Posamezna Številka I Din. mesečno, če se sprejema list v upravi, naročnina 4 Din, na dom in
f>o pošti dostavljen ist 5 Din. - Celoletna naročnina je 50 Din, polletna 2"> Din. četrtletno 13 Din. Cene inse-ratoin podofjovoru
1*OJVEl>E£JSKI

Uredništvo: Kopitarjeva ul. št. 6/111 Telefon št 2050 in 29%. — Rokopisi se ne vračajo
Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6 Poštni ček. račun. Ljubljana 15.179. Telefon štev. 2549
Najnovejša senzacija abesinshega spora
MussoKni poljskemu narodu
Prijateljstvo, ki ga nobena sila ne more razdreti - Hvaležen za tople simpatije v sedanjem položaju
Vsi tirolski Nemci na svobodi
Varšava, 22. sept. SE. Današnji »Kurjer War-szavvski« objavlja daljšo poslanico, ki jo je s svojim lastnim podpisom opremljeno poslal poljskemu listu predsednik italijanske vlade Benito MussoKni. Poslanica je naslovljena na poljski narod in se glasi: »Izredno sem srečen, da morem izkoristiti to priliko, da še enkrat ponovim in potrdim, kako globoka so prijateljska čuvstva in kako iskreno |e prijateljstvo, ki ga italijanski narod goji do pol)-skega. Obe državi sta odslej med seboj povezani z vezmi, ki so vekovite: skupnost vere, vpliv italijanske kulture in umetnosti na Poljskem. Nobena sila teh vezi ne bo več mogla raztrgati. Oba naroda sta se junaško borila, da sta vzpostavila svojo narodno edinstvo. Ta skupnost v idealih in naporih je doprinesla, da je italijansko-poljsko prijateljstvo postalo danes eden glavnih temeljev evropskega miru. Italijansko ljudstvo zna posebno danes, ko se obrača k delu, ki mu je določeno, globoko cenili simpatije, ki mu jih izraža poljski narod. Tudi Italija sledi s simpatijami vsem poljskim naporom, ki jih je začel pokojni maršal Pilsudski in ki so Poljsko na znotraj konsolidirali, v mednarodnem življenju pa so ji zasigurali odlično mesto, ki odgovarja slavnim tradicijam velike prošlosti in upravičenim upom v veliko bodočnost Poljske«.
List pristavlja, da je s to poslanico povedano vse, kar je treba glede zadržanja Poljske v sedanjem abesinskem sporu vedeti. Besede, ki jih je naslovil Poljakom šef Italije, so resnični odraz prijateljstva med obema narodoma.
Nemirno Črno morje
Nervozno hretanje angleškega in italijanskega brodovja
Bukarešta, 22. sept. TG. Vse italijanske vojne edinice, ki ležijo po pristaniščih Črnega morja, kakor tudi vse trgovske ladje italijanske narodnosti so sprejele zapečatene kuverte, ki jih poveljniki smejo odpreti še le, ko prejmejo posebna brzojavna dovoljenja. V teh zaprtih kuvertah so vsa potrebna navodila za primer, da bi izbruhnila vojna.
Nesprotno r« so angleške bojne edinke, ki se nahajajo v črnomorskih lukah. dobile brzojavno navodilo, da nemudoma dvignejo sidra in odplujejo proti Gibraltarju, kjer se zbira večina angleškega brodovja. Samo petrolejske transportne ladje se lahko zamudijo še toliko časa, da bodo dobile po-oolni tovor, nakar morajo tudi v Gibraltar.
Potniki, ki so izstopili v Konstanci, pravijo, da Turki mrzlično oborožujejo Dardanele in da so v Galipoli izkrcali velike količine artiljerije poleg močnih odredov vojaštva. Vse opuščene trdnjave ob Dardanelah popravljajo s pomočjo inozemskih inženjerjev. Dardanele bodo kmalu tako oborožene, kot so bile pred svetovno vojno. Pravijo, da Turčija oostopa v sporazumu z Anglijo.
Italija je svoje povedala
Rim, 22. sept. AA. Sinoči so italijanski krogi takole formulirali stališče italijanske politike:
Italija je svoje povedala. Zdaj je vrsta na velesilah ali pa na DN, da postavijo nove predloge, ki
preprečiti izbruh sovražnosti. Vzlic temu, da listi ne prikazujejo svojih skrbi, pa vendarle mislijo, da italijanski odgovor ne po vsebini, ne po tonu ne izključuje nadaljnjih pogajanj.
Pertinax pravi v listu »Echo de Pariš«: Po tolikih razočaranjih vendarle upamo, da bo po včerajšnjem komunikeju Italija poslala v Ženevo tudi formalen uradni odgovor in da bo odjx>r petorice v tem odgovoru našel zadosti gradiva za nadaljevanje razgovorov z Mussolinijem. Dalje upamo, da bo Mussolini jasno povedal, kakšne in katere so minimalne zahteve Italije, prav tako pa upamo, da bo minimum teh zahtev primerna podlaga za nadaljevanje postopka DN za likvidacijo spora Res. da moramo takoj pripomniti, da za zdaj še ne kaže, da bi se dogodki razvijali v duhu in smislu tega našega upanja.
General Nobile poklican domov
Rim, 22. sept. c. Mussolini je dal danes izpustiti iz koncentracijskih taborišč in zaporov vse Nemce iz južne Tirolske. Kmalu nato je bilo pol-oficiozno izjavljeno, da je Mussolini storil to zato, da bi pokazal svoje |*>sebno prijateljstvo napram Avstriji in njenim rojakom, ki žive v Italiji.
Nemčija nevtralna
Berlin, 22. sept. AA. Diplomatska politična korespondenca piše: Vedno i/nov., moramo ugotovili, da nekateri tuji listi nimajo boljšega dela, kakor da si izmišljajo nizkotne iu obrckovalne kombinacij? glede na rezerviranost in popolno nevtralnost Nemčije v italijansko-abesinskem sporu. Proli temu protestiramo, ker hoče Nemčija ostali nevtralna.

Pariz, 22. sept. AA. Današnji »Matin« priob-čuje vest iz Moskve, ki jo je dobil čez London. Vest pravi, da so Italijani pozvali generala Nobila, da se takoj vrne v Italijo. Znano je, da je general Nobile vodil veliko letalsko polarno ekspedicijo leta 1028, ki se je tragično končala Takrat so generala upokojili. Pred petimi leti je general Nobile pogodbeno stopil v službo sovjetskega letalstva in pomaga graditi zračne ladje. Zdi se. da namerava italijansko letalsko ministrstvo generala Nobila re-
aktivirati in mu poveriti važno poslanstvo v vzhodni \ nozeni, da so ga Aicj^j	t bolnišnico.
Predsednik vlade za
neodvisnost sodnikov
Hitlerjevci vdirajo v Francijo
Metz, 22. septembra AA. Blizu kraja Mor-tensa jc prišlo čez mejo 8 mladih Hitlerjevcev iz Ueberherena in so sc spustili v razgovor • šestimi pastirji ter jim začeli dokazovati, n i -o Nemci. Nastal je prepir in liacijonalni socijalisti so pastirje napadli. Petim sc je posrečilo ubežati, šestega so pa tako ohklali, z umirajočega prepeljali v
Belgrad, 22. sept. m. Ob velikanski udeležbi najuglednejših pravnikov iz vse države, iz Bolgarije, Poljske in Češkoslovaške se je danes dopoldne v največji belgrajski dvorani, v dvorani Kolarčeve univerze, začel 7." pravniški kongres, ki ga je otvoril predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič s sledečim govorom:
Govor predsednika vlade
Minilo ie celih 10 let od tistega časa, ko je septembra 1925 zasedala v Belgradu prva skupščina pravniškega kongresa, ko se ie prvič manifestiralo edinstvo našega pravništva. Deset let je minilo, kar je kongres pravnikov, ustanovljen na zborovanju v Zagrebu, začel svoje delovanje. Moje zadovoljstvo je tem večje, ker vidim tu zbrane ugledne zastopnike pravne vede in pravne prakse iz vseh krajev naše države. Ni ga kraja, ki ne bi bil poslal na to svečano skupščino po več svojih uglednih prvakov. Kot predsednik kongresa Vas, gospoda, prisrčno pozdravljam. In ko pozdravljam Vas, pozdravljam obenem tudi vse tiste naše tovariše, ki iz raznih vzrokov niso mogli priti na to zborovanje. Posebno sem naposled zadovoljen tudi
bila ii a 11 i ra na l/m, u.« |JV3ifl,iju uisvc wi iuiuec, m ,	,	...	,	, . . , j- - ji:*.,;!,
bodo bolj ustrezali italijanskim željam. Za takšne zato ker vidim med prisotnim, tudi vec odličnih nMfllnflro in qa vod nn rac Le»r ča n i nri£lsi H« ' prvakov iz sosednim in bratskih držav, iz Dou>ariie,
predloge je še vedno čas, ker še ni prišlo do preloma.
To stališče potrjuje ludi pristojni italijanski politični krogi.
Kralj Viktor kralju Edvardu
f;
Ženeva, 22. sept. AA. Tu so se danes razširili lasovi, da je italijanski kralj poslal angleškemu ralju pismo, v katerem apelira na zboljšanje razmerja med Anglijo in Italijo. Tukajšnji britanski krogi izjavljajo, da ne verjamejo v to vest.
Mussolini naj pove, kaj hoče
Pariz, 22. sept. AA. »Havas« poroča-. Vsi današnji jutranjiki priobčujejo pod velikimi naslovi vest o italijanski odklonitvi predlogov odbora petorice. Večina listov misli, eta bo zdaj zelo težko
Poliske in Češkoslovaške. (Viharno in dolgotrajno odobravanje). Število bolgarskih tovarišev je letos manjše kakor lani. Prepričan sem, da ie temu edini vzrok gospodarska kriza. Odsotnost naših starih prijateljev in sodelavcev gg. Bobčeva in dr. Fadenfista se bo opazila, toda za uteho so bolgarski tovariši poslali to pot svoje odlične tovariše na čelu s šefom bolgarskega pravosodstva g. Kara-džosovin, ministrom za pravosodje (vzkliki živijo in ploskanje). Tudi Poljska nam je poslala svoje učenjake: dr. Stanislav Ravnicky in dr. Stanislav Dorowsky (viharno ploskanje) se nista strašila truda ne izgube časa in sta kot odposlanca poljskega pravništva sklenila priti na današnjo skupščino. Češkoslovaška nam je poslala našega starega prijatelja dr. Cirila Barženskega (viharno ploskanje) in druge. Razen njega predstavljajo gg. Karel Pražak in clr. Rciman ter dr. Časlnvskv fnlo-
skanje) danes tu češkoslovaško pravništvo. Ko pozdravljam naše drage goste iz Bolgarije, Češkoslovaške in Poljske, jim želim, da bi se prijetno počutili med svojimi jugoslovanskimi tovariši in da odnesejo iz našega prestolnega Belgrada najlepše spomine.
Med problemi, ki bo o njih razpravljal kongres pravnikov, stoji po svojem pomenu na prvem mestu brez dvoma vprašanje jamstva sodne neodvisnosti. Avtoriteta sodnih razsodb je v glavnem odvisna od avtoritete, ki jo uživajo sodniki v svoji okolici. In na avtoriteti sodnih razsodb je temeljil, temelji in bo temeljil pravni red vsake države (ploskanje). Tudi salomonska razsodba ne more imeti željenega učinka, če narod nima zaupanja v sodnike, ki jo izreko. Narod pa verjame svojim sod-nikom samo tedaj, kadar je prepričan, da so neodvisni. Zato je dolžnost varovali in dvigati avtoriteto sodnikov, to se pa more doseči pravno lc z zagotovitvijo popolne sodne neodvisnosti.
Končam z željo po popolnem uspehu pri zasedanju sedanjega kongresa, z žeffo po enako plodnem in dostojanstvenem delu, kakor so se z njim že od nekdaj odlikovali Vaši kongresi, kakor edino gre nosilcem reda in zakonitosti v državi, kakor se spodobi zmerom budnim varuhom pravice, na katerih temeljih mora počivati vsaka država. Otvarjam pravniški kongres, toda preden začnete zasedati, Vas prosim pooblastila, da pošljemo pozdravno brzojavko v imenu kongresa tistemu, v čigar imenu se pravica izreka, Nj. Vel. kralju.
Za predsednikovim pozdravnim govorom je pozdravil kongres pravosodni minister dr. Milan M i š k u 1 i n , ki je govoril o vprašanju stalnosti sodnikov in naglašal fiotrebo skorajšnje rešitve lega vprašanja, ker sodniki ne smejo biti žoge, ki bi jx> mili voljii frčale semintja. Govoril je tudi o namerah vlade na pravosodnem polju, o čemer jc »Slovenec« žc jToročal.
Za njim je govoril bolgarski pravosodni mi-
A besi lusk i prestolonaslednik, vojvoda llarur-ski, jiri pregledovanju čet.
nister Angel K a rad ž o sov, ki je pozdravil kongres v svojem in v imenu bolgarske vlade in vseh bolgarskih pravnikov Za njuni sta govorila zastopnika češkoslovaškega in poljskega pravništva. lako je govoril v imenu češkoslovaških pravnikov bratislavski odvetnik dr. Ciril V a r ž i n k a , v imenu poljskih pravnikov |va Stanislav R a d -nicki. V imenu srbske kr. znanstvene akademije je pozdravil kongres dr. Toma Ž i v a n o v i č , v imenu belgrajske univerze dr. Živo j in S pa so j e-v ič in v imenu belgrajske občine predsednik Vlada llič. V imenu združenja sodnikov kraljevine Jugoslavije je pozdravil kongres predsednik Rusomir Jan kov ič. V imenu odvetniške zbornice je pozdravil Vlada Si m i č. Iz Slovenije je prišlo okrog 170 najodličnejših pravnikov.
Nato so prešli na dnevni red in so bile na predlog predsednika dr. Stojadinoviča izvoljene 4 sekcije, ki bodo podrobno pretresale vsa vprašanja, ki so na dnevnem redu kongresa. Te sekcije bodo tudi sestavile resolucijo. Za predsednika prve . sekcije je bil izvoljen dr. Rudolf Sajovic. za zapisnikarja pa dr. Frido Pogačnik, pristav zunanjega mini&trslva; Od Slovencev jc bil /a zapisnikarju druge sekcije izvoljen dr. Joža l ogar, pristav zunanjega ministrstva. Za namestnika predsednika tretje sekcije jxi je bil izvoljen dr Franjo L i po I d.
Referati
Nato je bil odrejen odmor nekaj minut in sc je nato prešlo na čitanje referatov, in sicer: O jam slvu za sodno stanje. Med ostalimi referati o tem vprašanju je govoril tudi dr. Rtidoll Krivic. Popoldne je kongres pravnikov nadaljeval svoje delo ter so se čitali referati o izenačenju |>rava jx)godbenega zavarovanja ter referati o kazenskopravni odgovornosti organov iu nameščencev de narnih zavodov ter o temi: Pravice hranilcev v pripravljalnem postopku. C) tej temi je med drugimi govoril tudi dr. Ilinko Lučovnik. Jutri bo kongres nadaljeval svoje delo v sekcijah. Zvečer ob 18 bodo predsedniki sekcij prečitali resolucije. Nato se bo izvolil stalni odbor kongresa pravnikov ter določilo mesto prihodnjega kongresa. V torek, dne 24. sept. se bo tlel udeležencev odpeljal na Oplenac, kjer se bo jx>klonil nianom blagoj>ok. kralja, drugi del delegatov pa Ix» odšel v Smede-revo. Za 25. I. m. je pa predviden daljši izlet po
Šumadiji in timočki pokrajini.
*
Belgrad, 22. sept. m. Na snočnjem občnem zboru .Jugoslovanskega združenja za mednarodno pravo so bili med drugimi izvoljeni o odbor tega društva od Slovencev vseučiliški prol. dr. Metod Dolenc, dr. Leonid Pitamic, bivši rektor in opolnomočeni minister v pokoju, ter dr. Stanko Lapajne, vseučiliški profesor iz Ljubljane. V nadzorni odbor pa je bil izvoljen g. dr. Bogomil V o š n j a k.
Pred novo vlado na Poljskem
Prelom z Romuni - Razdor s Čehoslovaki - Zvestoba Nemčiji
Italijanski prevozni paru i k -t 'onte lliaiienni ano jc. <lo vojaki, odplul te dni iz Napoljn
zadnjemu kotičku v Afriko.
luioolnjeu
Varšava, 20. sept. TG Ministrski j>redsednik je bil v daljši avdijenci sprejel od predsednika republike. Sedaj ni več nobena tajnost, da se je Slavvek šel jjoslavljat, ker namerava v kratkem odstopiti, češ da je njegova vlada stavljene ji naloge — volitve v sejni in senat — izvršila. Slavvek namerava v duhu nove ustave razpustiti tudi »BB< (brezpurtijski blok, to je večinsko vladno stranko), ker je svoj namen dosegla. Tukaj pravijo, da pridejo v novo vlado, ki jo bo po vsej verjetnosti sestavil polkovnik l'rysior, večinoma nove osebnosti, ki do sedaj niso bile še v nobeni vladi. S tem v zvezi bodo tudi velike spremembe v zasedbi voj-vodskih mest. Na Poznansko pride krakovski pod-vojvoda VValicki, v Šlezijo bivši generalni konzul MaUionime, sedanji vojvoda šlezijski Graščinski pa bi vstopil v novo viudo. Kvviatovski postane verjetno trgovinski minister. Veliko vlogo ho ohranila v jioljski državni upravi seveda vojska.
Današnji Kurjer Illustrowany< iz Krakovu priobčuje značilen napad na Češkoslovaško, ki ji očita, »da po tradicijah dobrega vojaka Švejka še vedno sanja o skupnih mejah s sovjetsko Rusijo«. To je nov dokaz, da poljsko časopisje, sledeč pri tem politiki svoje vlade, nima namena nastopiti poti prijateljstva do svoje slovanske sosede.
Veliko vznemirjenje je vzbudilo v nekaterih političnih krogih tudi dejstvo, ki ga domače časopisje ni objavilo in se je i>o Varšavi razneslo jk> inozemskih listih, da je namreč Poljska pri glasovanju za stalne sedeže v Svetu Zveze narodov bila med redkimi državami, ki so glasovale proti Romuniji. Romunija pa je zaveznica Poljske... Ali lo ne pomeni, se liikaj sprašujejo, da hoče Poljska vsled najnovejše romunske politike s sovjetsko Ku«ijo, prelomiti sedaj tlldi svoje zavezništvo z
Romunijo ter se povsem navezati na hitlerjevo Nemčijo in z njeno pomočjo začeli rušiti meje n;i Baltiku?
Varšava, 22. septembra. AA. Po pisanju »Gazele Polske« so fiogajanja za sklenitev jx>ljsko-neni-ške trgovinske |x>godbe, ki se vrše že tri mesece v Berlinu, stopila zdaj v poslednjo fazo. Ti razgovori se lahko smatrajo za končane. Večina članov |iolj-skili delegatov se je včeraj vrnila v Varšavo. Predsednik poljske delegacije ravnatelj Sokolevski Ivo rc-feriral poljski vladi o stanju pogajanj. Predmet razgovorov v Berlinu niso bili jvogoji za normalno jx> godbo, temveč Ic za klirinški dogovor. Pogajanja so se skoraj v vseh vprašanjih končala ugodno.
Belgrajske vesti
Belgrad, 22. sept. m. Po poročilih, ki prihajajo iz Črne gore, pripravljajo vsi tamošnji kraji, ki |iV-bo v kratkem obiskal predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič, prisrčen sprejem,
Belgrad, 22. sept. AA. Govor predsednika mi-nislrsskega sveta in zunanjega ministra dr. Milane Stojadinoviča pri otvoritvi VII. pravniškega kongresa:
Belgrad, 20. sept. AA. Finančni minister je nr podlagi čl. 6 uredbe n znižanju osebnih doklad državnih in samoupravnih nameščencev od 17. sep tembra t. 1. izdal popolno besedilo uredbe o oseb nih in rodbinskih dokladah državnih nameščence' in uredbe o osebnih in rodbinskih dokladah državnih upokojencev. Obe uredbi so danes poslali drž. tiskarni, da jih čimprej objavi v Službenih novi nah.
Zagreb, 22. seot. b. Gradjanski : Haik 6 ' I
Sijajen ljudski tabor v Konjicah
Minister dr. Krek razlaga notranje politični položaj
Konjice, 22. sept.
V srediBču okraja konjiškega, kjer je moralo ljudstvo prenašati tolike krivice, ker je bilo teptali« radi prepričanju in zvestobe in kjer je bilo v zadnjih letih izrečenih največ denarnih kazni, — v Konjicah so danes zjutraj zaplapolale zastave Le malo je bilo hiš, ki niso razobesile zasluv, četudi ni bilo nobenega pritiska niti od zgoraj niti od spodaj. Praznično razpoloženje in veselje je sijalo r lic fantov in mož, ko so se zgrinjali od Poljčan m izpod Pohorja. Tisoči in tisoči so napolnili vrt Katoliškega doma in čakali ministra dr. Kreka, da jim prinese poročilo o preteklosti in o delu vlade. Ko je stopil dr. Krek na govorniški oder. nsvdu Sonje ljudstva kar ni hotelo končati
Tabor je otvoril Janez šelih, ki je povdaril na-.elo zvestoba za zvestobo ter predlagal pozdrav voditelju Slovencev dr. Antonu Korošcu, kateremu obljubljamo vdanost in zvestobo.
Predsednik okrajne organizacije ,1K7, v Konjicah odvetnik dr. Macarol je pozdravil ministra ,lr Kreka, arhidijakona Tovornika, bivšega narodnega poslanca Kranja Zebotn. organizatorja .IRZ Marka Kranjca in dal besedo ministru dr. Kreku.
Govor ministra dr. Kreka
Prvič prihajam med vas. ne ■dišim pa prvič o 1*-. Slišali je liiln » ia- zadnja leta. da Imate za arhidijakona nekakega razbojnika, ki je bil več kral aretirali, ki je imel liisiie preiskave, ki je be žal od doma če* mejo in ki nikdar ni imel miru. Navadim imajo policisti opravili z razbojniki iti latovi. ustali državljani nimajo navadno mnogo
opraviti z njimi. Vedel .....i nadalje, da imu v Kon
jjrah svojo pisarno dr. Macarol. da je tu delal, da je imel opraviti i sodišči in policijo. Vem. da je prišel nekoč v mojo pisarno mož iz konjiškega okraja, ki je raz-irjal letake, v katerih pravi dr. Korošec, ila njemu in njegovim prijateljem ni mogoče kandidirali pri teli volitvah in priporoča «ato abstinenco. Kil ie / iio la inoz na oroiniški postaji, kamor ie šel ve-el. zdrav, mlad in poln življenja, n.iznj pii je prišel raipraskan. otekel in krvav. Takrat -cm spoznal Konjice in ljudstvo lega okraja.
,,Hvala vam za lo trpljenje ..
\ li-lih lelili je prišla politična strusl tako daleč. da je razdiralno, strašno iu uničujoče gospodarila med dobrimi slovenskimi državljani. Le ra di tega. ker je bilo in je vase jugoslovansko prepričanje na lakrm temelju, ker ste državotvorni rudi vase višje kulturne zavesti, ker ste discipliniram radi svoje zavesti, ker ste kulturni, ste iiio-eli prenesti vse lo in ste vzdržali red in svojo dr znvno zavesi skupnosti. Hvala vam za to trpljenje in ponižanje, za v-e kazni, ko slo zatirani in preganjani bili. za vse duševne muke, ki ste jih pre-irpeti morali v dobi. ko niste ugledni in močni po--eslniki nič veljali ne v hranilnici ne v občini ne v okraju iu ne pri banovini. Vse to ste prenašali, ker -le bili in ostali zvesti našemu voditelju dr. Korošcu in radi ugleda naroda in države. Ilvala ram la to tudi v imena dr. Korošca, ki mi je še posebej naročil, naj vas pozdravim. Čeprav so naši nasprotniki vam dopovedovali, ila je njihovo gospodarjenje trajno in da je za vedno minil čas za dr. Korošca in prijatelje, ki so izgubili zn vedno v«ako veljavo, čeprav so gospodarili, kakor da hi hili večni, njihovi stolpi niso zrasli do neha. Po-hoči so še hili mučni, v kresnem jutru pa jih ni liilo ver.
,Sedanja vlada je trdna in stalna4
Mi ne trdimo, ila hotno večni, toda lahko rečemo. ila je sedanja vlada trdna in stalna. Ce je v prejšnjih režimih kdo samo dvomil v trajnost vlade, je hil kaznovan kol protidrzavni element po zakonu » zaščiti državo, ki še danes volja. P« tem zakonu so odgovorni tudi vsi oni. ki so razširjali in razširjajo vesti, da je vlada padla in da se vrača prejšnji režim. Moram reči. da so v-e te vesti i»-iiiisljene in lainjive. Sedanju vlada je uspeh dolgotrajnih razgovorov in prizadevanj ter temelji na sodelovanju, ljubezni in zaupanju naroda. Trudili smo sc. ila združimo vse skupine opozicije, ila /rušimo prejšnji narodu in državi škodljivi režim. Na livarn je ze pred letom dozorela misel sodelovanja treh. to je radikalov, muslimanov in prijateljev ilr, Korošca. Vsi ti so sklenili, ila hod« stalno delali na leni. ila pridejo k njim še druge skupine.
Pod vlado Bogoljuba Jevtica
Nato so sc pripetili težki dogodki za narod in državo, ki so povzročili, da je dobil vlado Bogoljub Jertič. Imel je nalogo, da tnora nasloniti vlado na široke plasti ljudstva, kar je v začetku tudi sam priznaval in izjavljal. Pri volitvah pa se |e izkazalo, da ima popolnoma drugačne misli in namene, kakor pa jih jc prevzel v svojo dolžnost. Mi smo hoteli že takrat sodelovati in smo zahtevali pravico, postaviti v vsakem okraju svojega kandidata. Zahtevali smo tako svobodo pri agitaciji, kot io imajo drogi. Jevtič pa na to ni pristal in je bilo sodelovanje nemogoče. Saj jc naša stranka zastopala večino slovenskega ljudstva in si tega ni dala vzeti. Skupaj smo se borili s Hrvati, da zrušimo protiljudski režim, vendar pa nismo mogli iti na volitTe z dr. Mačkom, ker je bil edini cilj tc opozicije 5. maj, niso pa povedali, kakšne cilje imajo po 5. maj«. Razen tega bi pomenilo to, da sjiemo skupaj z dr. Mačkom, za nas najhujše preganjanje, kakor ga še ni bilo. Trpeti pa n cilj, ki je neznan, je težko zahtevati.
Janicarji v Sloveniji
Imamo namreč mi Slovcnci opraviti z organizirano skupino, ki r. največjo strastjo hoče uničiti nasprotnika in ki komaj čaka ua možnost, da nas preganja znova. Kot so nas preje preganjali brez razloga, ko nismo nikdar dali nikake protidržavne izjave, pa smo bili od njih vedno denuncirani kot protidržavni, četudi smo vedno dvigali državo in dinastijo nad vse politične stranke, bi nos še bolj preganjali, če bi šli pri volitvah z dr. Mačkom. Ta naša janičarska skupina jc slabša kot vsak centralizem in hujša, kot bi mogel biti vsak nasprotnik iz Zagreba ali Belgrada, hujša, kakor bi mogel biti kak Turek. Zato jc dal dr. Korošec navodilo, da sc teh volitev nc udeležimo. To preizkušnjo ste sijajno prestali in ko ste ostali doma, ste glasovali za dr. Korošca. Danes, ko smo na vladi, izjavljamo, da so vabljeni vsi k sodelovanju in da ni nikdo protidržaven, kdor ima svoje posebno mnenje glede notranje ureditve države.
Naj bi bilo ftonec preganjanja
Naj bi bilo konec strastnemu preganjanju, treba jc zanesti v naše politično življenje več plemenitosti, več kreposti, več poštenosti in možatosti. Naj bi končalo vladanje na bajonetih. Začeti mora vladanje z Ihidstvom in zaro. Vlada jc prevzela v so-
cialnem, gospodarskem In političnem oziru veliko pogorišče. Državne blagajne so eksploatiraK ca strankarske namene bivših režimov. Danes davkoplačevalec ne more prenesti take obremenitve kot pred tremi leti. Kriza je zajela vso Evropo, toda pri nas se je zavlekla kriza dalje zaradi neurejenih notranjih razmer in napačne finančne politike.
Bivši režimi so izpodbili temelj našemu gospodarskemu življenju, ubili so zaupanje. 6 let so odbijali ljudstvo od sodelovanja. 6 let so rušili zaupanje denarnih zavodov in zadrug, posledica je bila redukcija gospodarskega uspeha v vseh obratih na minimum. Gotovo bi si vsi želeli, da se razmere izboljšajo hitro. Vendar pa je to v razmerah, v katerih se nahaja naše gospodarsko državno življenje, nemogoče in je splošnemu ozdravljenja ovira. To ozdravljenje moramo mirno na ravni liniji razvijati navzgor v boljši konkurenci. To velja zlasti za gospodarstvo, velja pa tndi za politično življenje.
„Mi ravnamo drugače44
Naši nasprotniki so pri spremembah ravnali drugače. Spremenili so vse preko noči. Mi ravnamo drugače, ker hočemo pokazati, da smo drugačni tudi v tem, da smo sicer strankarji, toda samo zato, da bi po stranki za državo lepo skrbeli. Hočemo urediti naše javno življenje vse do onega cilja, ko bo mogel vsak mož in vsak lant pristopiti k svobodnim, tajnim in neodvisnim volitvam. To je naš cilj, do katerega vztrajno in odločno gremo. Vlada hoče po poti zakonitosti ustvarjati razmere, iz katerih bodo klile najboljše moči, kar jih more naša skupnost dati. Svoboda bo tem popolnejša, čim več bo garancij, da se bo javno življenje mirno razvijalo. Vlada ve, da mora dati težke odredbe, ki režejo globoko, da poskuša ozdraviti razmere
do tfa, ko bo tfadstvo po svojih zastopnikih upravljalo občino, banovino in državo. Pri tem delu sc bo vlada opirala na stranko( ki jo vi organizirate. Nova skupna stranka naf prinese nekako trajnost v politično življenje. Vi boste dali tej stanki življenje. Vse poj t c ne in odkrite Slovence vabimo v to stranko, odklanfamo pa vse tiste, ki so se pregrešili nad nami, ki so naše sestre in brate preganjali. Delati hočemo za skupnost države, dokazati hočemo, da so naši slovenski interesi prav lepo združljivi z interesi skupne države. Ker Slovenec, zato Jugoslovan, čimbolj Slovenec, tembolj Jugoslovan.
Za ministrom dr. Krekom je govoril dr. Macarol, odvetnik iz. Konjic, za njim pa bivši narodni poslanec Franjo Zebot, ki je navdušil vse zbrane, kakor zna samo on Potem jc govoril g. Marko Kranjc. Dr. Scvšek jc opisal dobo zadnjih let
Ljudski tabor v Ptuju
Ptuj, 22. septembra.
Sredi z. zastavami okrašenega Ptuja se je na Tvrševem trgu zbralo ljudstvo Ptujskega polja, da proslavi 40 letnico delovanja prosvetnega društva v Ptuju. Ogromne množice so napolnile prostrani trg. spredaj na terasi pa je bil oltar. Ob 10 je bilu sv. maša, ki jo je daroval prošt ptujski Graje. Po maši se je vršilo prosvetno zborovanje, ki ga je otvoril odvetnik dr. Remec, in dal besedo profesorju dr. Francetu Sušni k 11 iz Maribora, ki je podal smernice za prosvetno delo v duhu Slomškovem. Med njegovim govorom se je pripeljal v Ptuj minister dr. Miha K rek, katerega so vsi živahno pozdravili. V svojem govoru, ki je sledil takoj govoru dr. Sušnika, je minister dr. Krek zlasti povdaril, kakšne važnosti je prosvetno delo ravno 1111 naši severni meji. Za ministrom dr. Krekom je govoril še dekan od Sv. Benedikta v Slov. goricah G o 111 i 1 š e k. Natančnejše o tem taboru bomo še poročali.
Gledal, umetniki iščejo umevanja
Ljubljana, '22. sept.
Stanje javnih nameščencev res ni vredno zavidanja, toda med državnimi nameščenci je sloj, ki sc 11111 godi morda najslabše, ki pa hkrati s svo jim delom največ pripomore k dviganju splošne kulture ter višine narodovega napredka. Ta sloj, izredno zaslužen za slovensko narodnost, za napredek narodovih umetniških dobrin in za vse le-po, so gledališki umetniki. Danes so imeli svoje redno zborovanje in na njem je javnost z začudenjem zvedela, kako slabo, skoraj obupno in sramotno gre pripadnikom tega stanu.
Redni občni zbor je bil dopoldne v prostorih opere. Udeležila se ga je večina vseli aktivno delujočih članov opere in drame. Zborovanje je otvoril predsednik g. Lojze Dre novec, ki se je spominjal pokojnega kralja Aleksandra ter vzkliknil novemu kralju Petru II., pokrovitelju igralske organizacije. Sprejeta je bila udanostna brzojavka kralju Petru II. S toplimi besedami se je predsednik dalje spominjal pokojnega tovariša Rada Že-leziiika. V nadaljnjem poročilu je predsednik naglašal uspešno delo odbora, ki je zlasti očitno v pričetku delovanja pokojninskega sklada. Ta je pričel delovali dne I. aprila t. 1. S pokojnino jc sklad podprl žc 50 onemoglih tovarišev.
Izčrpno tajniško poročilo jc podal g. Jer-111 a 11. Opisal jc delo sekcije v preteklem društvenem letu. Gledališkim umetnikom se je posrečilo, da so pri vladi dosegli uresničitev svojih želja glede službenih pogodb na |>odlagi gledališke uredbe. Gledališki umetniki sicer niso uspeli s 100% svojih /clja, poskušali pa jih bodo uveljaviti na drug način. Tajnik jc opozarjal ua druge ustanove društva, zlasti na socialne fonde ter na društveno borzo dela, katere naj se članstvo v lastnem interesu poslužuje.
Blagajniško poročilo je ]>odal g. M ene i 11. Poročilo je bilo kolikor toliko ugodno, lc bolniški fond je pasiven. Izrecno zalivalo je g. Meucin izrekel primatu dr, Ješelu za njegovo naklonjenost do gledaliških igralcev.
V imenu revizorskega odbora je gosp. E r k I a-vcc izrekel blagajniku iu odboru zahvalo ter predlagal absolutorij. Predlog je bil sprejet s soglasnim odobravanjem.
Tajnik lennan je nadalje poročal o nekaterih važnih ustanovah gledaliških umetnikov, to jc o pokojninskem in podpornem skladu, o borzi dela in koncertni posredovalnici. Omenjal je zaslužno 10-letno delo predsednika Drenovca. Med odobravanjem vsega navzočnega članstva je tajnik izročil predsedniku darilo članstva -- bronast kip zmagovalca. Predsednik Dvenovec se je zahvalil s prisrčnimi besedami. Po krajši debati so zborovalci sklenili da nekoliko zvišajo prispevke za družinske člane v bolniški sklad, da ga tako spravijo v red. Mnogo debate, v katero so poseglo gg. Primožič, Plut, Cesar, Peček in drugi, je bilo tudi o pnre- , ditvah, ki bi šle v korist igralskega bolniškega i sklada. Zborovalci so z obžalovanjem sprejeli na znanje dejstvo, da nekateri gospodje iz gledališke uprave s svojimi odredbami ovirajo take prireditve. Odboru so bila soglasno izdana pooblastila , za pravilnik glede podpornega fonda. Podporni fond jc verna slika gmotnega stanja gledališkega fonda, saj mora sproti svoja sredstva izdati za posojila. Posebno pozornost so zborovalci posvetili koncertni poslovalnici. Sklenjeno je bilo, da niliče od včlanjenih gledaliških umelnikov ne sodeluje na svojo roko pri kakšni prireditvi, niti na prošnjo še lako oglednih odborov, temveč le po posredovanju koncertne poslovalnice igralskega združenja, ki bo seveda določila pravično takso za javni nastop tega ali onega umetnika. Zborovalci so tudi protestirali proti konkurenci diletantov, katerih se poslužujejo nekatere javne ustanove ter s tem zanašajo v našo umetnost kič.
Pri volitvah so bili soglasno izvoljeni: za predsednika g. Loj ze Drenovec, za revizorja g. Cesar za dramo in g. Erklavec za opero, v odbor pa ?.a operne soliste gg. Ncffat in Janko, za dramske soliste gg. Jan iti Jerman, za operni zbor in balet pa gg. Meucin in Ribič.
Pri slučajnostih so zborovalci obravnavali še razne stanovske zadeve. Gledališke umetnice so med drugim izjavile, da resignirajo na toalete za zasebno uporabo, verftlar pa iz lastnih skromnih dohodkov ne morejo kupovati toaletnih potrebščin za svoje gledališke nastope, zlasti, kadar morajo igrati vloge salonskih dam itd. Naj se raje reper-loar priredi lako. da umetnicam nc bo treba nastopati v takih elegantnih vlogah! Na neko iulcr-]ielacijo iz vrst baletnega zbora, je vzkliknil predsednik proti časnikarjem: Vidite, lo je naša revščina: članica baleta zasluži komaj toliko, da si
Motnje v želodcu in črevesu, ščipanje v trebuhu, zastajali je v žilnem sistemu, razburjenost, nervoznost, omotičnost, lir le suiijo. splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan 1->šo »Frunz Josefove greučicu.
more nabavljati baletne copatc, ki jih mora kupovali sama!« Posebno ogorčenje so izrazili zborovalci tudi nad nastopanjem gledališke uprave do igralcev. Predsednik iu drugi odborniki [ui so ob tej priliki praviilno opomnili, da je sloga in članska disciplina pripomogla do ugleda še marsikateremu drugegmu stanu ter da bo tudi stanu gledaliških umelnikov. S pozivom na slogo in stanovsko zavednost jc predsednik zaključi! ziivahno zborovanje-
f Helena Drobnič
V Veliki Stari vasi pri Grostrplju je včeraj zjutraj ob 2 mirno v Gospodu zaspala gospa Helena I) r o b u i č, roj. S k u h i c , vdova po lesnem trgoveu in posestniku. Rajna je biln skrbna gospodinja in vzorna mati, ki jc v slrogo krščanskem duhu vzgojila svoje otroke, od katerih je sin dr. Ivan Drobnič ugleden zdravnik v Ljubljani, tiospa Drobničeva je biln izredno dobrega in usmiljenega srcu do ubogih. Kdorkoli .je potrkal na njena vrata, ni odšel praznih rok. Reveži daleč naokrog bodo blago in darežljivo gospo zelo pogrešali. Bog ji bodi bogat plačnik v nebesih za vsa njena dobra dela na zemlji! Žalujočim svojcem naše globoko sožalje! Pogreb bo v torek, 24. septembra ob 0 dopoldne iz hiše žalosti Velika Stara vas št. 10 na farno pokopališče na Polici.
Fizična šota
Belgrad, 22. septembra. AA. V šolo za telesno vzgojo v civilnem oddelku se bo sprejelo lotos 50 slušateljev, in sicer 54 moških in t6 žensk ter 20 slušateljev častnikov vojske in mornarice v vojaškem oddelku šole. Soln se začne 1. novembra in bo trajala dve leti v civilnem iu eno leto v vojaškem odelku. Kandidati morajo biti državljani kraljevine Jugoslavije, biti morajo popolnoma /druvi, sposobni, kar se bo ugotovilo /. /druvniškim spričevalom in t. zdravniškim komisijskim pregledom sprejemne komisije šole za telesno vzgojo. Ne smejo biti starejši od 25 let; Morajo biti absolventi srednje ali njej enake šole; biti morajo neoženjeni, oziroma noomo/eue; imeti morajo dovoljenji: staršev ali varuhov. V/drževnlnina je 500 Din. V svoji prošnji so morajo obvezati, da bodo po absolvirani šoli /.a telesno vzgojo služili v državni službi 4 leta pri delu, ki so sc ga učili v tej šoli.
I astnoročno pisane prošnje nuj pošljejo neposredno ministru zh telesno vzgojo najkasneje do 15. oktobra t. 1. Prošnje morajo biti opremljene. s predpisanim kolkom za 5 Din. Prošnji jo treba priložiti te-le dokumente: Dokaz o državljanstvu: /druvniško spričevalo, izkazilo policijske oblasti o vedenju: krslni list- šolska izpričevala; pismeno dovoljenje staršev ali varuhov, potrjeno po policijskih oblastvih in njihov pristanek, da bodo plačevali vzdrževalnino 5tX) Din; potrdilo davčne oblasti o velikosti neposrednega duvka roditelja, očrta ali matere in kandidatu, če jc obdavčen.
Amerika v boju proti komunizmu
Naša mladina bo z iztegnjenimi rokami prisegla, da komunizem sovraži (Fr. coughiin)
Nevv York, 22. sept. TG. V svojem sinoč-nem radiogovoru je sloveči socialni reformator Severne Amerike »katoliški radiodu-hovnik' Father Coughiin obravnaval vprašanje, ki je. vzvalovilo vso Ameriko in navdušilo desetine in desetine milijonov poslu-šavcov. ki jih je ta govornik znal privezati na radioslušalnik. Coughiin je opozoril Ameriko na komunistično nevarnost, ki vsak dan bolj raste, ter jo pozval, naj vendar odpre oči in vporablja sredstva, ki so edino mogoča za uspešno borbo proti tej kugi.
»Samo eno sredstvo jc v tem boju uspešno,« jc dejal govornik, »vsa druga so neplodna. Zatiranje komunističnega pokreta s zakoni ga žene v podzemlje in ga dela za mladino šc bolj privlačnega. Proti komunizmu se je treba začeti boriti v šoli in če se lioče Amerika otresti komunistične nevarnosti, se je bo olresla samo s pomočjo proti-koniunističnih šol.
Coughiin je napovedal otvoritev takšne protikomunistične šole, ki bo prva tc vrste v Združenih državah. »V teh šolah bomo mladino poučili o vsem, kar tiče komunizma, tako da ga bomo tem lažje zavojevali. Sleherni učenec naših novih šol bo z dvignjeno roko prisegel, da ho komunizem sovražil.«
Prva prot.ikomunistična šola, ki jo Coughiin ustanavlja, bo zaenkrat sprejela samo 1000 otrok. Toda i>olagoma se bo njeno
delovanje razširilo in vstajale, bodo podobne 1 bodoči razvoj političnega življenja v državi.
sredstvi pobijamo iu da mu postavimo v bran šole in mladino, ki je prisegla sovraštvo tej največji sodobni zmoti.«
Coughiin je v svojem govoru dejal, da je ustanovitev tega protikomunističnega šolstva njegova življenjska, naloga. Svojo za; misel bo izpeljal, jo dejal, četudi bi oblasti oklevale, četudi hi bilo potrebno naskočiti najvišjo oblast, kajti več kot vsa ameriška ustava je vreden ameriški narod, ki ga je treba rešiti nevarnosti, v katero z veliko brzino pada.
Coughlinov govor je imel velikanski odmev po vsej državi. Že danes je sprejel na tisoče brzojavov, kjer mu čestitajo k njegovi inicijativi in mu ponujajo denarna sredstva za njeno uresničitev. Tudi mu ne-šteli a starši ponujajo svoje otroke, naj jih sprejme v protikomunistične šole. Menda še noben govor v Združenih državah ni imel takega velikanskega odmeva, kakor ta Coughlinov. Današnji listi ugibljejo, koliko pristašev šteje liga, ki jo je ustanovil Coughiin (National 1'nion of Soc-ial Jnstice — Narodno združenje za socialno pravičnost) in prihajajo do zaključka, da ima ta liga žc 8 milijonov članov, ki se bodo po najnovejši inicijativi proti komunizmu povišali še za nadaljne milijone. Listi pišejo, da je ta katoliški apostol postni danes v Ameriki velikanska politična moč,'ki se na političnem polju neudei-stvuje, a ki bo 7, velikansko težo pritisnila na
1. .. .1..I —.... I : 4	Xl..l In.. I-
šole po ozemlju vse države. »Kajti edina možnost, da se 7, upanjem na uspeh postavimo v hran navalu komunistične propagande med šolsko mladino, je da komunizem 7, istimi
Coughiin je ilal Američanom socialno zavest. In njegova borba proti komunizmu bo brez dvoma eden najbolj zanimivih eksperimentov te vrste v sodobni zgodovini.
Politični shodi
Virovitica, 22. sept. Pristaši JRZ v Virovi-tici so povabili ministra Gjuro .Tankovlča na shod, katerega se je udeležilo obilo ljudstva. Minister Jankovič .ie podrobno razčlenil delo prejšnjih režimov in povdaril da so bivši režimi proglašali stranke za luksus, demokracija brez strank pa je nemogoča,
Belgrad, 22. sept. 111. V Kladovem je imela združena opozicija shod, na katerem jo govoril Ljuba Davidovič. Govoril je o demokraciji, ni pa podal nobene izjave o političnem položaju. Važnejši je bil shod opozicije v Bosanskem Potrovcu, ki so ga priredili bivši zemljoradniki. Govorit je dr. Milan Gavri-lovič, ki se jc zavzemal za sporazum med Srhi in Hrvati.
Belgrad, 22. sept. 111. Današnjo nedeljo so izkoristili tndi pristaši JRZ ter so na več mestih priredil nadvse uspele shode in konference. Zelo uspel shod je bil danes v Caektl, v Suhotici in še nekaterih drugih krajih. V Nišn pa se je žc snoči sklical sestanek pristašev JRZ, 1111 katerem jc imel bivši minister Dragiša Cvctkovič daljši govor. Po njegovem govoru je bil izvoljen krajevni eontr. odbor /,a mesto Niš. Za predsednika lega odbora je bil izvoljen Dragiša. Cvetkovič.
Blagoslovitev invalidskega doma
Belgrad, 22. sept. 111. Danes je bil na zelo svečan način ob navzočnosti odposlanca Nj. Vel. kralja ['etra 11. polkovnika Radovana Popoviča, ministra za vojsko in mornarico arin. generala Petra Živkoviča, ministra za telesno vzgojo in zastopnika ministra za so-eijalno politiko Mirka Komiienoviea blagoslovljen invalidski dom kralja Aleksandra 1. Pri le.i priliki jc imel svečan govor minister Mirko K0111 neiiovie. ki so je poklonil predvsem nianoni velikega kralja Aleksandra in nato mnnnm vseh padlih borcev za Svobodo i operirati. Manj nevarno jc ranjen poljski odprav-naše domovine. Po blagoslovitvi invalidskega nik poslov v Moskvi Skolnicki.
doma jc odposlance Nj. Vel. kralja Petra II., polkovnk Radovan Popovič odkril spomenik kralja Aleksandra L
Za elektrifikacijo Dolenjske in Posavja
Dne 20. t. m. je g. ban dr. Natlačen sprejel zastopnike občin Trebnje, Mirna, Št. Rupert, Mokronog, Boštanj. Sevnica, Krško, Videm, Leskovec, Sv. Križ in Kostanjevica. Deputacijo jc predstavil g. banu inžener, poslanec Zupančič, župan občine Krško g. Josip Pfeifer pa je g. banu izročil posebno spomenico navedenih občin ter jo tudi ustmeno obrazložil in stvarno podprl. Omenil je tudi, da bi bilo v občem interesu bolje ,če bi se bilo počakalo 7. odkupom rcalčnega poslopja v Ljubljani, denar 6,500.000 Din pa, kolikor je lo poslopje stalo, bi bil včliko bolj potreben za elektrifikacijo Dolenjske.
G. dekan Ivan Tomažič iz Trebnjega je šc jxtsebej naglašal ležke gospodarske prilike na Dolenjskem. Omenil je tudi, da so Dolenjci preskromni in da so že dovolj dolgo čakali. Danes pa z vso vnemo žele in delajo tla to, da se elektrifikacija res-nično izvede.
O. ban dr. Natlačen jc z zanimanjem poslušal želje in misli dcpulacijc ter jc obljubil, da bo storil vse, kar je v njegovih močeh, da sc to važno gos|*v darsko vprašanje reši čiiaprej v smislu predlogov, ki so jih slavile in obrazložile dolenjske občine.
Moskva, 20. sept. AA. Na vožnji iz Moskve v Petrograd se je včeraj ponesrečil avtomobil poljskega poslaništva. Več oseb je -ranjenih. Po eni verziji je avto hotel prehiteti neki tovorni avtomobil. Pri tem je povozil nekega dclavca. Šofer je naglo obrnil in trčil v avto, v katerem sc je vozil znani graditelj balonov Čišcvskij. Razen povoženega delavca sta nevarno ranjena tudi profesor Čiševskij in drugi tajnik poljskega poslaništva Ka-luski, ki ima počeno lobanjo. Morali so ga takoj
Umrla nam ic dan&s po težki bolezni, previdena * sv. zakramenti, naša draga mama in stara mama, gospa
Neža Klančar
zasebnica
Pogreli bo v ponedeljek, dne 23. <»»rp-tembra 1935 ob pol 3 popoldne izpred mrtvašnice Vidovdanska cesta 51. ') na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, ClevvUnd, Sheboyg«n, dne 22. septembra 1935.
Morija por. .Talen, Jnlljn, hčerki: Janez, Lojze, Viktor, sinovi.

Crničc na Vipavskem.
Zelo se modernizira Trst. ker podirajo tako zvano umazano staro mesto. Proslula ulica Kibor-tro. v kateri se je osredotočevaln tržaška prostitucija, je večinoma že demolirana. Kmalu se bodo tam dvigale lepe hiše, med njimi ludi nebotičnik, ki bo imel 10 nadstropij. Ohranili bodo samo tisti del mesta, kjer je bil nekdaj rimski Kolosej. \ srednjem veku je ta Kolosej bil še velika razvalina, dočim so danes ostali le še neznatni sledovi, fcalibog so se zaenkrat vsa dela na rekonstrukciji
vinc, ki morajo sedaj napenjati vse svoje sile, da zadostijo zahtevam sedanjega makdane vojnega časa. Kar se tiče podeželja, se prizadeva, kakor nam poročajo s Krasa, fašistična stranka predvsem zato, da razširia svoj tisk, posebno »Popolo d'Ita-lia«. Velika sk b se seveda |>osveča organizaciji mladeuiških fašijev iu izobraževalni organizaciji Dopolavoro. Po 'odcželju sc tudi razširjajo radio-aparall, ki imajo namen, da navdušujejo ljudstvo za velike napore Italije v sedanjem trenutku. Kakor znano, 'e pripravlja splošna mobilizacija vseh fašističnih sil, za kar je potrebno veliko priprav-
I KOMP.
VLADA
INDUSTRIJA VOLNENIH TKANIN PARACIN
te arene ustavila, kakor vsa javna dela sploh, ker | jja|n<: delo. Fašistične organizacije pa bodo morale
morajo zdaj biti vse sile ekspedieijo.
naperjene
na afriško j'e(0S prevzeti še podvojeno skrb za preskrbo potrebnega prebivalstva s hrano, obleko in drvmi v z>imski sezoni, čeprav je z ozirom na vzhodno afriško kampanjo pričakovati poživljenja delavnosti kmetske in' industrijske proizvodnje.
"Trst "zelo pogreša gospodarsko močnega zaledja, kakor piše 17. t. m. fašistični Popoln di Tri-'estev. Sicer ima Trst zaledje, ki se imenuje trža ška provincija in ki sega do Postojne Toda ta provinca, ki nima več kot 55.000 prebivalcev, je gospodarsko zelo šibka. Obstojajo načrti, da bi se
ta dežela industrializirala. Tako n. pr. »o hoteli , . . . zeraditi veliko električno centralo oh gornjem teku ' nik ondotnega fašija Marto z dr Frascella ki ima veliko vode. Govorili so tudi o ' " J---------»••— rw----
Isfro
V Sanvincentu v puljskem okraju je izmenjan taj-
Timava.......... ............... , , ......
kemični tovarni in o tovarni za izdelavo električnega materijala. To bi seveda poživilo gospodarsko stanje in delavnost tržaške province, toda dozdaj se od tega programa ni ustvarilo še ničesar. Provilicija, ki'je obljudena od samega slovenskega prebivalstva, sicer številčno narašča, toda počasi. Leta 1031 naraslo to prebivalstvo za 4212 duš. v prvih petih mesecih letošnjega leta pa samo
. za 1573. -i	.... j • m i
Veliko obrtno šolo so otvorili le dni v trstu, in si«*r v rojanskeni predmestju. Tako dobi Trsi, j I os ki je dozdaj imel tri lake šole, še četrto, ki bo cila lik; služila prebivalstvu Rojana, vrh tega pa še Kolo- sledeče: nje, Škorkelj in Barkovelj. V njej bo |>rostora za 800 učencev. V njej se bo razen raznih obrti po- | učevalo tudi gosjiodinjstvo. kakor ludi nega dojenčkov. Sploh posvečajo pod fašističnim režimom j gospodinjstvu veliko pozornost, ker je v predfaši-stični Italiji la stran ljudske vzgoje bila zelo za- , neinarjena, ako je sploh obstojala.
Velik podzemeljski kanal za odpravo fekalij v morje gradijo v Trstu, in sicer od trga Tomniaseo proti kolodvoru sv. Andreja, kjer bo pod gričem, __ i..,______ i„«; ' ' '
Hudo sc je ranil 55 letni Ivan Pobran v Pulju v želodec in sicer z ročajem sekire, ko je sekal drva. Sicer so ga operirali, toda zdi se, operacije ne bo prebolel. — V Štiiiiianu pri Pulju je neki Pavel Košara hudo ranil svojega nečaka Mateja Picula z revolverjem, tako, da je nesrečnik izgubil oko
Novega župana so instalirali v mestu Poreču, in sicer g. Bruna Godeasa, ki je dozdaj bil tam za občinskega komisarja.
na katerem leži Skedenj, izhod v morje v tamošnjo malo luko. Pred izlivom v morje pa se fekalije še očistijo. Izliv v morje je zgrajen šele 500 metrov daleč od kopnega.
Umrl jo v našem mestu znani iu ugledni Ani. dijak. sedaj Ciacchi, ki je bil kavalir papeževega j reda sv. Silvestra in več let ključar cerkve sv. An- j tona Novega. Bil je znan |>o svoji veliki dobrodelnosti. — Umrl je tudi znani odvetnik Kvgen liriiu-ner, ki je dosegel starost 80 let. Bil je zelo znan v odvetniških krogih kakor ludi kot upravni svetnik znane Kiunione Adriatica di Sicurtš.
Goriško
Goriški nadškof inskr. Margotti je 17. t. m, odpotoval iz Gorice v sveto deželo. Nadškof se bo vrnil koncem oktobra meseca.
Po dvanajstih letih najdena. V vasi Sedovi prt Grgarju se je bilo med svetovno vojno izgubila 2 letna hčerka kmetice Jožefine Vončina. Mati je bila dolgo časa v nekem koncentracijskem taboru, ko se jc pa vrnila, ni več našla svoje hčerke Marije. Medtem pa je iz Marije postala cela gospodična in so jo zasledili v Črnomlju v Beli Krajini, kjer jc živela pri dveh starih zakoncih, ki sta jo bila sprejela kot svojo. Izročila jima jo jc bila neka neznana ženska.
Gad jc pičil Franceta Julijat, ki stanuje v Or-garju pod Sveto goro.
Sodišču so naznanili karabinjeri 24letnega Filipa Bertoša iz Spodnje Tribuše, ki je pred vojno obveznostjo zbežal skrivaj čez jugoslovansko mejo.
Okradli so za 350 lir 26 letno Ano Htimar v Grgarju. Tatovi niso pustili za seboj nobene sledi. Neznanci so okradli ludi kmeta Lojzeta Podgor-nika v Lokvicali in tudi teh še niso dobili.
Nagrade za agrarne izdelke je razpisala potujoča kmetijska šela v goriški provinci v znesku 20.000 lir. Gre za žito, regulacijo zemljišč, živino-rejstvo in vrtnarstvo. Kar se tiče žitne produkcije, je treba vložiti prošnjo do 30. septembra t. 1.
Aretirali so iz neznanega razloga v Gorici 60 letnega čevljarja Franca Novaka in 40-letncga kovača Jožeta Kodrmaca.
V deželni gospodarski svet goriške province je imenovan Cezar Borrelini kot predstavnik industrijskega delavstva.
Kras
Trgatev bodo letos po vsej Julijski Benečiji opravili na zelo slovesen način. Po vsem tržaškem Krasu hočejo prirediti slovesnosti z okrašenimi vozovi. V neposredni okolici Trsta bodo pripravili 74 takih vozov. Da bo ob tej priliki zelo veselo, sc razume samo ob sebi iu je tako veselje v teh časih tudi potrebno.
Hrenovice so dobile električen tok za razsvetljavo, ki bo služil tudi vsemu okolišu, lo jc Hrušcv-jii, Brinjam, Slavini in štnihelu na Krasu.
S?stanki fašističnih poglavarjev V zvezi s sedanjim mednarodnim vprašanjem, ki nalaga Italiji breme največje vojaške pripravljenosti, se sestanki poglavarjev fašistične stranke vrše tudi po vseh |x>-krajinah Julijske Benečije. Na teli sestankih se pretresa zlasti gospodarski položaj posameznih oro-
Pbsneuiaiija vredno. Italijanska vlada ie dolo-ksne cene za osnovno-šolske knjige. Cene so abecednik 4 lire, čitanka za III. razred 6 lir, allas 11 lir.
Velike priprave za mobilizacijo fašističnih sil se seveda d laio ludi v Trstu. Mesto je razdeljeno na 10 okrožij, kjer sc bedo zbirale fašistične sile. Signali se bode dajali s sirenami, bobni iti trobentami. Takrat se bo nehalo vse delo razen v uradniških pisarnah in delavnicah, kjer se proizvajajo vojni predmeti. Tudi mladina in ženske se bodo morale zbrati v uniformi, /aprlc bodo ludi vse trgovine, gledišča in kinematografi. Radio, telegraf in telefon bodo na razjiolago samo za sestanek. Tisti,
Je bil naš pohod na Koroško res roparski pohod?
Sie nahten \vie gieride Ral>en und vvollteu dic fleimat haben... Kakor krokarji grabežljivi so jirišli. domovino vzeli nam imeli so v misli...
lako stoji na spomeniku v Velikovcu. Je bilo res tako?
ki niso vpisani v fašijo, bodo smeli prisostvovati sestanku samo, ako bodo dobili vsak jiosebič [x>-sebno dovoljenje od generalnega tajnika v Trstu. Gostilne bodo mogle obratovali samo z osobjem, ki ne podleži mobilizaciji in bodo smele biti odprte eno iiro preko normalnega časa.
V Alriko je odpotoval v soboto 21. I m bataljon pehote Vrši se obenem tudi pregled konj, mul in oslov, kakor tudi tožil vseh privatnikov. Rekvi-zicij pa zaenkrat šc ne ho Ce bi kdo ne pripeljal svojih živali in vozil ua pregled, ne bo samo kaznovan. ampak tudi spoznan za sposobnega za vojaško službo, četudi je bil pri naboru odklonjen
Kljub velikim stroškom za vojno izdaja italijanska vlada slejkoprej velike vsote za vse panoge narodne delavnosti. Pravkar je izšla vladna odredba, ki otvarja jx> vsej Italiji nove srednje tehnične in strokovne šole. Tudi v Julijski Benečiji, t. j. v Trstu, Gorici, Ko|iru, Opatiji, in Pulju se otvar-iajo mnogi srednješolski razredi in kurzi. Med drugim je izšla tudi odredba, da se učiteljem vštejejo ludi leta, ko so morali čakati na službo, ali ki so jih prebili na kakšnih kurzih in posebnih šolah ter na fašistični akademiji.
Nemški plebiscitni spomenik v Velikovcu.
Ne, ne, Nemci se motijo! Jugoslovani niso prišli na Koroško kot roparji, kot grabežljivi krokarji, marveč oni so hoteli združili slovensko zemljo! Hoteli so uresničiti stari sen, ki ga je Silvin Sardenko izrazil z besedami:
Kar je rodila ista kri, jxxl istim nebom naj živi!
Misel, ki ga je Simnon Gregorčič izrazil z besedami:
Bog živi vse Slovene jxk1 streho hiše ene!
i zaprtju, motnjah v prebavi
vzemite ziutrai na prazen želodec kozarec
naravne FSANZ JOSEIF grenčžce.
RsKiHtrirano od Mtn. soc. ool. In nar. z.ilr. S. br. 15.485 od 35. V. 1».1,.
Hoteli so združeno Slovenijo, zahteva, ki so ponavlja nc|ireslano od I. 1848 dalje. Hoteli so. da se uresniči tudi v tem oziru svetopisemska beseda: Kar je Bog združil, naj človek ne loči! Po svetovni kojni jc Avstrija razpadla in Slovenci mi upravičeno mislili, da je zdaj prišel časf ko naj se združi vsa slovenska zemlja! Nemcem niso hoteli ničesar vzeti, hoteli so samo svojo slovensko zemljo! Niso zahtevali več one slovenske zemlje, ki ic bila že davno ponemčena, terjali so samo ono slovensko zemljo, ki jc bila še slovenska. Bili so v to polno opravičeni.
Tekom zadnjega |X>I stoletja jvred razsulom Avstrije sc je bil na Koroškem obujicn boj. Nemci so sc odločili, da s pometjo šole ponemčijo šc oni del Koroške, ki je šc ostal slovenski Deževalo jc sk>-venskili prošenj na okrajne šolske svete, na deželni šol. svet, na ministrstvo za slovensko solo Andrej Einspicler je šel pred cesarja samega.
Bilo je vse zastonj.
Nemci niso odnehali od nemške sole kajti tzv. »utrakvistična šola« je v resnici nemška šola - hoteli so Koroško ua vsak način ponemčuti. Začelo se je ono tragično umiranje slovenstva na Koroškem v novi doiii, ono umiranje slovenstva, ki gi še zdaj opazujemo. Začel sc jc vršiti velik zločin, ko je močnejši narod bolel šibkejšega orojiati nje gove narodnosti. Nobena beseda v tem stavku ni pretirana. Neki Nemec je rekel: «I:s isi eiu sit-lliclies Verbreclien einem Volkc seine Sprache zu raubeu nravsten zločin jc kak narod oropati njegovega jezika.« Hermanu lloffiuan |>ravi v knjigi: Dic Kirche und der Friede: -Nobena država nima pravice, da zabrani svoji manjšini kulturno skupnost z lastnim narodom, nobena vlada nuna pravice. da oropa kak narod njegovega jezika in narod nosti.«
Na Koroškem so dobesedno delali na to, da oropajo Slovence njihove narodnosti in njegovega jezika. So delali in še delajo! To jc etičen rop, lo je nravstven zločin!
Jugoslovani so torej |*> svetovni vojni lioii li rešiti koroške Slovencc iz strašnih germanskih klešč. Prišli so na Koroško kol osvoboditelji in kot lastniki te slovenske zemlje, ne kot zasužnjevalci in kot ro|>arji! Hoteli so koroškim Slovencem pri nesti domovino, nc j>a jim domovino vzeli. Kaj f i >domovina« ni samo zemlja, na kateri kak narod živi, »domovina« je duševen pojem, k domovini spada tudi narodnost, spada jezik narodov, spada narodna |)esem, šege in običaji. Nemci na Koroškem Slovencem ropajo domovino, ko jim ropajo njihov jezik in njihovo narodnost. Nemško geslo: Karnten Irci und ungeteilt (Koroška |>rosta in nerazdeljena) pomeni za Slovence: Slovenska Koroška oropana narodne svobode. Slovenska Koroška plen Nemcev! Naš |x>IkkI na Koroško ni bil roparski pohod!
Ura jc enajst ponoči.
Mamica, pripoveduj ini kakšno pravljico!«
»Čakaj, sinko, da pride domov očka. On lx> obema lakoj začel prijx>vedovali pravljico!«
K Bogu je odšla po večno plačilo naša skrbna in dobra mama. stara mama in tašča, gospa
Helena Drobni* roi. Skubic
vdova po lesnem trgovcu in posestniku
Zalisnila je svoje trudne oči danes zjutraj ob 2, pokrepčana s tolažili svete veje.
Pogreb pojde v torek, dne 24. septembra	ob f dopoldne iz hiše
žalosti Velika Stara vas št. 10 na župno pokopališče nn Polici.
Nepozabno mater priporočamo v pobožno molitev.
Velika Stara vas. Ljubljana, dne 22. sčptcmbrn 1915.
Marija por. Hi/jak, Franc, dr. lvnn. Helena por. štmbelj. Alojzija por.
Prelesnik. Anica por. Javornik, hčerke in sinova; zeti. snahi, vnuki
in vnukiii.jc.
Občutljive obleke niso več luksus, ker jih
v 15 minutah lahko operete, posušite in zli kale, tako da so spet kol nove. Kako se to na-jiruvi, bosle zvedeli zastonj v Radion posvetovalnici n ti Mestnem Irgu št. 23 nas|>roti to-tovža. Prinesite s seboj obleko, jih se Vam Im*. nazorno pokazalo, kako boste v bodoče take stvari sami doma uredili.
Od Soče čez Žilo
Ml DAJEMO VEC!
Zaradi povečanja naročil in racionalizacije smo podvojili kapaciteto novih angleških instalacij. Tako smo znatno zmanišali produkcijske stroške, kakovost naših izdelkov pa dvignili na še večjo višino.
Spoti
Jugoslovanska hazena na Poljskem
Ljubljana:Varšava 5:1 (1:1)
Brod:Lodz 1:2 (1:1)
Poznanj, 18. sopt
Z up3hjem na dober uspeh smo š}i v nedeljo ponovno na igrišče, da v rovanzni tekmi poka/emu. da smo močnejši ničla nam je prejšnji dan samo nemogoči sodnik preprečil zasluženo zmago. Našo samozavest je kalilo samo vprašanje sodnika, to pa povsem upravičeno, kajti sodnika in tekme Varšava-Ljmbljana in iz prve tekmo Lodz: Brod sta nam vcepila strah, katerega se ne moremo otresti. Naša bojazen pa se na nase presenečenje tokrat ni obistinila. Sodnik je bil izredno dober in popolnoma objektiven. Tekmo smo zasluženo izgubili, ker je nas napad popolnoma odrekel. Ze prod pricetkom bazenske tekme so je zbrala na ogromnem igrišču velikanska masa glodalcev, ki je z živim zanimanjem sledila ostri in napeti borbi Tekmi je prisostvovalo nad 2.1.000 Ijuiti, to jo dokaz, kako popularna je bazena v Lodžu, ki ima v tainošnjem Kadnickem mv svojega državnega prvaka. _	,
Igra ie pričela z lepim in ostrim napa: dom našega tria, ki pa je bil odbit, lakoj nato je prevzel incijativo julijski napad in jo obdržal do kraja tekme. Naš napad se je polagoma izgubil, da ga vobce ni bilo videti. Vse neštcvilnc žoge, katere je neprestano prejemala od odlično obrambe, so bile izgubljene preden so se liapadalke zavedle, da je treba s temi žogami nekaj napraviti. Absolutno nemogoča je bila zopet Tomljenovičeva, kateri je bilo tudi v tej igri poverjeno vodstvo napada.
Fizično popolnoma izčrpana, poleg tega s poškodovano desno roko, ni bila zmožna dodati niti ono uporabne žoge, silno preglavice ji jc delalo celo loven,je žoge, njem sicer pogosti streli na gol pa so bili tako rahli, da opetovano niti do gola niso prišli.
Na našo veliko srečo je bila obramba zopet odlična, brez dvoma najboljša v dosedanjih igrah. Silen naiKir sta dobro premagali Omanova in .Tustinova v krilski vrsti in vzdržali krepko do konca. V isti ali pa se večji meri zaslužita vso pohvalo Lovrenci-čeva kot branilka in Cimpermanova, ki v tako odlični formi sigurno ni še nikdar branila. Bila je za vse navzoče nerazumljivo čudo. ki se ne da premagati. Neprestane, silne bombe je lovila tako sigurno in v takem stilu, kakor še nikdar. Silna množiea jo je neprestano frenetično pozdravljala. Šele pri kraju prvega polčasa je morala kapitulirati pred nenadnim ostrim strelom Gruzsinske. Branila pa bi sigurno tudi to, ako no bi bila pokrita, kar ji je preprečilo neoviran pogled. — Prvi polčas je končal 1:1, neodločeno, kakor vse dosedanje igre. razen v Bialistokn.
V drugem polčasu je postala igra še živahnejša in napetejša; tempo, katerega so diktirale sijajno razpoložene reprezentančne poljske liapadalke. jc bil tako silen, kakršnega doslej nisem še videl. Naša obramba je delala skrajno požrtvovalno in brezhibno. Ako bi le za hip popustila, bi bila visoko poražena, ker .ie poljski napad neprestano opasno ogražal naš gol. Napad je ostal tudi v drugem polčasu skrajno pasiven in neuporaben. S tem .ie po nepotrebnem silno obremenil lastno obrambo.
Sredi drugega polčasa je bila poškodovana na glavi Cimpermanova, vsled česar je moral sodnik za nekaj minut prekiniti igro. Kljub temu pa je ostala še dalje nepremagljiv zid. Vsi silni napori Poljakinj, ki so od trenutka do trenutka opasneje pritiskale, so se razbili že pri obrambi, ali pa so njihove žoge postale siguren plen fenomenalne Cim-permanove.
Igra je jiostajala proti koncu tako teni-
To tekmo smo smatrali za jako važno. Hoteli smo se vsekakor revanžirati za poraz, ki smo ga prejšnji četrtek doživeli i>o sodnikovi krivdi v Varšavi.	_
Pred tekmo nas je pozdravil vojaški zastopnik Lublinske športne zveze, izročil nam je cvetja in krasno, veliko bronasto plaketo z glavo maršala Pilsudskega, darilo komandanta mesta; nato je vojaška godba odsvirala našo in poljsko himno, katere je publika navdušeno pozdravljala.
Igra je bila v prvem polčasu otvorjena. Sem tort j a se je čutila rahla premoč naših, ki pa ni prišla do številčnega izraza. Omanova se dalj časa ni znašla v novi okolici, kar je prodorno silo našega napada znatno oviralo. Obramba solidna, kakor v vseh tekmah, seveda v prvem redu zopet Cimpermanova.
Vodstvo doseže v 10. minuti Varšava po desnem krilu. Srednja napadalka Šnndova strelja s jmmočjo vijaka. Cimpermanova odbije v roke desnega krila in pri tem nesrečno pade, desno krilo pa pošlje rahlo žogo v prazen gol. Naš napad prihaja polagoma v for-
Ljubtjanska kronika
Ljubljana, 22. septembra.
Izlet železniških uradnikov v Nemčijo. Snoči ob 20.50 je iz Ljubljane odpotovalo 31 železniških uradnikov, po večini mlajših, v Nemčijo. V Niirn-bergu je namreč oh priliki 100 letnice nemških železnic prirejena velika železniška razstava ter je zato ljubljanska sekcija Združenja železniških uradnikov sklenila, da s svojim članstvom to razstavo obišče, obenem pa priredi tudi večji izlet v Nemčijo. Pot naših železniških uradnikov vodi čez Jesenice v Salzburg, Munchen, Leipzig, Berlin, kjer ostanejo tri dni ter si ogledajo mesto, razne razstave, galerije, prometne naprave, nato se odpeljejo v Hamburg, kjer si bodo posebno natančno ogledali novo hamburško pristanišče ter tamkajšnje velike naprave. Iz Hamburga odpotujejo v Koln, od tam pa nazaj v MUnchen, kjer se ustavijo dva dni ter si predvsem ogledajo Nemški muzej. Potovanje bo trajalo do 2. oktobra, ko se vrnejo železniški uradniki v domovino. Izletnike vo-
____ ^ . ....... di predsednik sekcije g. Jenko. Jugoslovanske, av-
svo io ' počasno* igro ni bil I s'"''jske in nemške oblasti so šle izletnikom zelo
na roko.
Prijeta vlomilska tolpa. V zadnjih dnevih, posebno odkar so minili velesejmski dnevi ter so prenehale številne žepne tatvine, so se mesto teh v Ljubljani razmnožili večji vlomi v javne lokale in v stanovanja. Ljubljanski policiji pa se je hitro posrečilo izslediti glavno vlomilsko tolpo, ki je sedaj že skoraj vsa pod ključem ter je proti njej uvedena preiskava. Zaradi poteka preiskave moramo liodrobnosti še zamolčati ter izdati le toliko, da ljubljanska policija že dolgo ni imela pod ključen? tako težkih in nevarnih vlomilcev.
mo ter prične diktirati oster tempo. Obe krili Omanova in Bernikova se odlikujeta z veliko brzino in potegneta za selioj tudi počasno Tomljenovičeva. Po par krepkih potezah beležimo po Bernikovi prvi uspeh in s tem izenačenje. Do konca prvoga polčasa se rezultat kljub obojestranskemu prizadevanju ne izpremeni več in v odmor gremo zopet z neodločenim rezultatom, tokrat že petič na tej turnejL
V drugem polčasu se razvija igra v znamenju naše premoči, ne moromo pa vse do 10 min. pred koncem igre doseči uspehov, kar nas je navdalo z bojaznijo, da ostane igra neodločena in da nam naša namera po re-vanžu ne uspe. Trenotno pa uvedejo naše napadalke v igro lep in koristen kombina-cijski sistem in silno brzino, kar nam prinese v 10 minutah 4 gole in s tem sigurno in zasluženo zmago. Gole so dale Omanova 2, Tomljenovičeva 2 in Bernikova 1.
Družina Varšave je bila tokrat jako močna v obrambi. Obe krilki sta silno brzi in imata izreden start. Vratariea v veliki formi. Napad s opasen.
Tekmo je vodil naš zv. sodnik Baltesar.
Po igri je priredilo navzoče občinstvo naši družini in Jugoslaviji burne ovaeije. Publika nas je oblegala in nas nikakor ni pustila z igrišča. Igralke so prejele ogromno cvetja. Med potjo od igrišča do Bojevniškega doma in še med večerjo smo morali dati nešteto avtogramov.
Po večerji smo se takoj odpeljali preko Varšave, kjer smo prevzeli Vido, v Poznanj, kjer igramo danes, nakar se vrnemo domo<\
B. I.
Ilirija: Primorje 1:1 (0:0)
Ljubljana, 22. sept. ]
Do 2000 gledalcev se je nabralo pri današnjem ljublianskem derbiju med Ilirijo in Prnnorjem. , Ker je bilo današnja srečanje prvenstveno m za vstop v državno ligo važno, zato je vladalo zanj še prav posebno zanimanje. Tega sta se zavedala tudi obe enajstorici, ki pa nista pokazali tega, kar se je splošno pričakovalo. To velja zlasti za Primorje, ki ga v prvi polovici ni bilo spoznati, v drugi pa se je znašlo in začelo bolje igratii. V pro- , pa^andnem oziru pa je bila današnja tekma negativna, tako glede igre kot take, prav posebno še glede lauliranja, v katerem so nekateri kar tekmovali.
Moštvi sta nastopili v nasledmih postavah:
Pnimorje: Logar —Jug, Berloncelj —Kukania, Slamič, Boncelj—Janežič, Pupo, Pepček, Vrhovmk, Uršič
Ilirija: Herman—Svetic, Žitnik —Unterrreiter, Sočan, Jenko -Ice, Lah, Pikič, Slapar, Jug.
O igri bi bilo predvsem tole povedati: Prvi polčas so prevladovali Ilirijani. ki so bili v premoči in so igrali lepši "in smiselnejši nogomet kakor Primorjaši. Primorje se je pa šele po 11-me-trovki v drugem polčasu znašlo in od tedaj so imeli črno-beli več od igre. Njiihova premoč se je videla v zrelih šansah, ki pa so ostale neizrabljene. Tudi Ilirija je imela v tem pogledu izredno smolo. Prazen gol, žogo smo videli tako Tekoč že v mreži, a mimo je šla.
Prvo polovico so otvorili belo-zeleni in takoj postane igra ostra, tempo izredno hiter. Toda eni ko drugi so igrali nervozno ter so precej nesmiselno nabijali in nesignirno streljali. Toda Ilirija se je kmalu znašla ter preide v premoč, radi česar nevarno oblega primorjanski gol. Tudi Primorju se nudijo v prvem polčasu tri izredno zre'e šanse, ki pa jih ni moglo izrabiti. Kajti napad ni mogel
prav ivič opraviti. Ilirijani pa so nasprotno s svojimi smiselnimi kombinacijami čestokrat prišli pred gol črno-belih. tako da ie imela ožja obramba prvi polčas fiolne roke dela. Toda prvi jx>lčas je ostal neodločen, četudi bi po igri Ilirija zaslužila zmago.
Drugo polovico so otvorili Primorjaši. Ilirija še vedno igra z istim elanom in zato spremeni Pikič v 6. minuti lep Jugov predložek v prvi gol za belo-zelene. Stanje 1:0 za Ilirijo Primorje se je šele sedaj zavedlo nevarnosti in važnosti tekme in je zato začelo pritiskati. Pred golom Ilirije ustvari nevarno situacijo, Žitnik brani z roko in sodnik diktira 11-metrovko, ki jo spremeni Slamič v gol. Stanje 1:1, ki se do konca ne spremeni. — Primorje igra odslej bolje, vendar zmage si ni moglo izvojevati. Tudii Ilirija je igrala požrtvovalno in se ji še prav v zadnji minuti nudi nadvse zrela šansa. ki bi ji kaj kmalti prinesla zasluženo zmago.
Igra je bila v začetku in zadnje minute odigrana v ostrem temjni. Faulanja ua obeh straneh ni manjkalo in mestoma precej surovega, in v tem pogledu ne smemo izvzeti niti Ilirije niti Primorja, četudi se je danes radi tega večkrat oglasila piščalka proti Iliriji kakor proti Primorju.
Tekmo je sodil g. Rakič iz Sarajeva objektivno, samo napram igralcem je bil preveč popustljiv. Kaka izključitev ne bi škodila
Predtekme
Primorje (jun.) : Korotan (jun.) 4:1.
Grafika : Svoboda 3:0 (3:0).
Druge tekme v Ljubljani
Mars (jun.) : Jadran (jun.) 3:2.
Jadran I : Mars I 3:0.
Slovan I : Korotan I 3:1.
Reka : Sloga 4:2.
Slavija : Mladika 4:0.
VI. balkanske igre
Letošnje balkanske igre so se pričele prvi dan prav ugodno za Jugoslavijo. V soboto so se namreč pričele te največje lahkoatletske i prireditve Balkana in Jugoslavija je prišla i takoj prvi dan v vodstvo. Najodličnejša sta : bila naša atleta Bručan in Mikič. Pred pri-j četkom iger je defiliralo nad 100 lahkoatletov ' iz balkanskih držav pred glavno tribuno, nakar so se pričele te zanimive borbe, ki so
oeramentna. tako napeta in tempo tako si- , .	• .
len. da smo dobili vtis, da se bore igralke ^r^n^njer,»uit. te.	; L ^
za naslov svetovnega prvaka. Publika je bila vzhičena in jc burno pozdravljala veliement-ne poljske napade in odlično našo obrambo.
Še par minut. Igra je bila še vedno neodločena. prepričani smo bili, da bo tako tudi ostala. Na obrambo smo se zanesli, napadu pa nismo pripisovali toliko zmožnosti, da bi gogel doseči še kak uspeh. V zadnjih sekundah pa je vsled male taktične pogreške Cimpermanova morala še enkrat kapitulirati. Polomska je z drugim in zadnjim golom odločila igro za Lodž.
Pri odhodu z igrišča je bila deležna naša družina, zlasti pa Cimpermanova silnih ova-cij, ki so se jionavljale celo po mestu, dokaz da take igre Lodž, kjer je hazena silno razvita, ni še videl.
Po naši igri je bila odigrana meddržavna tekma med Poljsko II. garnit. in Letonsko. Tekma je končala s 3:3, medtem, ko so Lo; tonci vodili že z 2:0. Zmago so zaslužili boljši Letonci.	B. I.
Poznanj, ID. sept.
Zvečer nam je bil prirejen drugi svečan banket s plesom. Drugi dan, t. j. v ponedeljek dojioldne smo z najlepšimi spomini na Lodž od floto val i preko Varšave, kjer smo obedovali, v Lublin, kamor smo dospeli zvečer ob 19. Nastanili so nas v novem bojevniškem domu. zgrajenem v športne namene. V domu je velika moderna gimnastična dvorana, urejena tudi za basket in wolley-baIl. Poleg te je bokserska dvorana, dalje moderne slačilnice, kojialnice in spalnice. V pritličju jc velika jedilnica in kuhinja. Pred domom pa so na prostem igrišča za hazeno, basket in wolley-ball, lahkoatletske naprave rn jirostor za jahalne prireditve.
V torek iiopoldne smo si ogledali mesto, pojioldne po smo nastopili na vojaškem stadionu k revanžni tekmi Varšava:Ljubljana.
Na igrišču se je zbralo nad 1500 gledalcev, večinoma šolske mladine, katera se silno zanima za športni pokret. Osobile zasluge ima za to država sama, ki z vsemi sredstvi podpira ta jKikrct in ga pro|>agira ravno med šolsko mladino in vojsko. Tu ima vsaka šola in vsaka vojaška edinica svoje športno igrišče in za vsakega učenca odnosno učenko, kakor tudi za vsakega vojaka je telesna vzgoja obvezna. Pri nas pa se šolski mladini brani udojstvovanje v športu.
kelariu (Grčija) 10.8:2. Bauer (Jugoslavija) 10.9:3. Hemi (Turčija) 11.0.	.
Druga skupina: T. Kovacs (Romunija) 10.6:2. Frangudis (Grčija) 10.8.
Metanje diska helenski stil: I. Silas (G.) 41.89 m (nov balkanski rekord). 2. Dr. Na-rnnčič (J.) 39.79 m (nov jugosl. rekord). 3. Kleut (J.) 39.41 m.	_ ,,...„
Skok v višino z zaletom: I. Mikic (J.)
1.75 m. 2. Ubulos (T.) 1.75. 3. Mor (J.) 1.75 m.
Tek na 5000 m: 1. Bručan (J.) 16:00. 2. Dinu Cristea (R.) 16:099. 3. Vutis (G.) 16:18. T. Naš Kajtigler sc je plasiral na peto mesto. Naš odlični tekač Bručan, ki je sigurno zmagal s krasnim finšem, je tudi tu dokazal visoko svojo sposobnost v tekih.
Met kopja: T. Karakas (T.) 59.25 m. 2. Ba-manu (R.) 58.04 m. 3. Smcjda (J.) 57.20 m. Jugoslovan Marjan se je z metom 53 m pla-siral na šesto mesto.
Tek na 100 m finale: I. Frangudis (G.) 10.6 (nov balkansk rekord). 2. Kovacs (R.) 10.8. 3. Raif (T.) 10.9. 4. Bauer (J.) II. sek.
Štafeta 4 krat 400 m: L Grčija 3:28.4 (nov balkanski rekord). 2. Jugoslavija 3:29.3. 3. Romunija, 4. Turčija, 5. Albanija.
Stanje točk po prvem dnevu je sledeče: Jugoslavija 52. Grčija 47, Romunija 34, Turčija 25, Bolgarija 3 in Albanija 2.
Mariborski spori
Maribor, 22. sept.
Danes jo v Mariboru gostovalo moštvo celjskih Atletikov, ki bo sedaj sodelovalo v podzvezni ligi. Tekma Rapid : Atletiki je končala 4:4 (0:2). Atletiki so se r>okazali kot prav žilavo in agilno moštvo, dočim je R. tokrat. odpovedal. Šele v zadnji četrti uro se mn je posrečilo s skrajnimi napori doseči neodločen rezultat. Sodil jo g. Bizjak.
TENIS
Maribor : Rapid juniorji 1 : 4
Na igrišču Rapida se je odigral turnir gornjih moštev.
Rezultati: Senekovič (M) : Sehmiderer 2:6, 5:7, Albaneze (M) : Letner (R) 5:7. 6:3, 7:5. Rlanke (R) : Tončič (M) 6:3, 3:6, 10:8. Bonble: Škrobar. Tončič.: Blanke, Sehmiderer 3:6, 6:8, Letner, Sehmiderer (R) : Albaneze, Senekovič 7:9, 10:8, ret.
Celjski spori
SK Celje: vojaško moštvo 39. pcšpolka 9:4 (1:3). — Dask (Trbovlje) : SK Jugoslavija (Celje) 4:1 (0:1). — SK Šoštanj ::SK Jugoslavija (Rezerva) 4:0.
KOLESARSKA TEKMA V CELJU
Klub slovenskih kolesarjev je danes priredil kolesarsko tekmo na progi Celje—Gro-hlje—Celje—Frankolovo—Celje. Proga je bila dolga 60 km. 1. Polak Edo 1:52.35, 2. Varlep Tvan 1:52.38. 3. Lampret Slavko 1:52.40 in 4. Gracner Jože 1:52.41, Prvak Celja Polak je prejel lepo darilo. ^
BSK : Jugoslavija 1:1 (0:0).
Požar v Rudniku
Ljubljana, 22. septembra.
Nocoj ob 1.20 je v Rudniku pri Ljubljani izbruhnil nov jx>žar. Prebivalci Barja so že na vso moč preplašeni, saj gori na Barju skoraj redno vsak teden, največkrat pa v nočeh od sobote na nedeljo. Tudi za požar, ki je j>onoči izbruhnil v Rudniku, je več kot gotovo, da je bil j>odtaknjen od zlobne roke. Goreti je pričelo na gospodarskih poslopjih Angele Zuljeve, vdove po invalidu ter matere več otrok. V nekaj trenutkih sta bila v plamenih hlev ter dvojni kozolec, ki stojita tik ob cesti. V veliki nevarnosti je bila tudi hiša Žuljeva ter sosednje hiše, ki so oddaljene komaj po nekaj metrov. Ogenj so zapazile neke ženske, ki so zbudile gasilskega trobentača, ta pa je alarmiral rudniške gasilce. Na kraj požara so prihiteli rudniški in barjanski prostovoljni gasilci, ki se jim je [)o napornem gašenju posrečilo, da so požar vsaj omejili. Za gašenje pa jim je močno primanjkovalo vode. Žuljevi je poleg obeh |>oslopij zgorelo tudi nekaj mrve ter poljskega orodja, tako da trpi okoli 30.000 Din škode, zavarovana pa je le za kakšnih 15.000 Din.
Mariborski drobiž
Maribor, 22. .sept
Blagoslovitev Kalvarije. Danes popoldne se je z veliko slovesnostjo izvršila blagoslovitev krasne kalvarijske skupine, vzidane v pročelje prenovljeu cerkvice sv. Barbare na Kalvariji. Za mnogoštevilne jirijatelje mariborske Kalvarije je bil to pravi praznik. Že včeraj popoldne je bilo na gričku stotine ljudi, ki so prišli občudovat lepo delo našega umetnika Ivana Sojča. Danes popoldne pa je okrog 4. ure krenila iz stolnice mogočna procesija, v kateri so bili prevzvišeni knezoškof dr. Ivan Tomažič, člani stolnega kapitlja, veliko duhovščine in odlični mariborski meščani. Po lepo osnaženih stezicah je prišla procesija do vrha Kalvarije. Knezoškof jo imel najprej lep nagovor, potem pa jo izr-vršil blagoslovitev.
Sv. Pankrac in Sv. IJolfenk — prvi na Kozjaku, drugi njegov oddaljen sosed na Pohorju sta bila danes dve glavni privlačni točki za mariborske planince. Pri Sv. Pan-kracu na Radiju se je blagoslavljal nov razgledni stolp, ki so ga postavili vrli Renišni-čani na prizadevanje župnika g. Pavliča ter ob pomoči mariborskih planincev. — Pri Sv. Bolfenku na Pohorju pa je bila slovesna blagoslovitev prenovljene kapelice sv. Antona Padonavskega, ki jo krasi lep kip svetnika, delo mojstra Sojča.
Nemirna Vetrinjska ulica. V noči od sobote je bila Vetrinjska ulica zopet nemirna, Opetovano je morala policija posredovati ter hladiti razgrete glave. Največ opravka jc dal stražnikom neki Franc L s Pobrežja. Najprej ga jo moral stražnik v družbi nekega Josipa C. odgnati na stražnico, ker sta si skočila v lase zaradi madžarščine. Ko so oba izpustili, je zavil Franček v drugo gostilno v Vetrinjski. tam pa sta ga napadla Jurij R. in Leopold U. ter ga prav močno obdelala. Zopet so mu morali priti na pomoč stražniki, da so ga rešili pred napadalci.
Vrata so mu padla na glavo. Železniški strugar Henrik Veber je kupil stare de«Ke v železniški delavnici ter jih nalagal na vagon. Ko je bil vagon že naložen, so zdrsnila z vrha stara vagonska vrata ter treščila s vso silo Vebru na glavo. Zadobil je take poškodbe, da so ga morali jirepeljati v bolnišnico.
Kolo so odpeljali neznanci polirju stav benika Kiffmana Francu Mačeku.
Avto mu zdrobit glavo
Usodna smrtna nesreča -posledica nepravilne vožnje
Maribor, 22. sept.
Na cesti od Slovenske Bistrice proti Spodnji Ložnici se je sinoči pripetila usodna no-sreča, ki je zahtevala življenje mladega dekleta. Po cesti je vozil Z volovsko vprego posestnik Franc Ajd iz Gladomaša, občina Slov. Bistrica. Bil je v mestu, pa sc je proti večeru vračal domov. Na vozu je sedela poleg njega njegova. 28 letna hči Justina. Na klancu pred Zafoštom je Ajd vozil na levi strani ceste, nasproti pa mu je pripeljal pravilno po desni strani tovorni avtomobil, naložen s težkimi zaboji jabolk. Anto je šofiral gostilničar Jožef Mohorko iz Zgor. Polskave. Ker se voznik ni pravočasno izognil, ni pro-ostajalo šoferju drugega, kakor da je tudi on zavil na levo ter skušal na protivni strani srečati vozilo. V tem trenutku pa je Ajd udaril j>o volih ter zavil na desno. Sedaj pa je bilo že prepozno, v prihodnjem hipu je zdrknil avto na. levi strani mimo voza, hladilnik je oplazil vola in udaril v voz, da se je obrnil povprek. Sunek je vrgel Justino Ajdovo z voza in priletela je s tako silo ob trdo cestišče, da ji je počila lobanja ter so se ji možgani v.suli iz strašne rane. Bila jo pri priči nezavestna ter je po nekaj minutnem smrtnem boju izdihnila v naročju svojega očeta. Tudi vol je bil tako poškodovan, da so ga morali po naročilo živinozdravnika zale lati sredi ceste. Na kraj tragične nesreče jo kmalu prišla sodna komisija, ki je odredila prevoz uboge Justine v mrtvašnico.
Prodala železniških tarifov
Dne 5. oktobra letos se bo vršila y ekonomskem oddelku generalne direkcije drž. železnic licitacija za oddajo prodaje železniških tarifov, daljinarjev in sličnih izdaj. Ponudbe se morajo taksirati z Din 5'—. Pogoji za oddajo te prodaje se morejo dobiti v sobi št. 228 palača ministrstva saobračaja, kjer se bo vršila licitacija.
Čebele v Malaju (Azija) se ne hranijo z medom, temveč z nektarjem. Med pripravljajo tekom celaga teta, ker ondi ni zime. Ve like, po 6 čevljev dolgii panje obešajo kar na veje dreves v prosti naravi.
Rusinja Tamora Sukin
je imenovana za člana ruskega generalnega štaba. Njena naloga je, da organizira v ruski rdeči armadi posebne ženske od. delke.
izdata konaorcij »Ponedeljskejja Slovenca«. ZastODnik Miha K.rek-
Ureiuje Ciril Koto vat.
Tisti Jugcslsr&ssks tisksrss. Zsstcssik: tL £«&