakovost naših proizvodov, kot se je to zgodilo npr. v proizvodnji lepljenih nosilcev, ko smo morali naknadno dokazovati kakovost (nosilci so bili namreč že vgrajeni). Ne toliko zaradi stroškov, ki smo jih zaradi tega takrat utrpeli, je veliko pomembnejše to, da s takim načinom dela počasi zapravljamo težko pridobljeni ugled dobrega proizvajalca. To je bil samo primer (ki se je sicer dobro končal) v vrsti primerov po naših TOZD v zadnjem obdobju, nad tem pa se moramo globoko zamisliti. S tem zaključujemo skupino prispevkov o kakovosti in upamo, da bomo dosegli željeno, to je, da bomo vsi skupaj, v sebi, začeli spreminjati odnos do kakovosti. BOJAN ANDRIC • POMEN IN VLOGA RAČUNALNIKA PRI POSLOVNIH ODLOČITVAH POT DO TOČNE IN PRAVOČASNE INFORMACIJE Z računalnikom menjamo stare navade in pravila — »Banka podatkov« je lahko v veliko pomoč — Človek prenaša svoje intelektualne sposobnosti na stroj, ki je sposoben reproducirati te sposobnosti Vse prepogosto se sliši mnenje, ki nima dosti zveze z realnostjo, da bo podjetje z nakupom računalnika rešilo vse svoje probleme in s tem nekako samodejno odpravilo določene težave v svojem poslovanju. Sodobno pisarniško poslovanje zahteva uporabo sredstev, s pomočjo katerih postane delo hitrejše, točnejše in ekonomičnejše. V samem začetku so bila ta sredstva nizke mehanizacije. S pojavom knjižnih strojev pa je obdelava podatkov dobila nov pomen. Na teh strojih se že lahko opravljajo razne računske operacije. Toda razvoj teh sredstev ni zaostajal. Iskale so se nove rešitve za kompletnejšo obdelavo raznih statističnih podatkov, priprave dela itd. Pojavila so se sredstva visoke mehanizacije, najprej klasično, nato pa elektronsko. Eno od naj učinkovitejših sredstev za obdelavo podatkov je vsekakor računalnik. Velike hitrosti elektronskih računalnikov in možnosti njihove uporabe pomagajo človeku, da v kratkem času prebrodi ogromen prepad med napredkom tehnike in administracije. Uvedba računalnika je človeku prvikrat od njegovega nastanka omogočila, da učinkoviteje izrazi svojo inteligenco. A ne samo to: omogoča človeku, da prenese svoje intelektualne sposobnosti na stroj, ki je sposoben reproducirati te sposobnosti, če hočemo izračunati učinke uporabe računalnika za obdelavo podatkov, to vsekakor ni enostavna naloga. Zato so potrebne podrobne analize in za možnost primerjav dovolj dolgo obdobje uporabe. V splošnem lahko učinke ugotavljamo z dveh stališč. Ena je indirektna korist, druga pa direktna. Indirektna korist ima skoraj neocenljivo vrednost, ker jo težko izračunamo, je pa prisotna v taki meri, da jo vsakdo čuti. Kaj pomeni za vodstvo in organe upravljanja pravočasno dobljena informacija o nekem poslovnem dogodku, ki pomaga preprečiti morebitne napake, npr. v izbiri asor-timana proizvodnje, določene količine proizvodnje itd. Nekatere odločitve imajo lahko zelo slabe posledice kot npr. določitev kalkulacije in sklepanje slabih pogodb. Zato je takšne indirektne stroške zelo težko ocenjevati in še teže pobijati njihov učinek. Laže izračunamo direktne učinke. Računalnik se gotovo izplača uporabljati za uporabo množičnih podatkov. Kakšno število pojavov lahko smatramo za množične podatke, je težko postaviti, ker variira od primera do primera. Vsekakor je za učinkovito vključitev računalnika v poslovanju podjetja nujen predpogoj, imeti izdelan organizacijski postopek. S tem pa so mišljeni programski postopki z ustreznimi organizacijskimi rešitvami za posamezna področja. Sam nakup računalnika nam brez ustreznega organizacijskega sistema ne pomeni ničesar, ker nam ne more dati pričakovanih rezultatov. Postopki in rešitve nam omogočajo pravočasno in ustrezno informacijo posameznim koristnikom, kar je garancija, da bo računalnik ne le časovno izkoriščen, ampak bo služil bistvenim potrebam podjetja ter s tem prispeval k ekonomičnosti in rentabilnosti poslovanja. Tak sistem pa nam ne predstavlja samo mehaničen prenos obstoječih evidenc na računalnik, temveč korak dalje: omogoča bivanje novih in kvalitetnejših informacij. S tem pa je mišljeno predvsem dostop do analitičnih podatkov in pa vsebinsko združevanje posameznih podatkov v informacije, prilagojeno nivoju posameznih služb in koristnikom v podjetju. Zavedati pa se moramo, da že instalirani računalnik v podjetju ne sme čakati neizkoriščen, ampak se mora čimprej vključiti v poslovni proces. To pa zahteva, da so določeni podatki že vnaprej pripravljeni. Knjiženje na strojih zahteva precizno organizacijo izpolnjevanja rokov in samega sistema dela. Organizacijo je potrebno izvesti tako, da ne pride do nejasnih podatkov, zato se morajo izvršiti vse priprave, da bi delo nemoteno potekalo. Če želimo stroj v celoti izkoristiti, mora odpasti čakanje na dokumentacijo in iskanje podatkov, poleg tega pa so še potrebne nadaljnje spremembe in dopolnitve že obstoječih postopkov, ter prehod na nova področja. Pri Uvajanju takšnega sistema se zahteva predvsem natančnost in angažiranost nosilcev posameznih aktivnosti. Tega ne morejo nadomestiti še tako dobre organizacijske in programske rešitve, kajti od osnovnih podatkov je odvisna točnost vseh nadaljnjih obdelav. Da se še na kratko dotaknemo poslovanja in delovanja računalnika pri nas. Kakor je bilo že napisano, smo v naši delovni organizaciji kupili računalnik PHILIPS 359/1000/1344. Na njem že od leta 1973 v večji meri potekajo obdelave podatkov, kot so saldakonti (kupci z odprtimi postavkami), kar nam omogoča ažurno in točno evidenco dolgovanja kupcev in hkrati vpogled v strukturo dolga po starostnih grupah. Za vsakega kupca dobimo pregled neplačanih računov, ter dolgovanje kupca po posameznih enotah. Prav tako že uspešno deluje obdelava obračuna osebnih dohodkov, kjer na enostaven in hiter način izračunamo zaslužek posameznega delavca, vzporedno s tem pa daje analitične podatke za posamezne obračunske enote in celotno podjetje. Vse to so dobre strani poslovanja. Pojavljajo pa se tudi problemi, ki nastajajo zaradi netočnega izpolnjevanja dokumentov, ki se obdelujejo na računalniku. Ker pa je osnovni pogoj (kakor sem že omenila) pravilno in točno izpolnjevanje dokumentacije. Zato si moramo prizadevati, da to izboljšujemo, ker se v nasprotnem primeru izgublja pomen dobrega poslovanja. Pomembno je tudi opozorilo, da samo s skupnim sodelovanjem več in boljše delamo, kajti posameznik brez razumevanja ostalih ne more narediti ničesar. V letošnjem letu imamo namen prenesti poslovanje osnovnih sredstev na računalnik, kajti dosedanje delo je zahtevalo veliko časa in dela, da je bilo ob pravem času zaključeno. S takšnim delom bomo lahko v veliko krajšem času obdelali in imeli pravočasno na razpolago potrebne informacije za nadaljnjo uporabo. Pri samem prehodu na takšen sistem dela bo potrebno uskladiti in upoštevati želje vseh tistih, ki te podatke pri svojem delu potrebujejo. Z uvedbo računalnika pridemo do tega, da menjamo stare, skozi stoletja pridobljene navade in pravila. Zato tudi tako imenovana klasična organizacija postane odveč, ker zanjo ni več prostora. Vsa obdelava podatkov se koncentrira na računalnik, kjer se ustvarja »banka ali skladišče podatkov«. Do tako shranjenih ažurnih podatkov imajo direkten pristop vsi, ki so zanje zainteresirani. ZDENKA MUŠIC INVESTICIJSKA VLAGANJA Na. prostoru, ki je predviden za izgradnjo energetskega objekta, naj bi že kmalu zabrneli gradbeni stroji — Visoka stopnica, ki pa ni nedosegljiva Po srednjeročnem razvojnem programu bi moralo biti letošnje leto prelomno v TO 2, »Pohištvo« Polhov Gradec. Program predvideva 14,110.000 din vlaganja za izgradnjo in opremo v TO. Ob izidu glasila naj bi že brneli gradbeni stroji na prostoru, ki je predviden za izgradnjo energetskega objekta. Dokumentacija, ki je potrebna za omenjeno izgradnjo, je izdelana kljub težavam, ki pri takih objektih nastopajo. Izdano je lokacijsko dovoljenje in z malenkostmi še potrebnimi mcntacije pričakujemo, da pridobljeno pravočasno, to In kaj se skriva v debelih mapah načrtov. Na papirju je vrisana opisana in predpisana bodoča hrbtenica TO »Pohištvo«, to je energetski objekt z zakloniščem, ter nadaljevanje gradnje bodočih proizvodnih prostorov. Prav energetika, začenši od toplotne energije za ogrevanje in tehnološke porabnike, nam v sedanjih pogojih zastavlja nerešljive uganke. Improvizacije pa mora biti konec, ker je izredno draga in boleča. Ravno tako je problem z oskrbo električne energije, kom-primiranim zrakom in odsesova-njem odpadkov. Prav te kritične točke bomo odpravili z izgradnjo energetskega objekta, ki bo omogočil normalni razvoj TO. Energetski objekt bo zavzemal tlorisne površine 21,40 X X 15,50 m. Razdeljen je na več pro- i dopolnitvami celotne doku-bo tudi gradbeno dovoljenje je v sredini aprila. štorov. Največjega zavzema kotlovnica, kjer bosta instalirana dva vročevodna kotla z zmogljivostjo: večji z 2,182 G cal/h in manjši z 0,77 G cal/h. Temperatura vode 160 stopinj Celzija. Manjši kotel je predviden za obratovanje v letnem času za tehnološke porabnike in sanitarno vodo. Zanimivost bo vsekakor 25 m visok dimnik. Zaradi zmanjšanja onesnaženja ozračja je višina predpisana, ker leži v precej zaprti kotlini. Ostali del objekta je predviden za trafo in kompresorsko postajo ter pomožne prostore. V neposredni bližini kotlovnice bo montirana cisterna za mazut s črpalno postajo in pa betonski podstavek silosa za drobne odpadke. V vogalu med že zgrajeno skladiščno halo in sedanjo strojno delavnico bo stalo zaklonišče s kapaciteto do 50 oseb. Zaklonišče bo pol vkopano in opremljeno po predpisih, ki so predvideni za omenjene objekte. Drugi pomembni objekt je dograditev nove skladiščne hale v tlorisni izmeri 56X30 m proti jugu. Ko bo končan tudi ta objekt in dograjeni še dodatni potrebni prostori v že zgrajeni in predvideni novi skladiščni hali, bodo izpolnjeni pogoji za preselitev celotne proizvodnje v nove prostore. Z izgradnjo in opremo omenjenih objektov bo opravljena prva etapa izgradnje tovarne pohištva v Polhovem Gradcu. Sama zazidava je zasnovana tako, da bo možna nadaljnja izgradnja proti jugu brez večjih težav. Po zaključit vi prve etape v tako imenovano infrastrukturo, to je energetiko, stavbe za proizvodnjo, ceste in skladišča, bo opravljen pomemben korak v zgodovini TO Pohištvo Polhov Gradec. Po tem obdobju, ki naj bi trajal od 1. 1980, pa bo treba poskrbeti predvsem za tehnološko opremljenost, ker nam bo le ta omogočila konkurenčni boj na svetovnem in domačem tržišču. V celotnem povojnem obdobju je bil kolektiv pred mnogimi problemi in značilno zanj je to, da je s samoodrekanjem in veliko delovno vnemo uresničil začrtane naloge. Zato ni bojazni, da ne bi prestopili tudi to stopnico, čeprav je dokaj visoka. Kolektivu je omogočena nadaljnja rast na vseh področjih, ne le na pridobitvi novih proizvodnih prostorov. Z razširitvijo bomo lahko zaposlili nove delavce. S povečanjem proizvodnje, predvsem pa v dvigu kvalitete, moramo omogočiti zaposlenim dodatno strokovno Kotel že od novega leta čaka na pravo streho usposabljanje in izpopolnjevanje. Z vseh zaposlenih v sami tovarni in uvajanjem nove tehnologije omo- pa v kraju, kjer živijo, gočiti prijetne delovne pogoje, ki bodo pripomogli na dobro počutje ANTON TEHOVNIK • SKORAJ VSA ZASTAVLJENA VPRAŠANJA SO DOBILA TUDI PRIMERNE PREDSTAVITEV NAŠIH SINDIKALNIH Ivan Erčulj, Stanka Stanišič, Lado Peterlin, Matevž Trnove, Marija Smole, Anton Balažič in Stanko Zavodnik so člani Januarja in februarja so bili v vseh TOZD in delovni skupnosti skupnih služb izvoljeni novi izvršni odbori sindikata, ki so med tem že pričeli z delom. Predstavljamo vam po enega sindikalnega funkcionarja iz vsake TOZD, iz skupnih služb pa predsednika sindikalne konference. Vsakemu predstavljenemu delavcu sindikata smo dali možnost postaviti vprašanje v zvezi s perečo problematiko v TOZD ali DO. Na ta vprašanja pa smo skušali najti odgovore pri ustreznih strokovnih službah ali posameznikih. • POČITNIŠKE HIŠICE IVAN ERCULJ, predsednik IO OOS TOZD Tesarstvo, rojen 1.1943. V Hoji se je zaposlil v obratu mizarstva Slomškova na Prulah. Po odsluženju vojaškega roka je bil premeščen na Tesarstvo, Ižanska c., kjer dela že 15 let. Sedaj dela kot skupinovodja pri izdelavi lepljenih nosilcev. V pretekli mandatni dobi je bil član delavskega sveta TOZD Tesarstvo. Na vprašanje, s kakšnimi nalogami se bo njihov sindikat največ ukvarjal, je povedal, da je trenutno najbolj pereče vprašanje premajhnih kapacitet počitniških hišic na morju. Misli, da bi se sredstva za postavitev še 3 hišic v Umagu morala najti. Preureditve in obnovitve pa sta potrebni tudi hišici v Fiesi, kakor tudi brunarica na Krvavcu. Glede športnih dejavnosti in rekreacije pa se bo treba bolj povezovati z drugimi TOZD in športnim referentom DO, ki povezuje vse TOZD v tej zadevi (plavanje, izleti v hribe, kegljanje). Dogovarjajo se, da bi tudi v njihovi TOZD organizirali obisk drugih TOZD. Pripomnil je še, da IO OOS ovira pri delu predvsem velika odsotnost delavcev zaradi obilice montažnih del. • Vprašanje: — Kdaj bo položen asfalt na TOZD Tesarstvo? Jernej Logar, vodja odd. za varnost in vzdrževanje: — Asfalt na TOZD Tesarstvo bo predvidoma položen v mesecu maju 1978, z izvajalcem del pa je že sklenjena pogodba. • IZOBRAŽEVANJE Članstva STANKA STANlSlC, blagajnik IO OOS TOZD Stavbno mizarstvo, rojena leta 1955. V TOZD Stavbno mizarstvo se je zaposlila leta 1974, prej pa je bila že eno leto Hojin štipendist. Zdaj opravlja naloge blagajničarke TOZD. Naloge blagajnika sindikata je opravljala že v pretekli mandatni dobi, sedaj pa je poleg te funkcije tudi kandidat za delegata v delavskem svetu TOZD. Meni, da bo v tekoči mandatni dobi moral sindikat še posebej posvečati pozornost izobraževanju članstva, uresničevanju sindikalne liste, izboljšanju delovnih pogojev, sodelovanju med sindikalno organizacijo in samoupravnimi organi, pomagati delavcem v socialnih in stanovanjskih težavah. Prav tako pa se bo IO zavzemal in sodeloval pri izgradnji novih počitniških kapacitet, saj so obstoječe veliko premajhne, da bi zadovoljili vsem željam delavcev. Nujna pa bi bila tudi izgradnja lastne kuhinje na TOZD. • Vprašanje: — Kako in kdaj se bo uredilo vodenje knjigovodstva sindikata? — Kako in kdaj se bo uredilo vodenje knjigovodstva sindikata bo strokovna služba v finančno računskem sektorju obvestila vse osnovne organizacije sindikata s posebnim obvestilom — navodilom do meseca maja 1978. • ZBLIŽEVANJE TOZD LADO PETERLIN, predsednik IO OOS TOZD Žaga Rob, rojen leta 1949, v TOZD pa se je zaposlil pred štirimi leti kot voznik viličarja. V februarju mesecu je bil izvoljen za predsednika IO OOS TOZD Žaga Rob. Ker je ta TOZD precej odmaknjena od drugih, meni, da mora sindikat še posebno aktivno delati in se s tem zbliževati z ostalimi TOZD, organizirati bi bilo treba še kakšno srečanje z ostalimi TOZD. Želi, da bi bilo čim več delavcem omogočeno čimdaljše letovanje, pa da bi se tudi delavci z žage več odločali za pravi dopust in tako nabirali moči za nadaljnje delo. • Vprašanje: — Obseg proizvodnje se na žagi že nekaj časa ni bistveno spremenil, zanima ga ali se bo proizvodnja v prihodnje kaj razširila? Peček Vincenc, direktor TOZD Žaga Rob: — V letošnjem letu bo proizvodnja malenkost večja (10%), računa pa se na razširitev proizvodnje, ki bi ne bila samo primarnega značaja. Pripomnil je, da to verjetno še ne bo drugo leto, pač pa v naslednjih letih, upoštevajoč surovinsko zaledje, delovno silo, prostorsko utesnjenost itd. • SODELOVANJE S KRAJEVNO SKUPNOSTJO MATEVŽ TRNOVC, namestnik predsednika IO OOS TOZD Pohištvo, Polhov Gradec, rojen leta 1942. V TOZD se je zaposlil leta 1965 kot ročni mizar, sedaj pa opravlja naloge vodje površinskega oddelka, aktivno sodeluje v DS TOZD, sindikatu, je delegat v SIS. Osnovna organizacija sindikata, katere član je, si je zadala nalogo, da je potrebno še bolj aktivno sodelovati s krajevno skupnostjo in njenimi organizacijami, čeravno je res, da je bilo to sodelovanje že doslej kar uspešno. Tudi pri reševanju stanovanjskih problemov delavcev mora imeti sindikat vidnejšo vlogo. Tako kot do sedaj se bodo v velikem številu udeleževali krvodajalskih akcij. Pomembna naloga sindikata je oživitev delovanja delegatov v SIS in samoupravnih organih. Ker se vedno več delavcev iz te TOZD odloča za letni oddih na morju, se bo IO sindikata zavzemal za pridobivanje novih zmogljivosti, da čez čas ne bo potrebno skrajševati časa letovanja. • Vprašanje: — Kdaj se predvideva novogradnja v Polhovem Gradcu? — Jernej Logar, vodja oddelka za varnost in vzdrževanje: — Planirana novogradnja (kotlovnica, skladiščna hala) se bo pričela predvidoma že v mesecu aprilu 1978. Več o investicijah v Polhovem Gradcu piše v članku Antona Tehovnika. • URESNIČEVANJE ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU MARIJA SMOLE, predsednica IO OOS TOZD Galanterija, rojena 1. 1936. V Galanteriji se je zaposlila leta 1953, torej je že kar 25 let član tega kolektiva. Do izvolitve za predsednico IO pa je bila član IO OOS. V tekoči mandatni dobi ima IO najpomembnejšo nalogo vložiti vse napore v dosledno uresničevanje ZZD ter zavzemanje za ureditev dohodkovnih odnosov. Poleg tekočih nalog, kot so priprave in obravnave predlogov samoupravnih sporazumov, sodelovanje z dele- gati SIS in predvsem skrb za izobraževanje ob delu. Pred kratkim se je enotnost kolektiva že pokazala, saj so organizirali udarniško delo, da bi tako vsaj malo pomagali TOZD iz finančnih težav. IO pripravlja tudi izlet s strokovnim ogledom kakšne sorodne tovarne. Nejasno jim je še vedno vprašanje, kateri artikel bo nosilec proizvodnje v TOZD, kajti to slabo vpliva na proizvodnjo in na delavce same. Meni, da se skupne službe premalo trudijo za boljši jutri, in da bi tolikšno število strokovnih delavcev moralo dati boljše rezultate. Zelo težko je poslušati očitke na rovaš TOZD, ki je v izgubi, vendar meni, da delavci v proizvodnji niso krivi tega. Pripomnila je še, da je tudi od novega zakona o delitvi po delu bore malo, ker so že nekaj dni po referendumu dobili slabo novico o nižji vrednosti točke. • Vprašanje: — Zakaj se generalni direktor ne udeležuje zborov delavcev v Podpeči? Repič Miro, dipl. inž., generalni direktor: Kolikor bi se želel udeležiti vseh zborov na vseh TOZD, potem to fizično ni možno, sicer pa je direktor TOZD, zaradi tega je smotrna udeležba na pomembnejših zborih, če to terminsko ustreza. • GRADITEV SAMOUPRAVNIH ODNOSOV ANTON BALAŽIČ, predsednik konference sindikata Hoja, rojen 1.1928. Zaposlil se je pri takratnem podjetju Tesar na Celovški, ki je predhodnik Edilita, LKL in končno Hoje, torej njegova skupna delovna doba traja že kar 26 let pri Hoji. Do sedaj je bil član in predsednik DS, sindikata in sekretar OO ZK. Anton Balažič Stanko Zavodnik ODGOVORE MERODAJNIH DELAVCEV novih izvršnih odborov sindikata Konferenca sindikata Hoje se bo v tej mandatni dobi morala predvsem zavzemati za nadaljnjo graditev samoupravnih odnosov, izboljševanja medsebojnih odnosov v DO, proučevati bo treba tudi odnose stroškov proizvodnje in režije. Zelo važno je vprašanje kadrovske politike, pri kateri mora sindikat imeti glavno vlogo. Se bolj se bo moral zavzemati za večje OD na podlagi produktivnosti dela. Posebno poglavje pri delu konference pa je področje družbenega standarda. Kajti vsako izboljševanje družbenega standarda se ne kaže samo v delavčevem zadovoljstvu ampak tudi pri njegovem odnosu do dela in produktivnosti. Konferenca sindikata Hoje bo skušala naloge, ki si jih je zadala, tudi kar najbolje izvršiti. • Vprašanje: — Glede na to da druge sorodne lesne DO mnogo več investirajo kot Hoja, bi radi vedeli, kako bomo izvajali razvojni program in investicije, glede na finančno stanje naše DO? — O navedeni problematiki bo zaradi obsežnosti pisano v naslednji številki glasila. Poročilo bodo podale strokovne službe v fi-nančno-računovodskem sektorju. • USTANOVITEV MLADINSKE ORGANIZACIJE STANKO ZAVODNIK, sekretar IO OOS TOZD Žaga Škofljica, rojen 1.1945. V pretekli mandatni dobi je bil prav tako sekretar IO OOS in sedaj ponovno izvoljen, je tudi v delegaciji SIS in kandidat za delegata v DS TOZD. V TOZD Žaga Škofljica se je zaposlil leta 1974, kjer opravlja naloge elektrikarja in skladiščnika TOZD. V tekoči mandatni dobi si je sindikalna organizacija naložila kar velike naloge. Med drugim imajo v načrtu ustanoviti mladinsko organizacijo. To verjetno ne bo predstavljalo kakšnega velikega problema, ker je to TOZD s pretežno mladimi delavci. Še naprej bodo sodelovali z osnovno šolo Škofljica, ki jo TOZD in sindikat tudi finančno podpirata (dramsko in folklorno skupino). Spodbujati in širiti bo treba tudi športno aktivnost delavcev, na primer s pohodi po okoliških hribih. Posebna skrb pa velja tesnejšemu sodelovanju z ostalimi osnovnimi organizacijami sindikata Hoje. • Vprašanje: — Realizacija planov do 1.1980 na TOZD Žaga Škofljica? Vprašanje postavlja zato, ker ugotavlja, da smo že v marcu mesecu pa ni videti priprav za izvajanje planiranih investicij v letošnjem letu. Anton Tehovnik, vodja oddelka za razvoj in tehnologijo: — Predvidene investicije za TOZD Žaga Škofljica v letu 1978: uvozni transporter, ki bo domače proizvodnje, možna je nabava iz socialističnih dežel, kar bomo odločili skupno s strokovnjaki TOZD ter dvostranski robilnik in podmizni čelil-nik. Iskali smo dovoljenje za uvoz z zahodnega tržišča, kar pa je bilo odklonjeno že na prvostopenjskem organu. Ostane varianta, da te stroje nabavimo v Sovjetski zvezi. Treba se bo odločiti do konca aprila. MAJDA KUCLAR • PRIMER, KI BI GA VELJALO POSNEMATI UDARNIŠKO DELO Pobuda sindikalne organizacije v podpeški Galanteriji je naletela na ugoden odmev Podpeški TOZD je v svetu, kakor tudi doma poznan predvsem po lesenih obešalnikih. Vendar z imenom še niso rešeni vsi problemi, s katerimi se TOZD že dolga leta spopada in jih bolj ali manj, ob pomoči odgovornih služb, uspešno rešuje. V preteklem letu se je stanje ponovno pričelo obračati Podpečanom v prid, saj so bile proizvodne zmogljivosti večji del zasedene, izdelki pa namenjeni direktno na tržišče. Sindikat je stalno bedel nad uspehom in spremljal ukrepe za izboljšanje stanja ter se zavzemal za večjo prizadevnost kolektiva. V odboru sindikata se je porodila misel, da bi s svojim udarniškim delom, pojem, ki je že v veliki meri utonil v pozabo, prispevali majhno drobtinico za izboljšanje stanja. Misel je bila takoj v celoti sprejeta in tako je v prosti soboti 18. marca letos kolektiv opravil udarniški dan. Na predlog sindikalnega odbora so se vsi zaposleni udeležili del v neposredni proizvodnji ali v spremljajoči dejavnosti. Potrebno je poudariti, da so vsi, ne glede na to ali je bil to prvi ali poslednji člen v verigi proizvodnega procesa, delali z izredno mero delovne zavesti in tempom dela, ki sicer v Podpeči že tako ni majhen, kar se je odrazilo tudi na doseženi proizvodnji v tem udarniškem dnevu. V dneh po akciji so se slišala mnenja, ki so dajala podporo sindikalni organizaciji o pravilnosti njene pobude, da bi prispevali k boljšemu poslovanju in se znebili neslavnega naziva — najmanj uspešni izmed vseh TOZD Hoje. Velikega pomena in opora nadaljnjemu delovanju sindikalnega odbora je enotnost in solidarnost zaposlenih, ki je prišla do resničnega izraza, kar človeka hrabri in mu daje zaupanje v pravilnost odločitve. Kot dokaz solidarnosti je tudi mnenje mnogih, da bi se v nadaljevanju poslovnega leta odločili še za en udarniški dan. Vendar ob dobrih mislih in idejah, ki so vodile zaposlene v Podpeči do predhodne odločitve, pa se pojavljajo vprašanja, ki niso nerešljiva, ampak jih do neke mere zanemarjamo. Ali je za današnje stanje kriv nekdo, ki se že 10 ali 20 let trudi pri stroju in svoje življenjske moči vgrajuje v TOZD? Ali smo si na čistem in enotni v mislih okrog usmerjenosti v izvoz? Ali je družba dovolj stimulirala izvoz, in na koncu koncev se moramo ponovno obrniti na samega sebe in vse nas: ali so člani DS DSSS vedno in povsod dovolj kvalitetno in ažurno opravili svoje delo? Kaj pa izkoriščanje delovnega časa, če že neposrednemu proizvajalcu odredimo potrebni čas na minuto ali sekunde natančno. Ali se v tem trenutku dovolj zavedamo svojega dela in odgovornosti pred celotnim kolektivom? Pa kljub vsemu na rob še ena misel. Neposredni proizvajalci so si enotni, da bi morali vsi vedno in povsod stremeti za vsak efektivni trenutek in kvalitetno opravilo svojega dela. Z enotnostjo in pa solidarnostjo, kakršna se je pokazala na udarniškem dnevu v Podpeči, bi se dalo še marsikaj izboljšati v našem gospodarjenju. JOŽE ŠKRBEC • NAPOTKI KOMISIJE ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU PRI OBČINI LJUBLJANA VIČ-RUDNIK Skrb za varnejši promet Prav je, da se ravnamo po nasvetih in opozorilih, ki naj bi preprečevali prometne nesreče, kajti na naših cestah je preveč smrti Na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik deluje komisija za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Komisija si prizadeva, da na svojem področju poveča varnost v prometu, zmanjša prometne zastoje, bori pa se tudi za snažno okolje. Napotke komisije bomo občasno objavljali tudi v našem glasilu. Komisija svetuje in opozarja. — Občani naj spoštujejo pravice vseh udeležencev v cestnem prometu. — Vozniki naj ne vozijo po posebnih površinah, namenjenih pešcem, razen tedaj, ko je to dovoljeno zaradi nujnih opravkov. — V središču mesta naj se vozniki ne vozijo z osebnimi vozili, če to ni nujno. — Vozila naj parkirajo le na dovoljenih mestih in ob dovoljenem času. — Vozniki tovornih avtomobilov in avtobusov morajo svoja vozila pustiti samo na parkirnih prostorih, ki so za to določeni in označeni. — Vozniki motornih vozil naj ne vozijo ob prepovedanem času po posebnih rumenih pasovih. — Vozniki tovornih in drugih dostavnih vozil naj pri dostavi blaga upoštevajo čas, določen za dostavo in naj pri tem ne ovirajo kolesarjev na posebnih pasovih za kolesarje in pešcev na pločnikih in prehodih. — Pri zeleni luči na semaforu naj vozniki ne vozijo v križišče, če je že prej jasno, da pri spremembi signala ne bodo mogli izprazniti križišča in omogočiti prometa iz bočnih smeri. — Vozniki motornih vozil morajo voziti bolj previdno, če so v bližini šole, vzgojnovar-stveni zavodi in bolnišnice, pa tudi povsod, kjer so v bližini otroci. — Vozniki in potniki v osebnih avtomobilih naj se zava- rujejo z varnostnimi pasovi tudi pri vožnji po mestu. — Otroci do 10 let naj med vožnjo ne sedijo na sprednjem sedežu avtomobila. — Vozniki morajo pravočasno prižgati kratke luči na vozilu, posebno v megli in tedaj, ko je vidljivost zmanjšana. — Kolesarji naj uporabljajo zanje določene prometne površine (posebne pasove). Na drugih cestah morajo kolesarji voziti tam, kjer vozijo drugi udeleženci. — Kolesarji naj puščajo kolesa le na mestih, ki so posebej določena za njihova vozila, ali v kolesarnicah. — Priporočljivo je, da so tedaj, ko je slabša vidljivost (megla, tema itd.) pešci — posebej še otroci — oblečeni v svetlejša oblačila ali pa imajo pripet svetleč obesek, da bi jih vozniki avtomobilov prej opazili. — Starši in vsi odrasli naj bodo najmanjšim zgled kot disciplinirani udeleženci v prometu! Komisija za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri izvršnem svetu skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik • RAZGOVORI Se vedno so ostale čvrste vezi Slavko Žužek, Matija Tome in Stane Rus še vedno radi zahajajo med nas in obujajo spomine Ob tako pomembnem jubileju kot je 15-letnica ustanovitve delovne organizacije, je prav, da se malo bolj spomnimo ljudi, ki so bili nekdaj aktivni člani kolektiva, pa so si s svojim dolgoletnim delom že zaslužili počitek. Obiskali smo nekaj nekdanjih sodelavcev ali pa jih povabili na kratek klepet, da bi nam povedali svoje spomine na čas, ko so se male organizacije združevale v DO današnjega obsega. SLAVKO ŽUŽEK Našli smo ga na njegovem domu za Bežigradom. Hitro se je zapletel živahen pogovor. Povedal je, da je bil dolgoletni član kolektiva, saj je v DO Hoja delal le dva dneva manj kot 25 let, vse do upokojitve leta 1973. Delal je v obratu Roleta na Linhartovi in po preselitvi obrata na Parmovo kot vodja oddelka zaves. Po preselitvi obratov obeh Mizarstev na industrijsko cono Vič, pa je delal še tri mesece do upokojitve na skupnih službah. Povprašala sem ga, kako in koliko se je v času ko je on delal, spremenil potek in način izdelave zaves. »V 25 letih se ni skoraj nič spremenilo na našem obratu, vseskozi smo delali Slavko Žužek na strojih, ki so bili že ob nakupu zastareli, kasneje pa jih tudi nismo obnavljali. Rolete smo vseskozi izdelovali na isti način, nekoliko so se spremenili le navijale! za rolete. Mislim, da bi v proizvodnjo rolet morali več investirati. V teh letih pa je bilo veliko storjenega v prid delavca. Izvoljeni so bili de- lavski sveti, kar je delavcem omogočalo, da so odločali o stvareh, ki so jim bile do tega časa povsem odtujene. Vedno bolj se je daljšal letni dopust, organizirane so bile tople malice. Zame je bilo veliko doživetje, ko smo uvedli ob sobotah delovni dan le do 12. ure, zdelo se je kot da sploh nismo delali tisti dan, toliko pomenita samo 2 uri krajši delavnik. Sčasoma pa smo delali le še vsako drugo soboto. Zelo sem vesel vsakokratne številke glasila. Človeku, ki je doma, zelo veliko pomeni, da ni čisto pozabljen, da se ga spominja tako s časopisom kot tudi s povabili na srečanja upokojencev. Hoji želim, da bi dobila čimveč dobrih naročil, kajti če bo veliko dela, bo tudi uspeh dober. MATIJA TOME Ker ga nismo našli doma, nas je potem sam obiskal, da bi se malo pogovorili o času, ki ga je preživel v obratu Tesarstvo. Spomini na čase, ki so že kar precej daleč, so v njem še zelo živi, tako da je pogovor živahno stekel. Takoj po vojni je delal v podjetju Megrad, 1.1949 pa je prišel na Tesarstvo. Zaposlil se je kot skladiščnik drobnega materiala, prevzemal je hlodovino in poprijel za vsako delo, ki je čakalo človeških rok. »V tistih časih je bilo tako, da nihče ni mogel reči, da česa ne bo delal, ker je moralo biti vsako delo pravočasno narejeno. Tako delati je bilo mogoče le v kolektivu, kjer so bili odnosi in zavest delavcev na visoki ravni. Počutili smo se kot ena družina,« pravi. Kot zanimivost nam je povedal, da so prva leta obstoja Mestnega Tesarstva imeli celo hlev s kravami in prašiči ter nekaj polja. Z ži- Matija Tome vinorejo in poljedelstvom so se občasno ukvarjali kar tesarji, žagarji in mizarji. Tome je na Tesarstvu delal do upokojitve leta 1960, še vedno pa rad pride pogledat svoje nekdanje sodelavce. Uredništvo in sodelavci Tesarstva mu želimo še mnogo zdravih let. M. K. STANE RUS Pred dnevi smo obiskali tudi nekdanjega uslužbenca Stavbnega mizarstva, Slomškova, sedaj upokojenca Staneta Rusa. Pogovor je stekel brez začetne zadrege. Rodil se je na Krašnem vrhu pri Metliki 1. 1914. Imel je težko mladost in težko se je prebijal skozi življenje. Tudi vojna vihra mu ni prizanesla, kot partizan je bil trikrat ranjen. Leta 1951 ga je pot zanesla v Stavbno mizarstvo, Slomškova, kjer je tudi dočakal upokojitev leta 1962. Se vedno se rad po tolikih letih spominja nekdanjih časov in pravi: »Lepo, lepo je bilo, seveda bili so tudi težki trenutki, ki jih pa človek rad pozabi.« Slomškova je imela več obratov (Škofljica, Prule, Roleta), ki so bili v glavnem samostojni, le upravni prostori (komerciala, računovodstvo, nabava) so bili skupni. Kakor se spominja, je bilo v načrtu, da bi se preselili na Škofljico. Pričeli so že z udarniškimi deli, vendar so pozneje vse to opustili z obrazložitvijo, da nimajo surovinske baze in da je teren premočvirnat. Stane Rus je začel kot mizar, po dveh letih pa je kot mojster prevzel vajeniško delavnico. Vajence je bilo vsako leto težje dobiti, in tako je po petih, šestih letih ostalo samo še ime. Izdelovali so najrazličnejše izdelke, včasih so delali tudi za izvoz. Dela se niso branili, roki so bili kratki in mnogokrat so delali po cele dneve ali pa celo nekaj noči zapored, da so opravili dela v predvidenem času. Stane Rus »Sedaj vam je mnogo bolje. Imate urejene prevoze na delo, delate v boljših pogojih, stroji so modernejši in bolj zaščiteni kot so bili prej. Takrat ni bilo govora o topli malici, prinesli smo jo s seboj in če smo delali popoldne ali dlje, so nam jo prinesli od doma,« je dejal. Vseeno pa je mnenja, da je bila včasih večja delovna disciplina in boljši odnosi med sodelavci. Sedaj, kot upokojenec, se najraje zadržuje na vrtu, kjer vedno najde kakšno delo, zvečer pa gleda televizijo, dostikrat do konca programa. Pobira tudi članarino za Zvezo borcev in ima častno dolžnost kot zastavonoša. Na koncu pogovora je obljubil, da nas bo še obiskal. V imenu sodelavcev smo želeli tovarišu Rusu trdnega zdravja in da se bo še naprej odzival na naša povabila. PETER HAFNER Aktualno Program akcij in tekmovanj do poletja 78, ki jih pripravlja športni aktiv: Mesec april: — udeležba na zimski lesariadi 78 — plavanje vsak torek v bazenu TIVOLI — kegljanje med TOZD v počastitev občinskega praznika — 27. aprila Mesec maj: — udeležba ekipe na pohodu »Po poteh partizanske Ljubljane« — planinski pohod na Čaven — igranje malega nogometa med TOZD — udeležba ekipe v TRIM LIGI (mali nogomet) Mesec junij: — plavanje v odprtem bazenu Kolezija — spust s čolni po Ljubljanici od Podpeči do Tesarstva Obvestilo Pozivamo vse športne referente TOZD, da se prebudijo iz zimskega spanja in zberejo ljudi, željne za rekrea- cijo, saj vemo, da poznamo več vrst rekreacije. Za vsako aktivnost se bodo našla tudi minimalna sredstva. Grajati je predvsem treba športna referenta TOZD Podpeč in TOZD Polhov Gradec, ki v zadnjih dveh letih nista pokazala nobene aktivnosti, saj še enkrat letno na sestanek športnega aktiva ne prideta. Vemo, da sta to naša naj večja obrata in med 350 ljudmi so tudi ljudje, ki bi gojili neko zvrst rekreacije v okviru TOZD in podjetja. Predsednik športnega aktiva »HOJE« FRANC OVEN {• RAZGOVOR S PRVIM PREDSEDNIKOM SINDIKATA Več volje in akcij Edvard Žerjal meni, da bi lahko naredili več kot smo Ob združevanju v Lesni kombinat Ljubljana so bili formirani tudi centralni organi upravljanja. Na razgovor smo povabili prvega predsednika koordinacijskega odbora sindikata Edvarda Žerjala. Pogovoru so prisostvovali tudi Jože Šilc, Ivan Prebil, Anton Balažič in Stane K6-nig, prvi predsednik UO. Pogovor med nekdanjimi sodelavci je kaj kmalu živahno stekel in zvedeli smo marsikaj zanimivega. Povemo naj, da se je Edvard Žerjal med vojno od leta 1943 boril v 19. J2iiiva.ru £i