\oČBmo biti zapostavljeni in predmet raznarodovanja
Zgodovina do danes ni beležila še nik-uar tako odločne borbe v Beneški Sloveniji za narodnostne pravice, kakor pa dares. Ecneški Slovenci so se v času narodnoosvobodilne borbe prebudili in v sebi vzdramili močno narodno zavest, s katero je prežeta prav vsa Beneška Slovenija od Idrijce tja do Tera in Kanina v Rezijanski dolini, številni naši nar spiotniki bi radi prisilili beneške Slovence, da bi se odrekli svojemu jeziku in tradicijami, katere so čuvali zvesto nad tisoč let. Odkar je Beneška Slovenija prišla pod italijansko suverenost, to je od leta 1866, se je pričelo raznarodova-
nje, svoj višek pa je doseglo pod fašizmom. Misleč, da bodo s takim nasiljem dosegli svoj cilj, so našemu narodu prizadejali nepopisno gorjè, najhujše pa je bilo, ko so mu onemogočili kulturni razvoj. Mnogo so si prizadejali, da bi poteptali naš narod v prah in ga za vedno zabrisali z zemlje. Do nedavnega so celo trdili, da so uspeli z raznarodovanjem, ker je kak slabotnež tu in tam podlegel nasilju. Toda močno so se zmotili in razočarali, kajti danes so morali spoznati, čeprav jim ne gre v račun, da se je mogla Beneška Slovenija kljub tolikim oviram ohraniti v narodnem pogledu.
Naš narod je strl železne okove, ki so ga težili, hoče biti svoboden in spoštovan kakor ostali državljani Italije. Narodna zavest je dovolj močna in se vsak dan bolj utrjuje.
Vsi beneški Slovenci vedo, da je v nar ši republiški ustavi pisano, da morajo biti jezikovne manjšine zaščitene s posebnimi zakoni. Dovolj dolgo smo d&kali, da bi se uzakonilo, kar nam jamči ustava.
Zato zahtevamo šolski pouk tudi v materinem jeziku, zahtevamo, da se nam popravijo vse krivice, ki smo jih dožive-li do danes, zahtevamo naše narodne, socialne in politična pravice. Nočemo biti več predmet zapostavljanja in predmet potujčevanja. Zato naj vlada vzame na znanje, da mora čim prej spremeniti svojo politiko napram beneškim Slovencem in naj nam zajamči vse naše nar rodne pravice.	—ir—
Il rOesefa V e tika
Ki je pokrajine v Italiji, ki bi se nar hsjala v tako kritičnem položaju kakor Eereška Slovenija. Kulturno se naš narod ne more dvigniti, ker mu italijanska vlada odreka pouk v materinskem jeziku, gospodarstvo gre rakovo pot, velika brezposelnost, poleg tega pa še narodno zatiranje in prega-'Janje zavednih ljudi.
Ut. 25.—	VIDEM,	16. - 30. APRILA 1954.	Leto	V.	—	Štev.	87
UREDNIŠTVO in UPRAVA via Mazzini, 10 - Videm-Udine	Naročnina:	letna 500.— Ur, 6 mesečna 300.— lir
Izvajanje genocidne politike
Namesto da bi se zavzela za Beneško tlover.ijo in pomagala na kakršenkoli način našemu narodu, zna današnja via» da kazati le pot v inozemstvo, kamor vsako leto odhaja nešteto mož, deklet in tudi cele družine. Seveda pa tudi ta pot ni odprta vsakomur. Kior je šibek ali ima najmanjšo telesno napako, dasirav-no je za delo sposoben, ga odklonijo pri zdravniških pregledih, ki se vrše kar trikrat, predno morejo prekoračiti mejo. Kajpada, države, kamor jih italijanska vlada pošilja, kakor Francija, Belgija, Anglija, Avstralija in Amerika, rabijo le nrjboljše ljudi, da bi jin mogli tamkajšnji magnati lažje izkoriščati.
Jasno je, da emigracija ne prinaša Beneški Slcveniji napredka. S tem, da so odšli z doma najboljši delavci, naše gospodarstvo, ki je bilo že prej obupno, danes še bolj propada. Vlada se seveda zato niti ne zmeni, saj njej je prav, kajti za besedo emigracija se skriva še druga politika. S tem primorajo Slovence, da se izseljujejo v tujino in tako se zmanjšuje njih število v Italiji. Da je res tako ne bo nihče dvomil, če le količkaj pozna življenje v Beneški Sloveniji.
Beneški Slovenci, ki zahtevajo zase manjšinske pravice, so preganjani in zapostavljeni. Nešteti so bili pahnjeni celo v temnice samo zato, ker so kot Slovenci zahtevali svoje pravice. Čestokrat se sliši, da tu in tam trikoloristični banditi pretepajo nedolžne ljudi. Prišlo je celo do umora zavednega Slovenca, ne da bi oblasti izsledile zločinca. Naj navedemo kot primer Andreja Jušo iz Pet j aha, ki je bil umorjen pri belem dnevu. Ce bi šlo za umor kakega Italijana, bi se preiskava prav gotovo toliko časa nadaljevala, da bi izsledili krivca in ga primerno kaznovali. V nasprotnem primeru, pa bi izdale oblasti poročilo o zaključka preiskave. Morilec Andreja Juša še ni izsleden in v kolikor je ljudstvu znano, tudi ni bilo izdano nikako poročilo o zaključku preiskave. To ua še ni dovolj. Trikolcristi niso še razoroženi. Se divjajo te teroristične tolpe po Beneški Sloveniji.
Politični zastopniki Slovencev se ne morejo svobodno kretati po Beneški Slcveniji, kajti trikoloristi jih zasledujejo in jih ovajajo organom javne varnosti kot protičiržavne elemente.
Tako bi lahko še dolgo nadaljevali s pripovedovanjem o krivicah in zapostavljanjih, ki jih mora trpeti naš narod vedno in povsod. Nova vlada, ki ji predseduje Scelba in v kateri sodelujejo tudi socialdemokrati, ki so lansko leto v predvolilni kampanji obljubljali svobodo in blagostanje naši manjšini, naj bi torej podvzela potrebne ukrepe, da se napravi konec temu neznosnemu življenju.
Beseda »genocid« je nov izraz, ki je prišel v rabo no drugi svetovni vojni. To je sestavljenka iz grške besede genos, k1 pomeni rod ali pleme in iz latinske besede coedere, ki pomeni umoriti. V slovenščini prestavimo besedo genocid z rodomor, žalostno dejstvo je, da je ta izraz prišel v slovarje poleg prav tako tragičnih besed kot so »umor« in »detomor«. Izraz genocid pa ne pomeni samo množične moritve, še bolj pogosto se ozračuje z njim določen načrt, ki ima namen uničiti osnovne značilnosti življenja neke narodne skupine, tako da taka skupina shira ali odmre kot neka rastlina, ki jo je uničila slana. Tak namen se doseže lahko z nasilnim uničenjem političnih in socialnih ustanov, ljudske kulture, njegovega jezika, njegovega narodnega čuta itd. Lahko se doseže z odpravo osnove njegove svobode, moralnih in drugih vrednot.
Tako so delali Nemci
Hitlerjeva Nemčija n. pr. je spremenila nekdanje barbarstvo v princip vlada-nja, ter je povzdignila genocid 7 nek cilj, ki naj bi bil svet nemškemu narodu. Po tem načrtu naj bi Jude popolnoma uničili, druge narode pa naj bi držali na najnižji stopnji socialnega življenja. Skratka vsi drugi narodi so bili podvrženi napadom genocidne politike.
Politično strnjenost zasedenih dežel je bilo treba ošibiti z razdelitvijo na več con, ki so bile ločene ena od druge. Da bi preprečili medsebojne stike in medsebojno pomoč med takimi predeli enega in istega naroda, so ustvarili umetr.e meje. V zasedenih predelih Luksemburga, Lorene, Koroške in Šlajerske, so nadomestili krajevno upravo z nemško. Zakonodajni sistem je bil urejen po nemškem vzorcu. Nemški komisarji, ki so bili pričel j eni vsaki upravni enoti za ojačanje nemštva, so koordinirali sleherno aktivnost, ki je imela namen podpirati in povečati germanizacijo v tistih krajih. Pri tem so jim pomagali domačini nemškega porekla, ali pa tisti, ki so zatajili svojo lastno narodnost. Take ljudi so povzdignili in bili so deležni raznih privilegijev pri službah, v socialnem položaju in v vseh drugih ozirih.
U l i l i i.l.l lll.l l.l l ia.l.ia.III,lil l l.l I.J,lil.lilllllltllilililllililllllllllll!IIM’HII!Mllllll:l H'Hli*l:lllllll;lll!l!l!lll:lil:l l^llllltlillltftllltlJIllllllll III III lil M*
Treba je napraviti konec nasilju
pavati a raznimi sredstvi duhovno moč cerkve. Na tamkajšnjo duhovščino izvajajo vsakovrsten pritisk, da bi preprečili rabo materinščine pri cerkvenih obredih; slovenske duhovnike nadomeščajo z Italijani oli Furlani, ali pa so predmet stalnih napadov od strani italijanskega šovinističnega tiska, ki jih dolži protidr-žavnega rovarenja samo zalo, ker pri cerkvenih obredih uporabljajo jezik svojih vernike v. Politični predstavniki krajevnih slovenskih organizacij sc pravtn-ko predmet napadov in često jim odvzamejo njihove pravice.
Genocidni namen uničiti ali cšibiti temelje Slovencev v Beneški Sloveniji, so izvajali tudi na ta način, da so tekom let znižali življenjsko raven in s poostreno borbo za obstoj dosegli, da je težko ohraniti tiste energije, ki so potrebne za razvoj narodnega in kulturnega življenja. Večina Slovencev iz Beneške Sloveni e oi lahko zasluži košček kruha samo kot izšel enei v inozemstvu. Beda narašča. iz leia v leto in njen namen je doseči, ne samo znižanje rojstev, ampak tudi zapuščanje domače zemlje. Dokaz temu je razljudenje Beneške Slovenije.
Izvajanje genocida ogroža vsepovsod življenjske interese Slovencev Beneške Slovenije.
V Italiji so narodne manjšine zaščitene 2 ustavnim zakonom, člen 6 republiške ustave pravi takole: »Republika ščiti s posebnimi predpisi jezikovne manjšine.« Za francosko narodna manjšino v Valčaosti in za nemško na Južnem Tirolskem so bili izdelani in parlament jih je odobril, posebni statuti v okviru katerih je bil zajamčen njihov obstoj, njihov kulturni in gospodarski razvoj in njihova avtonomija. Za slovensko narodno manjšino pa še vedno pričakujemo avtonomijo, čeprav je tudi ta določena v ustavi. Raznarodovalni proces, ki se v nekaterih primerih istoveti z genocidom, se nadaljuje. Ves svet govori o njem.
Posledice te politike v odnosih do slovenske narodne manjšine so tako dale kosežne, da je postalo nujno potrebno najti nek sistem za njihovo rešitev. Princip mednarodne zaščite narodnih manjšin je bil določen v pogodbah o narodnih n.anjšinah že po versajskem miru in ta princip je bil ponovno potrjen tudi z izjavo o človečanskih pravicah, ki jo vsebuje listina Združenih narodov. V Beneški Sloveniji se ti principi ne upoštevajo. Zato je potrebno, da se napravi konec takemu položaju, ki je proti principu svetovnega reda in človečanske kulture.
V krajih, kjer so bivale drugačne narodne skupine od njih, so Nemci skušali tudi zabrisati vsak znak, ki bi nosil pečat stare kulture. Domačo govorico, javne napise in reklamne deske so morali zamenjati za enake v nemškem jeziku. Nemščina je bila uvedena «ot uradni jezik po sodnijah, na viali in v javnem življenju šola je imela edini namen, da pojači germanizacijo.
Genocidni namen uničiti ali oslabiti gospodarsko podlago nekega naroda ali njegovega dela, se je prakticiral s poslabšanjem življenjske ravni in zaostritvijo borbe za obstanek tako, da bi ne ostalo nič energije za narodno in kulturno življenje. Genocidno politiko, kot so jo izvajali Nemci, ie obsodil ves svet.
1111111111111111111 11111111 III 11 1111 III 11111111111111 III111 III 11 • 1111111111111 II 111II lili IllltOlllllllllll 111111:11.11 IIIIIU II I II II I IIIWMMTIllUtllHII II UMiillllHllili|:|ll:li
Ob oòhoòu izseljencev
Raznarodovalni proces pri nas
Poglejmo sedaj nekatere značilnosti politike genocida ali rodomora kot se danes ina ja v Beneški Sloveniji. Znano je, da je temelj za obstoj neke narodne skupine v razvoju njegovega kulturnega življenja. V Beneški Sloveniji, po šolah, o uradih, na sodiščih, povsod se mora govoriti samo v Italijanščini. Namen šole, zlasti pa otroških vrtcev je ta, da se poitalijančuje domače prebivalstvo. Pouk materinščine ni uveden niti na sredn ih šolah Ke’' pa ima v Beneški Sloveniji tudi vera zelo velik vpliv na življenje slovenskih domačinov, so začeli izpodko-
Solzne oči so spremljale to številno skupino izseljencev, ki je odšla v Kanado. Bile so to solze njihovih družin, otrok in žena, bile so solze vseh tistih, ki vedo kaj pomeni zapustiti svoj dor/, in svoje drage. Izseljenci, ki so bili tudi sami žalostni, so odšli. Kdo ve kdaj se bodo vrnili, kdo ve če se bodo sploh vrnili! Naša želja je, da bi se vrni'i v-i in čimprej in da bi imeli v žepih tisto
srečo, Ki upajo, da jo bodo tam dosegli. -Sreča! Imenujemo jo tako, ker ni druge poti na izbiro, če nočemo podleči beni. Kdor uide tej žalostni usodi pravimo, da je srečen.
Kot vidite ra s iki, to odhajajoče pozdravile najvišje politične oblasti n še pokrajine. Ljudje, ki o zastopniki da našnje vlado, ki se za nas In za naše
probleme niso nikoli brigali. Ljudje ki sede v pokrajinski upravi po zaslugi zaupanja, ki jim ca je Izkazal naš in furlanski narod pri zadnjih volitvah. To zaupanje pa jim ni bilo .izkazano zato, da bi se pobrigali za pošiljanja naših ljudi v tujino za kruhom, ampak ker so upali, kot so ti možje obljubili, da jim bodo zajamčili življenje na lastni zemlji, v njihovih domovih.
Zopet je tu Veikj roč, praznik pomladi in vstajenja ljudi in narave k novemu življen,u.
Ob tej priliki so vse neše želje in vse hotenje z našim trpečim narodom; z vami, dragi možje in fantje, ki se pehale go daljnjih tujih deželah in se vam globoko pod zemljo v francoskih, belgijskih in ameriških rudnikih meša vreči znoj s hrepenenjem po domovini kjer vas ob mrzlem ognjišču pričakuje žena z otroki, ali pa se vaše dekle ozira skozi okno v daljavo s tiho željo, da bi se prikazal na obzorju njen fant, ki je šel iskat srečr zase in zanjo; naše želje
in l.otenjc so tudi z Jami, drage slovenske žene in dekleta, ki se od zore do mraka trudite pod težkimi oprtniki in s svojim znojem napajate male in skope krpe zemlje, da bi rešile dom popolnega propada:	obračamo se končno tudi k
tistim, ki so že opešali v tej težki življenjski borbi Vsem beneškim Slovencem torej, doma ali v tujini, želimo veselo Veliko noč, z vročo željo in trdnim upanjem, da bo minil tudi naš veliki petek, da bo tudi za naš trpeči rod kaj kmalu prišel praznik vstajenja k novemu, boljšemu življenju.
SREDNJE
ZAKAJ PLAČUJEJO DJELOUCE Z PONI SAMO ZA ŽIVEŽ?
Naši ljudje zlo godrnjajo, ker karnun ne plačuje djelouce, ki djelajo obliško cjesto u denarju, ampak z boni s katje-remi rr.uorajo u targovin dvignit živež. Dosti od tjeh djelouceu ne bi zapravili u targovini ves svoj zaslužek za živež an bi kupil tud druge reči, ki so potrjebr.e u hiš an ki u Srednjah jih ne prodajajo.
če kamun ne muore drugač nardit naj bi poskarbiu za tajšne bone s katje-rimi bi se lahko kupilo blaguó u čedade al špetru.
V. LENART SLOVENOV
Kakuò je z domačo cementarno?
Zvjedali smo, de »Società Italce.r.enti«, družba, ki je kupila fabriko od cementa, ki je u čemurju, ima namjen jo zaprejt, ker opoka začenja primankovat. Buj deleč u druge kraje pa se jim ne splača kopat, če bo paršlo do uresničitve tistega načrta pomeni, de bo ostalo brez dje-la nekih 50 djelouceu iz naših vasi. Rječ je zlo resna, zatuó je potrjebno, de naš kamun se interesira. Cementarna u čemurju je edina fabrika, ki obstoja u cjeli Slovenščini. Ta bi lahko še večje število djelouceu zaposlila. De jo čejč zaprejt zavoj pomanjkanja opoke u bližini ne muore daržat, a skriva se kaj drugega. U Čedadu so cementarne z buj modernimi stroji an opoka pride usa iz naše doline. Takuó kot so poskarbjel tiste cementarne moderno uredit, bi lahko nardil z našo Opoko bi lahko parnesli iz Nedižke doline al pa izpod Stare gore. Zatuó mislemo, de čej6 tle par nas cementarno zaprjet za rešit veliko krizo, ki je u Cedade, ki usak dan buj gospodarsko propada zavoj brezposelnosti.
praprotno
Usi vjedo u kajšnem stanju je sedanja karminska uprava ušafala kamun. Zavoj nekompetentnih ljudi, ki so ga prej vodil, so nardil več kot 8 milijonou lir c’ouga, ki ga je trjeba plačat. Sevjeda, de naš kamun njema nobednega premoženja airj zatuó use se muora nardit z tìenarjam, ki ga ljudje plačuvajo za dauke. A tuo ne zadostuje, ker za kamun gor daržat je potrjebno desetine milijonou lir usako ljeto. Kakuó naj bi torej plačal tisti doug?
Zatuó naj bi governo paršdu na p:> muoč, ker drugač naša kamunska bilanca bo nimar nasiuna. Saj drugim ka-munam pomaga. U špetru an drugih vaseh Nedižke doline so u šterih ljetih zapravli stotine milijonou lir. Od usegà tistega denarja u Prapotno je paršlo zlo malo. Kaj pomeni tuó? Al ne živijo Slovenci tud u našim kamune. Use gre u »italianissime valli del Natisone«. Naši ljudje so močno buj potrjebni ku tam, ker tle svjet, posebno gor pod Humon, je zlo manj rodoviten.
Naj se zatuó malo več skarbi za pra-protniški kamun, ki je konec koncem »italianissimo« tulku kolikor more bit Speter.
SÓVODNJE
Huda nesreča par djelu
Pretekli tjedan se je zlo ponesreču Kromac Ivan, doma iz Brd’ star 74 ljet, kar je peju po cjest s konjem. Ker je voz preveč hitro teku ga je teu paršpalit an par tjem je takuó nesrečno stopu na en kamen, de je pf.ršu z obema nogama pod kola. Hitro so ponesrečenemu starčku paršli na pomoč ljudje an ga pejal u čedadsko bolnico. Ker je bluó čampar-no koljeno zlomjeno so mo muorli preča odrjezat nogo, na desni nogi pa mu je vez zmečku parste.
• « •
Pretekli tiedan se je varnù iz Švica Franc Marko iz Matajurja, ki je odšd u tisto državo pred kratkim. Varnù se je zavoj tega, ker je bluó djelo zlo težko an slabo plačano.
TAMORJAN
Ni dougo od tega, ki so začel djelat vodovod za vas Tamora. Pretekli tjedan pa so djelo začasno ustavili, ker se ne muorejo sporazum jet za napravit rezer-Var. Oblasti čejo, zajezit samo en Studenc an takuó bi bli, kar je suša brez vode. Naši ljudje èejó pa, de bi ■•© zajelo vouo še iz drugih studenceu, ker samo takuó bi bla vas pri jcarbljena z vodo ejelo ljeto.
IZ NAŠIH
VASI
SMRT VOJNEGA INVALIDA
Umni je špekonja Dominik iz Dre,a-na, star 62 ljet. Mož je umrù zavoj posledic iz parve svjetovne vojne. Biu je ìanjen an mu je ostalo u telesu nekaj koščkou od bombe, ki ga je zadjela takrat. Sada so ti koščki paršli do srca an mož je zavoj tega kar na hitro umrù. Renki špekonja ni dobivu peozjena za
tiste posledice iz vojne.
* * *
Umrla je tud u čedadski bolnici Črr.o Roza (Bonač) iz Mažerol, stara 79 ljet.
Zena je imjela pljučnico Pokopali so jo u čedade.
Pretekli teden so pričeli z deli za zasaditev novega drevoreda na nekaterih predelih glavne ceste, ki vodi v našo dolino. Pričeli so popravljati tudi cesto Ravenca - Sv. Jurij. To cesto bodo namreč znatno razširili in zravnali vse nevarne ovinke. S temi deli bo naša do'ioa dobila čisto drug videz, kar bo seveda dosti pripomoglo k razvoju tujskega prometa.
NAŠ OBČINSKI ZDRAVNIK ODHAJA
. V kratkem nas bo zapustil po devetih letih službovanja v naši občini naš občinski zdravnik dr. De Cesare Giovanni. Naš zdravnik je dobil namreč natečaj za občinskega zdravnika v Remanza cu. Zelo bomo pogrešali tega moža, kajti dr. De Cesare je bil resnično dober in je rad pomagal revežem. Ne samo, da je marsikomu brezplačno ali zelo poceni nudil svojo pomoč, tudi v drugih ozirih je rad pomagal potrebnim. Njegovo službeno mesto bo prevzel naš občan dr. Buttolo Luigi, ki je doslej služboval kot občinski zdravnik v Fiume Veneto. Obe-
ma želimo mnogo svojega poklica.
ie pri opravljanju
PROMETNA NESREČA
Pretekli teden je prišlo na cesti, ki pelje iz Resiutte v Reziio do prometne nesreče. Naš vaščan Chinese Mario iz Os> jan, ki se je peljal s svojim avtomobilom proti Resiutti, se je zaletel v tovorni avto tvrdke Cornino iz Ratinje, ki mu je privozil nasproti. Vzroki tega karam-bcla niso znani. Na srečo ni bilo žrtev, pač pa sta utrpela precej škode tovorni avto in avtomobil.
NAJSTAREJŠA RE ZIJANKA
Dne 19. marca je slavila svojo 94. rojstni dan najstarejša Rezijanka Kos Santa iz Liščeca. Kljub visoki staresti ima žena še zelo dober spomin in rada pripoveduje dogodke iz svoje mladosti. Poročila se je, ko je bila stara 23 let in je postala med prvo svetovno vojno vdova. Vse svoje življenje je trdo delala, da je mogla preživljati troje otrok.
Slavljenki želimo zdravja in še dosti iet življenja.
. Jr -v •'	,-„h
J
OSOJANI V REZIJI
IIITIII III III II HM...........................   I	li|lllMl|llillli|i|illltl«|i|illllll|i|lllll|lli|ill|l|l|ll!|llt|,lill	Milili	lin1. 111111111 11 I 111 1111111 llllll
GRMEK
Plačajte djelouce !
Lansko ljeto u jeseni so začel djelat cjesto, ki peje iz Hlodiča u Grmek an druge vasi. Cjesta še nje nareta an imajo trošt, de ljetos bo končana. Na tisti ejesti je djolalo use skuoz več djelouceu, a na žalost muoramo povjedat, de jih njftso še do donàs plačal. Naši ljudje imajo potrjebo denarja an zatuó ne muorejo djelat še naprej na to vižo, ker muorajo usak dan jest. Dosti cd njih je muoralo nardit dolgove u targovinah an tud targouc ne muore stat z denarjem zunaj. Kamun bi se muoru zatuó interesirat par kompetentnim oblasteh, de se ta rječ prej ku se muore uredi. Djelouci so že takuó plačani malo, 500 do 600 lir na dan, naj se jim usaj tuo malo da u pravim času.
NECLOVJEŠKO RAUNANJE R STARČKOM
Pretekli tjedan «o 59 muorli zagovarjat pred videmskim sodiščem V Alojz Garjup an Trinko Marija iz Topolovega. Obtoženi so bli, de njeso skarbjt! za njih očeta Garjup Jožefa, starega 80 ljet, ki je umru decembra 1952. Starčka, ki je oče Alojza an Valentina an tast
Marije Trinko, so zaprli na podstrešje rad hl.jevom an ga pustili tam ležat več tjednu brez odeje an postrežbe. Zavoj tega je ubogi mož ušafu pljučnico an šele kar so videli, de bo umrù so klical zcraunika. Dr. Trainitti, kr je pregledu nesrečnega starčka je povjedu karabiner-jam, de je biu renki Garjup zavit u ža-kju an de je bluó u tistim podstrešju zlo mraz, ker so ble razbite šipe. Kar so djelal preiskavo so tud zvjedal, de so ga tud večkrat tukli s naletom an ga spodil od hiše, de se je muoru preživjat s tjem kar so mu dal ljudje za bogojme.
Zavoj tega nečlovješkega runanja je videmsko sodišče obsodilo usakega ra dve ljeti zapora. Zavoj amnestije pa so bli pomiloščeni.
ZASLUZEN DJELOUC U BELGIJI
Ministrstvo za rudarstvo u Belgiji je premialo pet italijanskih djelouceu - ru-dsrjeu, ki djelajo u tisti državi, za zasluge par reševanju ponesrečenih u rudnikih. Med tjemi je tud naš vaščan Dreš-čič Mario, ki djela u belgijskih rudnikih ?,?. več ljet. Ponosni smo, na tega korajžnega f.n zaslužnega djelouca.
(polmonito).
U FRANCIJI SE JE PONESREČU
Pretekli tjedan se ie varnù iz Francije špekonja Korneljo iz Mažerol. Mož je djelu u gozdu an se ie zloma nogo, ker mu je padu en čok na njo. želimo mu, de bi hitro ozdravu.
• * *
špekonja Blaž, ki djela u kamnolomu na Njivici si je par djelu zmečku tri parste. Zdravit se bo muoru 20 dni.
iliiiiiiiiiiiiiiiin min ii i lil ti 11 mni■ i i 11il Minimi u mm i mini lil i mm m 11 mi m i it111111 "■ »"i’1 hi iituiiiuiiiiin
REZIJA
SV. PETER SLOVENOV
Tri neeksplodirane bombe
Oblasti so dale vjedet, de so u dolini Karčaea, med Dolenjo Mjerso an Staro goro, tri neeksplodirane bombe. Zavoj tega bedite zlo previdni, de ne bi paršlo do kajšne nesreče. Posebno gledejte na otroke, ki ne poznajo bomb.
Ljudje bi željel, de bi kompetentne oblasti hitro odpravile tiste bombe, ker sada je pouno djela na polju.
rt"
BREZPLAČEN ZDRAUNIŠKI PREGLED
Dne 5., 6. an 7. aprila so u špetru zdrauniki brezplačno pregledal več ljudi, ki so željel vjedet, če imajo kajšno bo-ljezen.
Tuó je zlo pametno. Dost ljudi njema soudu an čeglih se ne počutijo dobro, ne grejo zavoj tega h zdrauniku an potié u dostih premjerih se boljezen poslabša an se je ne muore več ozdravit. Nič čudnega ri, če u naših krajih je tulku bounih ljudi na pljučih. Dobro bi bluó, de bi šla tista zdrauniška komisija tud po vaseh, ki so visoko u hribih, kjer je tam dosti bounih ljudi, posebno starih an otrok, ki ne morejo prit u špeter.
GLERJO VOZIJO IZ LAŠKEGA
Par nas, kot je znano, ie dosti mož brez diela. Teli ljudje imajo pouno mi-zerje u hiš an komaj čakajo, de bi se odprlo kje kajšno djelo, za se zaslužit kajšno liro. Imjel so upanje, de boju ušafal djelo u kamnolomih za napravit glerjo sada, ki jo trosijo po ejestah. A r.a žalost tud tisto upanje je šlo po vodi. Kamun je glerjo naročiu u Furlaniji od kuoder jo tud vozijo.
Muost na cjasii flžla Skrutovo
Muost, na ejesti, ki peje iz Ažle do Škratovega je zlo nagobaren. Zraven tega, de je ta muost glih na ovinku, je tud slab an ga bi bluó trjeba popravit. Buojš bi bluó ga nardit na novo an preprečit tisti oster ovink. Tle ne gre za varnost samo za naše ljudi, ampak tud za juške ljudi, posebno tiste, ki vozijo s kamjoni velike nejze. Ni dougo od tega, ki je za las manjkalo, de ne bi paršlo do
POUSPEŠEVANJE SADJARSTVA
Kot je znano par nas sadje zlo dobro rodi, posebno na levem kraju Nediže. Ker je klima an zemlja dobra za sadjarstvo, bi se muoralo gojit sadje še u večji mjeri an buj po modernem sistemu. Sadjarji se runajo še preveč po starem. Ker naši ljudje ne muorejo brat bukve, ki učijo o novih metodah o sadjarstvu, bi bluo prou, de ai se od časa do časa dje'alo u naših vaseh konference al kajšne sadjarske korse. Sevjeda bi muorli učit u našem jeziku, ker drugač ljudje bi ne zastopil dost.
KONZORCIJ ZA GORSKE IZBOLJŠAVE
U kratkem se bo ustanoviu tud u špetru konzorcij za gorske izboljšave (Consorzio di bonifica montana). Naj ne ho nobednega kmeta, de ne bi ustopu u ta konzorcij, zak boju imjel od niega veliko pomuoč. Konzorcij bo lahko djelu tud poljske ejeste, satjerih narbuj potrebujejo par nas an druge izboljšave. Tista djela boju plačana za 70% od governa.
FOJDA
Cesta Čenebola - Podvrata, končana
O.iesta, ki peje iz Cenebole u Podvrata je končno bla nareta. Sada so ljudje is Podvrat zadovoljni, ker jim ni trjeba prenašat brjemen na harbtu. S tjem, de ima tista vas cjesto, se bo tud ekonomsko dvignila. Ta vas ima precej drv za prodat, ki jih do sada njeso mogli spravit u soude pru zavoj pomanjkanja ejeste.
Dobro bi bluó tud, de bi se zgradila mlekarna, ker je u Podvrati dosti živine. Nekatjeri kmetje nosijo ml eko u mlekarno u Cenebolo, ki je pa deleč tri kilometre, drugi pa ga predelavajo sami par hiš. Mlekarna ne bi paršla koštat dost, če bi se usi kmetje skup spravili an usak nekaj dal. Od strošku, ki bi jih imjel, bi jim daržava povarnila 70%. Trjeba je zatuó samo malo dobre volje an ljudi, ki bi znal parpeiat do konca tisto iniejativo.
CENTER ZA POGOZDOVANJE
Zvjedal smo, de u našim kamune boju ustanovil »Cantiere di rimboschimento« (center za pogozdovanje). U ta namjen bo daržava dala več miljonou lir an boju dobil djelo 150 djelouceu. Naši kraji imajo rjes potrjebo bit pogozdeni, ker so goli an zadnja ljeta je težkuo tud za drvà za domačo potrjebo. škoda, de njeso oblasti tega že prej napravile, ker bi imjel sadri lahko od gozdou že velike koristi En pregovor pravi »buojš pozno, kot ankul« an takuó boju imjel usaj naši otroc ljeuše živenje.
velike nesreče pru tam. i n 111111 i,i i n i in n i h n h 111111 iiiiii innii 111 mini 1111 mimi n mi immuni iimmi iiiiiiiiiiiiii iiiiuiiiiiiiii
PODBONESEC
Obisk študentou u Landarsko jamo
Sada na pomlad, ko djelajo šuole iz m j est izlete (gite), boju obiskal študenti iz Vidma Landarsko jamo. Študentje bc-ju ob tej priliki lahko spoznal zgodovino slovenskega naroda Beneške Slovenije. Ce boju imjel dobrega vodnika s sar bo jim bo povjedu dosti interesantnih reči, ki so se dogodile u Landarski jami an Nemški dolini.
Prou bi bluó, de bi naše karminske
oblasti poskarbjele, de bi jih kajšen domačin tparjeu an vodiu.
SEJA KAMUNSKEGA KONSEJA’
Na zadnji seji karminskega konsejà so razpravljali an med drugim odobrili tele reči- bilanco lanskega ljeta, ki je bla zaključena z dvemi milijoni lir douga; preventivno bilanco za ljeto 1954 an še več drugih upraunih zadeu.
Zemljiška površina občin Beneške Slovenije
vključene v področje gorskih izboljšav
OBČINE	Površina hektarjev				
	orna zemlja	senožeti in pašniki	gozdovi	neobde- lana plodna zemlja	agrarna gozdna površina
Dreka ...	119	694	401	36	1250
Brdo . . . •	125	1618	1908	145	3796
Grmek ....	152	923	407	6	1488
Podbonesec 		405	2899	1292	41	4637
Sovodnje ....	203	997	670	25	1895
Srednje 		273	1168	4 40	7	1888
Sv. Lenari . ...	295	1541	680	22	2538
Sv. Peter .....	551	1373	320	16	2260
Tipana .....	201	4026	1853	150	6230
Skupaj slov. vasi	2124	15239	7971	448	25982
Ahten ...	291	1240	1768	20	3119
Fojda .....	770	2052	1363	177	4362
Neme		515	1053	1490	45	3103
Prapotno ...	472	740	1689	226	3127
Torjan • •	479	1790	789	232	3290
Skupaj mešane vasi	2527	6875	7099	700	17201
Skupaj slov. in mešane vasi	4851	22114	15070	1148	43183
Štev. 87
MATAJUR
Stran 3
C* 'w
ZA NAŠE DELO
Cepljenje za lub Kup na debelo
Djelo u vinogradu
Zadnji čas je, de povežete stare vinji-ke an posadite mlade. Končat muorate tud s cepljenjem al požlahtbanjem divjih an slabo rodovitnih vinjik. Pohitjet uiuorate s prekopavanjem vinograda. Med varste vinjik lahko sejete po er.o varsto graha al pa fižola, če njemate hljeuskega gnoja, potrosite po vinogradu umetna (kemična) gnojila, a tuó šj Precl obdjelavo zemlje. Preskarbite u pravim času škropila za vinjike: navadno an škropilno žveplo, modro galico (solfato rii rame), japno an DDT preparate.
... u sadounjaku
Kadar sadno drevje cvete, pustite ga Par mjeru. Subit kar odcvete, pa ga poškropite z DDT preparati al ra s svinčenim al japnenim arzenatom. katjerim Premješate tud škropilno žveplo. Na télo vižo uničite z ’dnim samim škropljenjem širjenje boljezni po sadnim drevju. Končat je trjeba cepljenje u razkol divjih an tistih dreves, ki slabo rodijo, ker se Cepl;enje dreves, ki so že močno pognala, navadno težkuo obnese.
žite na plat an skarbite, de bo karta ni-mar vlažna (umida), a ne takuó mokra, de bi se iz nje cedila voda. Plat postar vite na toplo (ne vročo) peč. čez tri do pet dni pogledejte. če so pognali usi fižoli je sjeme dobro.
Na :dnako vižo provajte tud z drugimi sjemeni. Vjedit je trjeba samo, de je za poganjanje potrjebna vlaga (umiditat). gorkuota an ajar, buj poznó pa tudi svjetloba.
Pij, kadar se potiš
Nekatjeri ljudje premagujejo žejo par djelu na polju, de se ne bi preveč potili, žeja opominja, de je trjeba nadomestit vodo, ki jo je teluó zgubilo, če človek tistega opomina ne posluša, se začne kri stardnit an dostikrat se je že dogodilo, de so se vneli (infiamali) možgani. Zavoj pomanjkanja vode u telesu pa tud jed ne izda dosti an zatuó ni prou, če človek preveč premaguje žejo; prou pa djelajo tisti, ki pijejo zmjerno an počas kadar se potijo par djelu na polju.
Kosmati cvetožer (razjedavec cvetja)
Kosmati cvetožer (razjedavec cvetja) je 8 do 10 centimetru doug hrošč svetlo-črne farbe an je pokrit z rumenimi al sivimi dlakami. Pokrouke imajo navadno drobne bjele lise (magie). Hrošč se par-kaže aprile mjesca an poljetava od cveta do cveta do poljetja. Kot škodljivec je znan na jablanah, hruškah, čerješnjah, češpljah, slivah, marelicah, malinah an jagodah. Vinjiki razjeda popje, poganjke an liste, škodljiu je še cvetju rjepe, rese (bjetule), graha, boba an špargla. Ličinke (larve) an bube so u zemlji.
Za uničit tistega škodljiuca njemamo še dosti preparatou. Narbuojš je, de drevje stresate an pobjerate hrošče, škropljenje z arzenikovimi preparati ni sigurno, ker je težkuo zastrupit škodljiuca, ki je globoko u cvetu. Buojši so nikotinski an DDT preparati. Parporoča se tud, de se orje al prekoplje zemljo, de pridejo na dan ličinke (larve), de jih pojedo tiči.
Kaj muoramo vjedat o čilskem solitru
Kako
se spozna ce je seme dobro?
Dostikrat se zgodi, de imet poseje sjeme an misli, de bo pognalo, a se čez nekaj časa vid, de je biu njegou trud za-Kian. Tud gospodinji se zgodi, de zaman šaka, de posiano sjeme u vartu požene, ^ošabno nuduó je tuo par sjemanah, ki Poganjajo počas, učasih po več tednu. Zgodi se takuó, de sjeme ne požene, za hovo sejanje je pa že prepozno.
l)e ne pride do škode, ki bi paršla zar v°j slabega sjemana, nardite takuole: hzcmite na primer 10 fižolu. Namočite star žornal, ga parkrat pripognete (pie Jati) an u mjes dejte fižol. Potlé use lo
čilski an j apneni soliter sta zlo dobra zak’ pokažeta na rastline preča svoje delovanje, že po nekaj dneh se vid, de ušafajo listi buj zeleno farbo an de začne rastlina ljeuš rast. Zatuó muorate dajat soliter nimar le tistim rastlinam, ki so že zelene, ki že rastejo. Ankul ne smijete gnojit zemlje s solitrom u času setve al prej ku sejete.
S solitrom ne smijete gnojit use naenkrat, ker ga rastlina ne muore usegà naenkrat ponucat. Zatuó gnojite s solitrom večkrat an po malo. Na povaršino ’dnegA hektarja potresite naenkrat največ 100 kil solitra. Tam, kjer raste žito, dajte na pomlad 200 do 300 kil solitra an tuó u dveh al treh obrokih, čilski soliter je zlo parporočliu kot zdravilo za slaba žita. Tam, kjer so ozimine spomlad buj rjedke, bo soliter hitro pomagu. Parpo-
Dižinfetajte sjeme
Boljezni, ki se prenašajo s siemanom, narbuj lahko uničite že na sjemanu, če Sa oižinfetate, prej ku ga sejete. Za di-šinfetat sjemana, se nucajo mokri al pa suhi dižinfetanti, ki imajo u sebi živo-srebrne sostance. Sjemana, ki rada po-kaic al se napno (fižol, grah), dižinfe-tkjte rajš s suhim dižinfetantom.
Mokri dižinfetanti so praški (polvarji), k' se jih raztopi u vodi .in potlé se u tisti raztopini namaka sjeme 20 do 30 hhnut. Samo sjeme od pese (bjetula) je ikjeba namakat dve uri. Sjeme se da u šakljiček iz tankega blaga an se ga ob 3esi u posodi, kjer je notar dižinfetant. R začetku je trjeba žakljič nekajkrat "zcignit iz tistega dižinfetanta, de gre Veh zrak (ajar). Kar je sjeme dižinfetar 1)0 ga dejte na zrak, de se posuši, ker flrugač ne bo kalilo (pognalo). Mokre di-
žinfetarite nucajte u en četrt do pou parstuotni raztopini, k.ar pomen, de muorate zmješat na en liter vode 2,5 do 5 gramu dižinfetanta, na primer ceretana, uspuluna al kajšnega drugega mokrega dižinfetanta, ki se ga ušafa u targovin.
Suhi dižinfetanti so ceracan, ceresan, abavit an drugi. U zaprti posodi jih dobro pomješajte s sjemancm an tresite tri do pet minut. Na 1 kg sjemana zmje-šajte 2 do 5 gramu dižinfetanta. Buj ku je sjeme debelo, več dižinfetanta je po-trjebno. Ker se seje ponavad zlo drobno sjeme, je potrjebno takuó malo dižinfetanta, de se ga z navadno vago ne muore uiti zvagat. Zatuó uzomite malo praška z nuoževo špico an ga dejte med sjeme. De ne buoste s parsti proč spravili dižinfetant od sjemana, sejte z pa-pjernato vrečico (kartoč).
Cepit za lub je zlo lahko djelo. Cepit pa je trjeba že na pomlad, kar je podlaga že u soku. U tale namjen muorate odžagat podlago na mjestu, kjer je lubje gladko (goló). Nareto rano lepuó zagla-dite z ostrim nuožem. Potlé zrježite lub nekaj centimetru nauzdol na podlagi. Par tjem muorate gledat, de ne poškodujete lesa. Zarjezano kožo počasi an pravidno paruzdignite an pod njo dejte cepič. Če je podlaga debela, lahko daste po dva al več cepičeu. Cepiče dobro povežite an ran? dobro namažite s cepil-r.im voskom (cepilna čera). Za to vižo cepljenja muorate urjezat cepiče že po-zim an jih dobro skranit, de ostanejo frišni.
Zadnje čase se cepi za lub takuó, de se paruzdigne kožo na podlagi samo na
ŽIVINA ZA ZAKOL
roča se, de premješate 'olitru še super-fosfat an 40% kalijeve soli. če gnojite samo s čilskim solitrom, napravijo rastline veliko slame an dosti listou. Za razvoj zrnja u žitu pa so potrjebne fosforne an kalijeve sostance. Tud oljni repici (kolca), traunikom an pesi (bjetuli) je dobro de potresete s čilskim solitrom.
Ankul pa ne gnojite s čilskim solitrom stročnicam (fižol, bob, grah) an lucerni (djetelja), ker tele iahko same ušafajo iz zraka (ajarja) tiste sostance. Lahko jim malo pognojite samo kadar ozelenijo.
Gledat muorate, de trosite čilski soliter samo ob suhi uri, takrat, kar so listi suhi, ker soliter požge mokre liste rastlin. Narbuojš je, de trosite tisto gnojilo na suhe rastline takrat, kar mislite, de bo u kratkem začeu dež padati.
čilski soliter so enkrat kopal u rninje-rah (rudnikih) južnoameriške daržave čile. Sada ga pa djelajo umetno (arti-ficjelno) u fabrikah. čilski soliter je sol bjele farbe an je za živino zlo strupen. Tistemu gnojilu je podoban norveški al j apneni soliter an se ga nuca za težko an glinasto zemljo (debelico), ki ji manjka japno. Ker j apneni soliter postano zlo hitro mokar ga je trjeba skranit u tajšnih Žakljih, ki ne pustijo mokrote ( vlage-umidità).
Za usakega nekaj
VOUNENA OBLJEKA se narljeuš zlika (sopresa). če jo zlikate čez namočeno, tardo stisnjeno vouneno cunjo.
ČRVE IZ POHIŠTVA preženete ta-kuole; ’dnake parti kuhinjske soli, pelinovih listou an popra (pever) zalite s ažejdovo esenco an pustite nekaj časa stat. Potlé pomakajte u tisto vodo cunjo, s katjero večkrat zbrišete pohištvo.
po kg.
Krave	L.	170	do	180
Voli	»	190	»	210
Jenice	»	190	»	215
Teleta	»	320	»	360
Ovce	»	150	»	180
Koze	»	90	»	110
Jagnjeta	»	340	»	360
Kozliči	»	320	»	340
Prašiči	»	250	»	290
Krave mlekarice Jenice breje
ŽIVINA ZA REJO
po glavi L. 120000 do 170000 » 115000 » 175000
Prašiči do 20 kg	»	290 »	310
PERUTNINA -	ZAJCI	- JAJCA po kg.	
Kokoši	L.	575 do	620
Piščanci (polli)	»	580 »	640
Race	»	530 »	550
Purani (dindije)	»	560 »	590
Zajci	»	150 »	190
Jajca (usako)	»	22 »	25
ŽITARICE		- 1 po kuintalu	
Pšenica	L.	7150 do	7300
Sjerak	»	4800 »	4900
Pšenična moka (0)	»	9350 »	9500
Sjerkova moka	»	5650 »	5900
Otrobi	»	2900 »	3200
GRADBENI LES
po kubičnem m
en kraj an tistemu primjerno re prirje-že cepič kakor kaže naša slika.
Kostanj se cepi na ’dnako vižo, takuó de debele kostanjeve kože ne rježete. Med lub an Ijes dejte majhno zagozdo (klin), de lub odmaknete od mesa za nekaj milimetru. Klin proč uzomite an u tisto odpartino dejte parpravljen cepič. Močno an debelo kostanjovo lubje darži cepič takuó tarduó, de ga ni potrjebno parvezat.
Varujmo nase gozdove
pred ognjem
Največkrat pridejo gozdni požari (ogenj) u zguodnji pomladi. U tjem čar su se narava (natura) prebuja iz zimskega spanja an snjeg je že skopnù. Trava je suha, ni pa se še žalost razvilo drugo rastlinstvo. Zatuó je trjeba u tjem času zlo gledat, de ne pride do ognja. Večina gozdnih ognjeu pride zavoj neprevidnosti al malomarnosti ljudi, gozdnih djelouceu, turistou an nabjeralceu gozdnih sadou, pastjerjeu an otrok, ki netijo ogenj u bližini gozda al posjekah. Tud metanje neugasnjenih čikou an uži-galic (fulminajntou) na tla provocjera ogenj.
Ogenj u gozdu se, kar je vjetar, zlo hitro razšir an napravi dosti škode. Narbuj se širi ogenj na južnih bregovih an na tleh, kjer raste visoka an suha trava, rjesje, praprot al garmovje.
De ne pride do ognja, muorate zlo gledat na otroke, turiste an sumljive juške ljudi, ki njemajo kaj djelat u gozdovih.
Bukovi hlodi	L. 16000 do 75000	
Orjehovi hlodi	» 19000 »	20000
čerješnjovi hlodi	» 18000 »	21000
Smrekovi hlodi	» 13500 »	16000
Jesenovi hlodi	» 17500 »	19000
DRVA IN	OGLJE	
	po kuintalu	
Bukova suhe	L. .300 do	900
Bukova surove	» 600 »	700
Oglje	» 2900 »	3100
SADJE IN ZELENJAVA		
	po kg.	
Krompir	L. 35 do	40
Fižol	» 280 »	320
SER IN :	MASLO	
	po kg.	
Sir do 2 mjesca star	L. 480 do	520
Sir čez 2 mjesca star	» 600 »	750
Mlekarn iško maslo	» 900 »	1000
Domače maslo	» 800 »	900
MENJAVA DENARJA		
Zlata Sterlina	L.	6.050
Napcleon	»	4.650
Dolar	»	631
Sterlina karta	»	1680
Švicarski frank	»	146,50
Belgijski frank	»	12,20
Francoski frank	»	1,70
Avstrijski šiling	»	23
Dinar	»	1,15
Za usakega nekaj		
KRTAČA (SPACOLA) rata spet tarda, če jo namočite u močni raztopini gar luna (allume).
DEŽNI PLAŠČ (IMPERMEABIL), znotraj gumjeran, zunaj svilen, očistite z gobo (spugna), ki jo pomakate u sal-mjak (amonijaka), pomješan z vodo, usakega polovico.
France bevk:
7.
PASTIRCI
iiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Rcrjanč je vrgel kamenček na tla in ®i obrisal dlan ob hlače. Odšel je, legel 6a žemljo in si potegnil klobuk na oči. kernel je v nasprotni hrib, ki ga je zla-
0 jesensko sonce.
Ro se je dvignil, ni bilo Lenarta ni-ler. Terezka je pekla hlebčke iz ilovice. |*fned grmovja so se prikazovali beli, dihati hrbti ovc. Kje je Lenart? Tam 60 hjegove ovce, a kje je on? Ferjanč se
°žiral na vse strani. Lenarta ni bilo. Iekel se je mimo Terezke in jo je vpra-
)e Vi,
^ Po tovarišu.
•‘Nisem ga videla,« mu je odgovorila. Slednjič ga je našel.
^ežai je na tratici, ld jo je od vsé a ^ani oklepalo gosto grmovje. Menda se tam čutil varnega, ali pa ga je nehote e«iagal spanec. Roke je imel rodvite ^ tilnik, sopel je z odprtimi usti. Verjanču je zaigralo srce. Ni se upal Otopiti, da bi ne delal šuma. Stal je
in gledal, nasmeh zadovoljstva mu je spreletel lica. Torej mu je le prišel v roke?
Ni se mu mudilo. Namrščil je obrvi, kakor da stežka razmišlja. V glavo mu je šinila neka domislica. Navdala ga je s takim užitkom, da so se mu od tihega, notranjega smeha tresla ramena.
Prestopil se je in se pripognil, roke so mu nekam merile. Iznenada je zgrabil za konce Lenartovih hlačnic, ki so segale malce čez kolena. Potegnil je s tako silo, da sta odletela gumba pri edini naramnici in je spečega tovariša potegnil za seboj. Hlače so mu-ostale v rekah.
»Hohoho !«
Lenart se je prestrašen prebudil in na široko odprl je oči. Sprva se ni zavedel, kaj se je zgodilo. Zagledal je gole noge in hlačke v Ferjančevih rokah. Rdeč od sramovanja je planil pokonci.
»Daj jih sem !«
Ferjanč je tekel pred njim.
»Hohoho1 Pridi ponje!«
»Daj jih sem!« je Lenart prosil z jokajočim glasom.
Toda Ferianč je obesil hlačke na palico, da jih Lenart ni mogel doseči. S pestjo ga je pehal od sebe. Bil je razigran ko zlodej. Krohotal se je, kot bi usipal orehe. Lenart ga je prosil in rotil. Toda nič ni pomagalo. Tekala sta po gmajni.
Po stezi je prišel Pologarjev hlapec.
»Kaj pa imata?«
»Nič. Hlače sem mu vzel.«
Tedaj se je smejal tudi hlapec.
Lenart se je šele pred hlapcem do dna zavedel svoje sramote. S kubimi, bosimi nogami je tekal po gmajni, srajca mu ni kegala do kolen. Biti je moral zelo smešen. Ljudje so ga gledali. Tudi Terezka, ki je stala v bregu, je na široko odpirala oči in usta. Res, ona se mu ni smejala. Morda je Ferjanča celo globoko zaničevala, Toda videla ga je. To je bilo za Lenarta dovolj.
Z roko si je zakril oči in tekel v bližnji gTm, ki sta ga čez in čez preraščala loza in robida. Počenil je med leske in si vlekel srajco čez kolena.
Kdo ve, kaj se je takrat godilo v nje-
govem srcu? Zajokal je samo za trenutek, a nato je zatrl solze in stiskal zobe. Tresel se je po vsem telesu. Oči so se mu lesketale v čudnem blesku. Bil je navrhan srda in sramu. Najrajši bi se bil pogreznil v tla, umrl na mestu. Ali pa bi storil nekaj strašnega, ako bi imel dovolj moči. Zgrabil bi tisto skalo, ki jo je zlodej prinesel v gmajno, in z njo vse pokončal.
»Hohoho!«
Ferjančev krohot mu je le še nekaj časa prihajal na uho. Bil je zmeraj bolj prisiljen. Nato je utihnil. Tovariš se je najbrže nasitil roganja.
Nekaj časa je bilo vse tiho.
»Lenart! Navrni ovce!«
A Lenart je molčal, če bi mu ovce druga za druga skakale v prepad, bi se tak nikamor ne ganil.
»Pridi po hlače!«
Ferjanč se je še vedno norčeval iz njega.
Čez nekaj časa je prišla Terezka. Počasi, boječe se je približevala grmu. Morda se ji je Lenart hudo smilil, hotela mu je na kak način pomagati.
»Pojdi proč!« je Lenart pobiral kamenje, da bi jo napodil. Mrzil je vse ljudi. »Ali greš!«
Terezka je pobegnila.
»Lenart!« se je oglasila z jokajočim glasom. »Ferjanč ti je vrgel hlače na grm.«
Nato je bilo zopet vse tiho. Glasovi itvoncev so le v presledkih udarjali na uho. Sonce se je pomaknilo na zapad, preko gmajne je legla senca.
Lenart je slišal, da je prva odgnala Terezka. Nato je odgnal Ferjanč. Bil je tih, kar iznenada ga je minil smeh. Ovce, ki so še ostale na gmajni, so bleketa-le in ropotale z zvonci. Večerna senca se je polagoma spreminjala v mrak.
Tedaj šele si je Lenart upal iz grma. Previdno se je ozrl na vse strani. Bil je sam, čisto sam. Le ovce, grmovje in drevesa.
Poiskal je raklo in sklatil hlače z robide. Naglo, tresoč se po vsem telesu, si jih je nataknil, prepasal si jih je z naramnico. Poiskal si je jopič, klobuk, malho in palico.
Zopet je smel med ljudi. Toda bil je potrt. Neka grenka teža mu ni šla raz dušo.
IX.
Ko je podil ovce po klancu skozi senožeti je bil že trd mrak. Klobuk si je bil
(Nadaljevanje na 3. strani)
Za naše mlad
Samson	on
SIMON GREGORČIČ:
KOROŠKA NARODNA:
Enkrat je šivu šuoštar, ki je rajš lagu, kakor popravju stare šuolne. Enkrat je iv pruot 'dnemu kazonu, kjer ie stau velikan Samson, šuoštar ga je uprašu, če se če z njim poskusit, duó je buj močan. Velikan je biu kontent an šta se ioša dakordo, de buosta kamanje s pestmi drobila.
Drugo jutro je zavezu šuoštar u ruto malo skute an šil h Samsonu kamanje drobit. Velikan je uzéu debelo skalo an udaru po njej s pestjo takuó močnud, de se jg zdrobila u prah. šuoštar je uzéu iz rute skuto an udaru s pestjo, de je po-špricala na use kraje.
Samson je jau:	»Kaduó je buojš
zdrobiu kaman? Muoj je prah.«
»Tuó ni neč! Iz mojega se je kar vo-da pocedila,«, je jau šuoštar.
»Drugo jutro sta se spet mjerila, duo bo vargu kaman buj deleč, šuoštar je parnesu tiča u gajufi. Samson je vargu kaman takuó visokó, de je šuoštarja skoraj odnesló šuoštar je uzéu iz ga ju je tiča a n ga je spustiu, de je zletu za goro.
Samsona je tuó jezilo an zatuó je jau, de buosta šla drugi dan čerješnje jest. Samson spregne debelo vejo an je čerješnje. šuoštar zljeze na spregnjono vejo an brez skarbi jé čerješnje. Potlé za-gleda Samson na drugem varhu Ijeuše čerješnje, zatuó spusti spregnjeno vejo an šuoštar, ki je na njej sedéu, je zletu visokó.
Padu je na tla čez ograjo glih pred staro Senico, ki je šla po poti.
»Jejžuš!.... Kakuo sem se ustrašla. Od kuod si paršu?«
»Nvraunost iz nebes!« se je zlagu šuoštar.
rJejiuš, iz nebes?« se je začidla Seva an se Segnala. »Potlé si višno vidu gor mojga rancega Mateuža. Kakuó stoji?«
ì: Dona s je pousod slabuó,« je jau šuoštar. »Posebno u nebesih, ker je tam preveč ljudi, nje majo kaj za jest. Vaš Mateuž je še buj star, zatuó ga drugi še buj proč poganjajo. Takuó mi je jau, naj prosim par vas zanj nekaj salamou an soudou. »Joj, joj, kaj mi praviš!« se je začudila žena. »Se u nebesih tarpi moj renki Mateuž lakot,« an je šobit par-pravla salame an soude.
Kar je šuoštar Su proč, mu je kuaza'a naj Mateuža pru lepuó pozdravi an naj še pride, šuoštar je use obeču an je šu.
Okuol poudan je paršu. damù sin od žene. Ona mu je povjedala, kaduó jo je paršu gledat an kakuó je poslala svojemu rancemu Mateužu salam an soude. Sin je spoznù’ de je nebeški poslanec lažnik an zatuó je uzéu konja an šit za šuoštarjem.
Kar je biu šuoštar že delič, je ČA’ de gre adàn za njim. Skočnu je ob kraj c jeste, uzéu klobuk iz glave an ga tišču na tla, ku de bi nekej skrivu.
Sin od žene je paršu blizu an ga uprašu: »Al čepite že dougo ile?«
»Že cieu dan,« se je zlagu šuoštar.
»Kaj pa djelate tle?« je jau sin.
»šuoštar se spet zlaže an rečč, de je ujéu srečo, de je ujéu zlatega tiča, de muora čakat, de sonce gre zad, ker ga prej ne smije pogledat. Potiš upraša sin, če je vidu kajšnega tatu.
»Vidu sem ga,« je jau šuoštar. »Pov. ure je od tega.«
»Kajšen je pa biu?« je spet uprašu sin.
»Ku drugi ljudje. Težkuo ga ujamete. Narbuojš je, če grem jest za njim, ki sem gu vidu. Daržite mi 'd muoj klobuk z zlatim tičem za malo časa an posodite mi vašega konja. Hitro vam parpejem tatu. A ne smijete odkrit zlatega tiča prej ku gre sonce zad « Takuó je jau šuoštar. Sin je biu kontent, posodu mu je konja an tišču klobuk na tla.
»Takuó je čaku eno uro, dve, a šuoštarja nje blo nazaj. Kar je sonce šlo zad, si je mislu: »Vzamem almanj zlatega tiča, če mi je že ogojufù za konja «
Vzdignu je klobuk an začeu z roko prou vočas lovit zlatega tiča. Kar je za-grabu je daržu u pesti — prazan nič.
Sada je spoznù, de ga je tat ogajujù še za konja. Sù je žalostan damù. Mati ga je uprašala: »Al si vidu tistega, ki je nesu salame mojemu rancemu Mateužu?«
»Vidu sem ga,« je jau sin, »an še konja sem mu dau, de bo prej paršu u nebesa «
Sonce sije, dežek gre
(Otroci plešejo kolo (giro tondo)). Parve dvje varatici pojejo usi; potlé parva polovica sprašuje, druga pa odgovarja).
»čemu ti bodo šibice?« »Metlice bom celala.«
Lastovke, oj Bog vas sprimi, ko po dolgi ostri zimi priletele ste nazaj v mirni naš planinski raj!
Ve pomladi ste znanilke, dobre sreče ste nosilke, kjer svoj dom postavite, blagost tja pripravite.
Gostoljuben strop je moj: gnezda svoja nanj pripnite, tu valite, tu gojite srečo nosi zarod stoj.
: #1
o
Sorice sije, deZek gre siva mačka v brez j e gre.
»čemu ti bedo metlice?« »Hiše bom pometala «
Kdaj je sv. Tomaž vjervu
Kar je Kristus hodu po zemlji, je paršii enkrat s svojimi učenci u reune kraje. Ves dan so hodil, zvečer pa so sednil na tla, de bi jedli, a njihovi ruk-saki so bli glih takuó prazni ku njihovi želodci. Tadà zauzdihne sv. Peter: »Oj, kaj bi sadà dau za kos kruha!«
Kristus mu odguori: »Peter, dej roko o ruksak!«
»Peter da roko u ruksak an potegu e \on velik hleb zabejenega kruha.
tisi se začudejo an rečejo: »An še za-tejen je!«
»Tuo pa že ne more bit !« reče sv. Tomaž, ki ni teu maj vjervat.
»Pa provej, če ne vjerjoš!« reče Kristus an sv. Tomaž si odlomi velik kos an se zlo čud dobremu kruhu.
»Potlé reče adàn od učenceu: »Kakuó H ble dobre s tjem kruham ribe.«
»Sprazni tvoj ruksak!« mu reče Kristus, an kar je učenec spraznu, je ležu pred njim en kup ljepih an frišnih rib. Spet se usi začudejo an rečejo: »An kakuó so frišne!«
»Tuó pa ne muore bit rjes!« reče spet sv. Tomaž.
»Pa poduš, če ne vjerješ!« mu reče
Kristus, an sv. Tomaž uzame ribo u roke an jo poduši an se čudi kakuo je frišna. A sv. Jakob zauzdihne: »Kaj bomo z ribami, če njemamo ne posode ne olia, de bi jih spekli!«
Kar tuó reče že stoji pred učenci velika posoda z vrelim oljem. Usi se začudejo an rečejo: »An prou urjelo je!«
»Kaj? Urjelo, brez de oi snjetil ogenj? Tuó pa r.e muore bit!« reče sv. Tomaž.
»Pa potipej, Tomaž, če re vjerješ!« reče Kristus.
»Ne,« reče Tomaž, »tuó pa ne! Rajš vjerjem !«
Tadà so se mu usi učenci vesjelo smejal.
»Kaj boš v brezju delala?« »Šibice bom rezala «
»čemu bo hiša pometena? »Mucke bodo rajale«
Kuos, k' u nje mou uo'je za djelati
(Karnajski dialekt)
Kaualjer an pajk
Kavaljer e predu tanko sedeno nit, pajak pa e predu pajčono an ujemu za norcà kavaljerja: »Kako t’ predeš počar su! Le pomerkej, kako dougo nit san u tiem času popredu ja!«
»Tve niti so zarjes douge, ma no ne neč vejajo. Me pa no plačujejo drago,« e džau kavaljer.
Kuos u zlo rado pika razdóuje. Kar so strojili venjike, so ’a prosili, k’ u pridi pomagat.
»Ne morem: anjelé jo se pletem gnjez-do!« e džau an zasvignu.
Te se muorlo okopati venjike; prosili eo kuosa, k' u jim pomaj.
»Ne morem, nesem jajca,« e se skuzóu.
Dajali so solfato venjikam an so klicali kuosa, k’ u jim pomaj.
»Uh, anjelé jo sedim na jajcah an ne morem,« e dzàu.
Klicali so ’a še tàboto, kar so venjike vezali.
; tl
»Kako jo morem, saj man dajati tralim jesti.«
Paršou e čas za opljeti venjike.
»Ne morem, kuosiči so še mali. če ^ zapustim, no té krepati od lakote,« e !l skuzóu kuos.
Razdóuje te zazdrjelo. Prosili so ka' ea, če u bo paršou u bandimo.
»Oh, anjelé ja!« an še mo famejo t# parpejati za sabo«
Odgovorni urednik: Tedoldi VojmV Dovoljenje videmskega sodišča štev. ^ z dnem 26.7.1950 Tiska : Tiskarna L. Lucchesi - Goric* _______________________________________________X
PASTIRCI
(Nadaljevanje s 4. straniJ
potegnil globoko na oči, da so mu krajci zakrivali pogled. Videl je le za korak pred seboj, še vedno ga je mučil občutek, da ima gole noge. Zdelo se mu je, da vedo že drevesa ob potu, kaj se mu je bilo pripetilo. In da se mu vse stvari posmehujejo.
Prignal je domov. Gospodar ga je že pričakoval pred hlevom.
»Kod pa hodiš tako dolgo?«
»Saj ni pozno,« je izjecljal.
Ni vedel, kaj naj reče.
»Kaj ni pozno! Človeka pa skrbi, da se je kaj zgodilo.«
Lenart je stiskal ustnice in molčal. Kaj naj bi mu bil tudi odgovoril? Odšel je v izbo in sedel v zapeček.
Na mizi je gorela brlevka. Lenartu se je zdela ko velika, meglena krogla, tako čudno mu je bilo leglo na oči. Spodnja čeljust se mu je drobno tresla. Ni je mogel ustaviti Trepetalo mu je tudi srce. In duša. Bil je ves, kakor da visi na drobni, zviti žici.
Domači so prihajali v izbo in zopet odhajali. Nihče ga ni pogledal. Nihče se ni začudil: »Kako, da naš pastir sedi v zar
pečku?« Menda ga niso opazili.
Iz veže se je razlegnil smeh. Lenart se je zdrznil in posluhnil. Smejala se je rdečelična dekla. Ona se je rada smejala. Morda že vedo, ie pomislil z grenkostjo.
Ta zavest ga je pekla ko ogenj.
In če še ne vedo, bodo kmalu izvedeli. Zaman je odganjal to misel. Pologarjev hlapec gotovo ne bo molčal. Tudi Terez-ka ga je videla. Kmalu bo vedela vsa vas, vsi ljudje se mu bodo smejali. Dečki ga bodo dražili vsako nedeljo domov grede. Ferjanč se bo s tem še bahal in se delal junaka.
Toda ni mu bilo hudo samo zaradi tega. Prizadeta je bila njegova sramežljivost. Čutil je, kakor da mu tiči v notranjosti trn in ga zbada.
Da, Lenart se nikoli pred nikomer ni slekel. Pastirci se niti v poletju niso kdaj kopali, da bi se brez sramu razkazovali drug pred drugim. Kadar se je preoblačil, se je stisnil v najtemnejši kot skednja. Svojega telesa bi za nič na svetu ne hotel razgaliti pred odraslimi. Tega ni imel samo za sramoto, ampak tudi za greh. Moral se ga bo spovedati. Župnik bo zmajeval z glavo. Z bobnečim glasom ga bo pokaral skozi rešetko.
Večerjal je brez teka. Ves čas ni mogel dvigniti pogleda.
»Naš pastir je danes nekam žalosten,« Je omenila dekla. »Kaj ti je, Lenart?«
V odgovor se ji je samo spačil. Naj bi rajši molčala, šlo mu je na jok.
Io je opazila gospodinja, Id je bila bistrih oči. Trknila je deklo, češ, naj molči. Ta je polila žlico juhe, pa se je zasmejala.
Lenart je na gosto mežikal. Bridkost mu je visela kot na drobni nitki. Pri molitvi je bil raztresen, vserod so mu begale misli. Nato je sedel na nizkem stolcu in bužgal fižol. Hlapec je neprestano nekaj govoril. Toda Lenartu so besede le kot oddaljen šum udarjale na uho.
Stročnice so pokale in šumele, prsti so mu hiteli. Prav tako naglo so se mu porajale tudi misli. Prihajale so mu vedno nove. Neprestano je videl samega sebe, kako leta v kratki srajci po gmajni. In Ferjanča, kako nosi njegove hlače na palici kot bandero. Zdaj sedi pri Polo-garjit, pripoveduje in se smeje. Smeje se vsa družina. Ali se mar Ferjanč zaveda, kaj mu je storil Obe nogi bi bil rajši vtaknil v skobec* kot pretrpel tako sramoto. Kaj jo proti temu tisto, kar mu
je bil on storil? Res, Ferjanč mu nikoli ni bil velik prijatelj, a vendar dober tovariš. Lenart mu je zavidal telesno moč in je občudoval njegovo drznost. Odkar ni bilo Blažeta, se je čutil še tesneje navezanega nanj. Zdaj je bilo vse končano. Nikoli več si r.e bosta prijatelja niti tovariša. Ne bo več prestajal na paši, da bi se mu oni rogal. Ne bo več za pastirja pri Kolkarju.
Sklenil je, da uteče. Kam? Domov.
Ta sklep je bil tako trden, da ga je nekoliko potolažil. Doma se mu vsaj nihče ne bo rogal.
Odložil je slamnico s fižolom in stopil pred hišo. še enkrat se je ozrl v razsvetljeno vežo, nato se je tiho izmuznil v klanec.
Napravil je nekaj korakov, potem pa začel teči. Roke so mu plavale po zraku, glavo je bil stisnil med ramena. Rad bi se bil ves pogreznil vase. Držal se je plota, za katerim so stale raztresene hiše in ga gledale s svetlimi okni. Bolj ko se je oddaljeval od Kolkarja, bolj mu je padala neka teža raz dušo. Zdelo se mu Je, da je utekel sramoti. In da hodi po tujih krajih, kjer nič ne vedo o dečku, ki je s suhimi, golimi nogami begal po gmajni in moledoval za hlačke.
Na vrhu brega se je nenadoma usta^1 Stal je cb koritu, v katerega je ro žl®e! curljala veda. Tam se je od klanca £f pila steza in se vila po peščenem, & mem pobočju. Na koncu steze je v dem sadovnjaku stala Martinova bai1* Bila je nizka, kakor da je do strehe P greznjena v zemljo. Skozi majhna ok' je sijala luč.
Ta bajta je bil Lenartov dom. Ob f1 gledu nanjo mu je znova legla teža dušo. Stopal je po stezi, a mu je t)'P kakor da nosi težko breme. Vso pot mislil, kako je bilo včasih doma 1$ Zdaj se mu je dom iznenada prik^ val s senčne strani. Komaj je malo rasel, je moral biti za pestuna. T® | sramotno za dečke. Rad je šel za f stirja. življenje na gmajni je bilo ^ drugačno. Poleg tega mu pri Kolk^ ni manjkalo vsaj črnega kruha.
Obstal je cb bajti in se oslonil drevo. Od tam je videl skozi okna ? bo. Okoli mize in okrog peči so se ljali bratci in sestrice. Igrali so s® ščebetali ko vrabci spomladi. Mati j ždela v zapečku, a na klopi je sedel 0
t Nadaljevanje Si
lediJ