PRIMORSKI dnevnik je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen - na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiska! v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 bo 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale .1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 44 (13.577) Trst, sobota, 24. februarja 1990 f Po burnem zasedanju, ki nekatere spominja na bližajočo se vladno krizo Poslanska zbornica odobrila zakonski osnutek o imigraciji Republikanci so skupaj z misovci vse do zadnjega ovirali razpravo in glasovanje Tajnik PSI Craxi zahteva temeljito soočenje s tajniki strank vladne večine RIM — Po razpravi, ki je trajala vso noč, je poslanska zbornica včeraj ob 8.30 odobrila zakonski osnutek o imigraciji. Zakon bo postal veljaven, ko ga bo odobril še senat, za to Pa je čas le do polnoči 28. februarja. V Palači Chigi je bilo prisotnih 356 poslancev, za zakonski osnutek jih je glasovalo 326 (KD, PSI, PSDI, PLI), proti 28, med temi tudi republikanci, dva poslanca pa sta se vzdržala. Misovci in PRI so vse do zadnjega izvajali obstrukcijo in na vse možne načine ovirali tako razpravo kot potek glasovanja. Kljub delnemu bojkotu je torej zakon za-Peljal na pravi tir. Nanaša se v glavnem na Priseljence iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti. Po novem ne bo več prišla v poštev tako imenovana geografska rezerva, ki doslej dodelila status političnega begunca s3mo državljanom iz vzhodne Evrope. Za politični azil bodo lahko zaprosili vsi, ki bodo lahko dokazali, da jih v domovini oblast pre-Sanja. Medministrski dekret, ki ga bodo izdelali do 30. oktobra pa bo urejal pretok priseljencev na podlagi povpraševanja po delovni sili, v poštev pa pridejo tudi razpoložljivost Univerz in socialnih struktur. Obmejne oblasti, za katere je predvidena °krepitev, ne bodo dovolile vstopa na držav-n° ozemlje osebam, ki so bile v Italiji že ob-Sojene, pripadnikom kriminalnih organizacij in takim, ki ne bodo razpolagale z zadostnimi sredstvi in možnostmi za preživetje. S posebno pozornostjo pa bodo, obravnavane osebe, ki prihajajo iz »rizičnih« držav, to je iz krajev, kjer pridelujejo drogo. Za te tuje državljane bo potreben vstopni vizum. Tuji državljani, ki bodo po rednem postopku prestopili državno mejo, bodo dobili dveletno dovoljenje za bivanje. Zaposleni delavci in študentje bodo dovoljenje lahko obnovili, v tem primeru pa se bodo lahko tudi prijavili na anagrafski urad v kraju, kjer bodo živeli. Pristojnim oblastem bodo morale prijaviti vsako morebitno selitev, dovoljenje za bivanje pa jim bodo lahko odvzeli že po prvem zakonskem prekršku. Tujce, ki bodo zagrešili večje prekrške, bodo pristojne oblasti v roku 15 dni zavrnile v domovino. Najbolj žgoča točka zakonskega osnutka se je nanašala na ureditev statusa tistih priseljencev, ki so se priselili v Italijo pred 31. decembrom 1989 in ki so že uredili svoj položaj. Po novem se bodo lahko vpisali v sezname brezposelnih, lahko bodo obiskovali šolo in delali v javnih ali zasebnih službah s pogoji, ki so predvideni tudi za italijanske državljane. Dolga noč v Palači Chigi se je torej uspešno končala, ni pa mogoče trditi, da se je s tem končala tudi napetost, ki skrbi stranke vladne večine. Na odobritev čaka še nekaj pomembnih in za nekatere težko prebavljivih zakonskih osnutkov, kot je na primer zakon o privatnih televizijskih postajah, o mamilih ali o zdravstvu. Največja zaskrbljenost prihaja iz socialističnih vrst, od koder Craxi zahteva temeljita pojasnila o porajajoči se politični krizi. Socialistično tajništvo se je sestalo že včeraj in dalo Craxiju mandat, naj pri Andreottiju izposluje posvetovanje s tajniki strank vladne večine. Vest še ni uradno potrjena, skoraj gotovo pa je, da bo tajnik PSI vztrajal pri zahtevi. »Položaj je povsem nezadovoljiv in potrebna je korenita sprememba dosedanje linije,« meni Craxi in poudarja, da so polemike, kakršne so se prejšnje dni dvigale v vladi, škodljive vsej državi, ne samo političnemu ugledu. V zvezi z zadnjimi dogodki v poslanski zbornici je Craxi dejal, da so dokaz nevarno razrahljane večine, in to v trenutku, ko bi morala biti najbolj trdna. »Republikanci se gredo obstrukcionizem, demokristjani pa si privoščijo luksus polemik in notranjih razprtij, ki v vladi ne bodo ostale brez posledic. Ze to pa je po mnenju tajnika PSI odločfen znak, da se bo treba čimprej lotiti ustreznih ustavnih reform, »saj se vladna politika ne more razvijati le s pomočjo krpanja in improvizacije«. Najdražje mesto so bile tokrat Benetke Inflacija se je tudi februatja nekoliko znižala RIM — Inflacija se je tudi v februarju nekoliko zmanjšala: z januarskih 6,3 odstotka je namreč zdrknila na 6,2 odstotka in tako zabeležila najnižjo inflacijsko vrednost od januarja 1989. V mesecu, ki se izteka, so zabeležili najvišji porast življenjskih stroškov v Benetkah (1 odstotek), sledijo Palermo (0,9%), Milan (0,8%), Genova in Neapelj (0,7%'), Trst in Bologna (0,6%), na zadnjem mestu pa tokrat Turin z 0,5 odstotka. Tudi letna inflacijska stopnja se je febraurja znižala v večini vzorčnih mest, in sicer največ v Bologni, ki ji po vrednostni lestvici sledijo Palermo, Turin, Trst in Benetke. Letna inflacija pa se je nekoliko zvišala v Genovi in Milanu. V vseh osmih vzorčnih mestih so se znatno zvišale predvsem cene živil in prehrambnih izdelkov, poviški pa nihajo med 0,1 (Neapelj) in 1,4 odstotka (Palermo). Takoj za prehrano pridejo višje cene za razne dobrine in storitve. Na tem področju je bil najdražji Milan, najmanj pa so se ti stroški poznali v Trstu in Turinu. Precej manj kot decembra in januarja pa smo februarja potrošili za oblačila. Sporadični poviški se nanašajo predvsem na perilo in konfekcijo. Februarsko obračunavanje življenjskih stroškov je potrdilo, da smo ta mesec najmanj potrošili za ogrevanje in električno energijo. Kljub zimi smo za omenjene dobrine odšteli od 1,9 do 0,3 odstotka manj kot v istem obdobju lani. Malenkostni pa so bili tudi poviški stanovanjskih stroškov. Umrl je Napoleon Duarte Pozornost sovjetske javnosti usmerjena tudi k napovedanim nedeljskim manifestacijam Danes prvič v zgodovini Sovjetske zveze več strank na volitvah v litovski sovjet Salvador — v 64. letu sta-Sea ■ e umrl bivši salvadorski pred-v ahik Jose Napoleon Duarte. Njego-jj dolgoletnemu in vztrajnemu je ^ za demokratizacijo države, ki ji tgi^dsedoval, je zadala kočni udarec ; in neozdravljiva bolezenski mu jav2e ieta 1988 onemogočila življenje v 2DA°Sti' '->uart;e se ie moral zdraviti v '. kar mu ni preprečilo, da se je do t)ro?e9a boril proti postopnemu nadevanju desnice. ske °i! ?ast°pnik in voditelj salvador-k^jkršč^ske demokracije je Duarte že ]q, rai za predsednika republike Volit teta’ a so generali razveljavili l6ta l9fiin l8, iZ9,,nali iZ 1države- Še*e Sedn'v 4 ]e bd redno izvoljen za pred-hov ■ države. S pomočjo Američa-okušal izvajati program demok-^eka'C^e' kar mu je le delno uspelo. 9ei J ubpljivejših rezultatov je dose-žav a Področju človekovih pravic, dr-h4pr .Sospodarstvo pa žal ni veliko dt,) dovalo, vendar še najmanj v za-desojt letu, odkar državi predseduje ar Cristiani. MOSKVA — V Litvi bodo danes prve volitve v zgodovini Sovjetske zveze, na katerih bo sodelovalo več strank. Za glasove volilcev, ki bodo volili 141 članov republiškega parlamenta, se bo potegovalo osem strank, ki so na svoje liste uvrstile 517 kandidatov. Volišča bodo odprta od 8. do 20. ure, prvi rezultati pa naj bi bili znani že jutri zjutraj. Poleg »neodvisne« komunistične partije, ki se je zavzela za izstop iz KPSZ, so svoje kandidate predstavili še socialni demokrati, demokrati, zeleni, demokristjani, komunisti »zvesti« Moskvi in mladinska komunistična organizacija, izredno številni pa so kandidati brez strankarske pripadnosti. Teh je kar 241, 94 od njih pa jih pripada litovskemu reformističnemu gibanju Sajudis. Predvolilne napovedi govorijo v korist »neodvisne« komunistične partije, ki naj bi dobila relativno večino. Vendar pa je eden od vidnejših predstavnikov Sajudisa Cepaitis povedal, da gibanje samo ne nastopa kot stranka, ima pa svoje kandidate na vseh listah, razen na tisti, ki jo je sestavila Moskvi zvesta KP. Cepaitis je tudi dejal, da se bo moral litovski parlament takoj po izvolitvi najprej soočiti s problemom odcepitve Litve od Sovjetske zveze. Sedanji republiški sovjet je že sprejel nekaj izredno reformističnih zakonov in označil priključitev Litve k Sovjetski zvezi leta 1940 za nezakonito. Ob volitvah v Litvi pa je pozornost sovjetske javnosti usmerjena k za jutri napovedanim množičnim manifestacijam v nekaterih največjih sovjetskih mestih. Oblasti se bojijo, da bi te demonstracije nekateri izkoristili za spodbujanje neredov in zato ni čudno, da je vrhovni sovjet od vlade in krajevnih oblasti zahteval, da ukrenejo vse potrebno, da se morebitni neredi takoj preprečijo. Za KPSZ pa predstavljajo napovedana zborovanja še en izziv. Vsi se namreč sprašujejo, v kolikšni meri bodo manifestacije vplivale na razpoloženje volilcev konec tega in v začetku prihodnjega meseca, ko bodo po SZ volili republiške parlamente in marsikje se lahko zgodi, da KPSZ ne dobi večine. Na Kosovu popolnoma mirno PRIŠTINA — V valu demokratične prenove in liberalnega vetra, ki je zapihal v skoraj vseh vzhodnoevropskih državah, je nekje ostal še srečen otok, ki ga ta proces ni oplazil: gre za Srbijo in za njeno »avtonomno« pokrajino Kosovo. Konec dvajsetega stoletja, na pragu 3. tisočletja, prihajajo iz Beograda nezaslišane zahteve. Na primer po izgonu ali izselitvi sto tisoč Albancev s Kosova. Ko se v drugih državah realnega socializma zavedajo neizogibnosti prehoda k političnemu pluralizmu, v Srbiji zahtevajo prepoved alternativnih gibanj na Kosovu. Ura zgodovine se je v Beogradu očividno ustavila, seveda le začasno, saj demokratične procese lahko zavrejo, slejkoprej pa se bodo uveljavili, ker je to zgodovinska nujnost. Na Kosovu pa je te dni mirno in vojaško orožje JLA je predmet zanimanja najmlajših. NA 2. STRANI Pred volitvami v Litvi so v Vilniusu postavili tudi parabolične antene za satelitsko oddajanje in sprejemanje (Telefoto AP) ZSMS - liberalna stranka zahteva zaščito slovenskih rekrutov Na Kosovu mimo, v Srbiji pa načrtujejo nove oblike represije proti alternativi ZR Nemčija noče slišati o vojni odškodnini LJUBLJANA — Po zadnjih agencijskih in drugih vesteh je na Kosovu že dva dni dokaj mirno. To je seveda svojevrsten mir, ko so šole večinoma še vedno zaprte, ko se ne dela in velja policijska ura. Natanko ob 9. zvečer pa se začne svojevrstna demonstracija, ki dokazuje izredno enotnost, strnjenost in borbenost albanskega prebivalstva. Ob 21. uri za pet minut ugasnejo vse električne luči, na oknih pa prižgejo sveče. Prvo noč so prebivalci prišli iz hiš na tak način protestirat proti policijski uri. Sedaj pa jih je alternativa pozvala, naj ostanejo doma, da ne bodo po nepotrebnem postali žrtve preganjanja milice. Pet minut naj simbolično rožljajo s ključi. Nobenega dvoma ni, da se je odzvalo pozivu skoraj dva milijona kosovskih Albancev. Včeraj je združena kosovska alternativa na tiskovni konferenci povedala, da je bilo med demonstracijami ubitih 33 Albancev, ranjenih pa 204; navedli so točna imena in priimke žrtev, njihove rojstne podatke in kraj bivanja. Uradno se trdi, da je bilo ubitih samo 27 ljudi. Na vprašanje novinarjev, zakaj ne navajajo mrtvih in ranjenih miličnikov ter Srbov, se je odgovor glasil, da so podatke zbirali po bolnišnicah, mrtvašnicah in zdravstvenih domovih. V teh ustanovah pa naj ne bi sprejeli nobenega mrtvega miličnika in tudi ne zdravili ranjenih, menda se noben Srb ali Črnogorec ni tja zatekel po pomoč. Izredno ostro so obsodili stališče CK srbske ZK in še zlasti načrte, da se na silo naseli na Kosovu 100.000 Srbov in Črnogorcev ter množično izžene Albance. To je značilna kolonialistična politika, za katero v današnjem stoletju ne bi smelo biti več prostora. Po neuradnih vesteh je predsednik predsedstva dr. Janez Drnovšek poslal na Kosovo svoja posebna odposlanca, ki naj bi navezala stik s Srbi in tudi z albansko alternativo. To naj bi bil poskus posredovanja in razgovora, ki ga je Drnovšek napovedal v zvezni skupščini. Vendar je malo upanja na uspeh, saj Srbi trdovratno zavračajo vsak razgovor z alternativo in dosegli so, da je Drnovšek podpisal ukaz o intervenciji JLA na Kosovu. Zaradi tega so Albanci o njem rekli, da je postal »pošten Slovenec«, mladinska zvezna poslanka Vika Potočnik pa je zahtevala, da ostopi s položaja predsednika države. Izredno ostro so nastopili včeraj predstavniki ZSMS - liberalne stranke. Zahtevajo, da se zaščiti rekrute, ki ne bodo želeli služiti vojske v avtonomni pokrajini Kosovo. Predvsem pa zahtevajo, da služijo vojaščino v domači republiki, saj je zdaj povsem drugače: iz Slovenije nihče več ne služi doma, novince načrtno pošiljajo na Jug. ZSMS - liberalna stranka zahteva, da zvezno predsedstvo umakne ukaz o uporabi vojske na Kosovu, s katerim »se je v tej pokrajini formalno začela državljanska vojna«. Hkrati s to tematiko pa se povečuje gospodarska blokada in zaostruje odnos med Srbijo in Slovenijo. Za zdaj še ni bilo uradnih izjav srbskega vodstva, toliko bolj pa je aktivna agencija Tanjug, ki objavlja komentarje, da mora takoj nastopiti Markovičeva vlada. Zdaj tudi za Tanjug ni več dvoma, da gospodarska vojna med Slovenijo in Srbijo razbija enotni jugoslovanski trg in pravni sistem, obenem pa tudi temelje pravne ureditve in gospodarsko reformo. Po Tanjugovem mnenju ima vlada formalno možnost zapleniti slovenska sredstva in jih na tak način nameniti za Kosovo. Seveda pa se je Slovenija zavarovala pred takšnim posegom in prepovedala službi družbenega knjigovodstva blokirati slovenske račune. Za zdaj gre za verbalne grožnje, ki pa dajajo slutiti novo zaostritev gospodarske vojne in s tem, na tak ali na drugačen način, glede na dnevne dogodke, še en korak k rahljanju gospodarskih in drugih vezi med Slovenijo in Srbijo. To pa je objektiven korak od federacije, k asimetrični zvezi, morda že konfederaciji in morebiti celo korak k odcepitvi. Zato je slovenska delegacija v zvezni skupščini v Beogradu odločno zagovarjala stališče, da se lahko o vladnih predlogih o spremembi zvezne ustave razpravlja samo od člena do člena in da ne bo sprejela obravnave vseh členov hkrati. Slovenski delegati so tudi zavrnili predlog, da bi'sedanji zvezni skupščini podaljšali mandat za eno leto, češ da je tako dobro delala in da so bili v njej ustvarjeni odlični demokratični odnosi. Na tak način bi seveda še za eno leto podaljšali mandat skupščini, ki ni bila izvoljena na tajnih, demokratičnih in neposrednih volitvah in hkrati zavrli tiste republike, ki se na demokratične volitve že pripravljajo. Na tak način bi vsaj na zvezni ravni preprečili že razpisane volitve v Sloveniji in Hrvaški - nekaj podobnega pa se pripravlja še v Makedoniji in drugod - in ponovno utrdili rezultate srbskih volitev, opravljenih po klasičnem realsocialističnem receptu. BOGO SAMSA BONN — Zahodnonemški funkcionarji in časopisni komentarji so se zelo negativno odzvali na namero Jugoslavije, poljskih in drugih nekdanjih žrtev tretjega raj ha, da se ne bodo odrekli pravici do odškodnine za vojno škodo in pomoč svojih državljanov. Funkcionarji zahodnonemške vlade so pomočniku zveznega sekretarja za zunanje zadeve Srdja-nu Kerimu dejali, da je po njihovem mnenju vprašanje reparacij načelno rešil že londonski sporazum iz leta 1953. Predstavniki vlade so dali vedeti, da imajo tudi v zvezi z Jugoslavijo to vprašanje za rešeno in da naj Jugoslavija od ZRN ničesar več ne pričakuje. Nekaj regionalnih časopisov je včeraj z ostrimi besedami kritiziralo jugoslovansko stališče, da mora v okviru združitve Nemčij vprašanje odškodnine znova priti na dnevni red. Novice tiskovnih agencij iz Beograda o sporočilu zveznega sekretariata za zunanje zadeve so prišle na prvi strani za-hodnonemškega tiska. Andreotti in Thatcherjeva v Londonu: O Nemčijah mora odločati vsa Evropa Ministrski predsednik Andreotti in gospa Thatcher na londonskem vrhu (AP) LONDON — Italijanski ministrski predsednik Andreotti in zunanji minister De Michelis sta bila včeraj v Londonu, kjer sta se'udeležila italijansko-britanskega političnega vrha. Osrednja tema včerajšnjih sestankov je bilo zedinjenje obeh Nemčij. Predsednik Andreotti je dejal, da je to snov, o kateri bi morale razpravljati vse evropske države in ne izključno skupina »štirih plus dve«, to so ZDA, SZ, Velika Britanija, Francija in obe Nemčiji. »Arhitektonska struktura bodoče Evrope« je nekaj, kar bi morali po Andre-ottijevem mnenju začrtati s pomočjo vseh razpoložljivih in dosegljivih arhitektov. Z njim se strinja tudi gospa Thatcher, ki trdi, da je zedinjenje obeh Nemčij tako pomemben dejavnik, da bo nujno vplival na vso Evropo. Prav zaradi tega je treba o tem temeljito razpravljati še predno sploh pride do uradnih korakov v to smer. Vse naj bi bilo preračunano veliko vnaprej, in to do najmanjšega detajla. Gospa Thatcher je dala razumeti, da bi jo res skrbelo, ko bi morali kdaj v Evropi zvoniti po toči, zato bi rada sodelovala pri podrobni sestavi politične in gospodarske bodočnosti ene same nemške države. Prva razhajanja z Italijo so prav gospodarskega značaja. Andreotti trdi, da je treba vsekakor pomisliti na pravo evropsko integracijo, ki naj bi upoštevala tudi monetarno enotnost, Thatcherjeva pa pravi, da bi moralo zadostovati enotno tržišče. V Argentini aretirali Gaetana Fidanzatija BUENOS AIRES — Argentinska policija je včeraj sporočila, da so v Buenos Airesu aretirali Gaetana Fidanzatija, enega izstopajočih bossov sicilske mafije. Fidanzati je bil znan tudi kot »kralj Arenelle«, ki je obsežna četrt palermskega primorja. V tem okraju je družina Fidanzatijev vodila svoje mafijske posle, saj je vseh pet bratov imelo večkrat opravka s pravico. Aretacija Gaetana Fidanzatija v Buenos Airesu je potrdila sume italijanskih preiskovalcev, da si sicilska mafija čedalje bolj uspešno utira pot v latinskoameriškem svetu. Znani so primeri Salvatora Greca, ki je umrl v Venezueli, in Tommasa Buscette, ki so ga dvakrat aretirali v Braziliji. Fidanzatija so prvič aretirali 1970. leta pri Castelfrancu Venetu, kjer je pripravljal atentat na bossa Giuseppeja Sirchio, leto prej pa naj bi sodeloval pri umoru bossa Michela Cavataia. Zaradi tega umora je bil obsojen na 22 let zapora, a so ga izpustili, ker se je iztekla doba preventivnega pripora. Fidanzati jo je tako pobrisal v Argentino, od koder je vodil predvsem trgovino z mamili za družino Cor-leončanov, skrbel pa je tudi za organizacijo atentatov. Njegov pečat naj bi nosila tudi bomba, ki jo je lani mafija namenila sodniku Giovanniju Falconeju. Živko Pregl razlagal v ZDA dosežke jugoslovanske reforme WASHINGTON — »Vsebina pogovorov v Washingtonu je bila v informiranju predstavnikov uradne ameriške javnosti o tem, kaj v Jugoslaviji delamo. Ameriška stran je dala jasno podporo tistemu, kar zdaj počne jugoslovanska vlada,« je v posebni izjavi za ljubljansko Delo' dejal ob koncu svojega obiska v VVashingtonu podpredsednik ZIS Živko Pregl. »Lahko rečem, da je bil ta obisk v ZDA načrtovan dobro, tako glede na to, kdaj je bil tu na obisku predsednik ZIS Ante Markovič, kot tudi glede na dejstvo, da smo medtem v Jugoslaviji veliko storili. Zaokrožen je ekonomski sistem, tako da je praktično enak sistemom drugih tržnih gospodarstev. Pri rokah imamo tudi že prve bodrilne rezultate pri uresničevanju protiinflacijskega programa, ki ga je vlada decembra predlagala skupščini Jugoslavije. Pri tem mislim tudi na rast cen, ki je bila v tem času bistveno znižana, omenim lahko tudi porast deviznih rezerv... Poleg tega sem ameriške sogovornike lahko obvestil o ukrepih, ki jih jugoslovanska vlada predvideva na področju političnih reform. Naša informacija je bila v ZDA sprejeta zelo dobro in mislim, da nam je uspelo utrditi resnico o tem, da so reforme, ki smo jih sprejeli v Jugoslaviji, resnično globoke in dosledne, čeprav so bile morda pred meseci na prvi pogled manj privlačne kot reforme v vzhodnoevropskih državah,« je dejal Živko Pregl neposredno po sestanku z ameriškim zunanjim ministrom Bakerjem. Ta je nedavno obiskal neka- tere vzhodnoevropske države, vendar je Jugoslavijo zaradi časovne stiske (kot zatrjujejo v State Departmentu) obšel. Zato so mu bile Preglove informacije (ki jih je, mimogrede, ocenil zelo visoko) zelo dobrodošle. Logična izpeljava oziroma zaključek vsega tega je, da utegne sedanja predstavitev prvih dosežkov reform in njihove globoke prodornosti vsekakor koristiti kot osnova za bolj pospešena in tudi uspešnejša pogajanja z ZDA in z raznimi mednarodnimi finančnimi ustanovami, s katerimi si Jugoslavija prizadeva okrepiti bilateralne gospodarske stike in skleniti vrsto sporazumov o programskih in projektnih posojilih, ki jih potrebuje za reorganizacijo bank in podjetij, in o tehnični in svetovalni pomoči. Poleg samih reform in dosežkov pa je k uspešnosti obiska v ZDA nedvomno pripomogel tudi osebni nastop podpredsednika ZIS Živka Pregla pred svojevrstno in zahtevno uradno in neuradno ameriško publiko. Pregl je bil namreč na vseh srečanjih (in teh je bilo v enem dnevu tudi po ducat in še več) izredno uspešen »promotor« reform zvezne vlade, ki je znal s tekočim in pragmatičnim besednjakom (povrh vsega pa še z dobro angleščino, kar je pri jugoslovanskih politikih še vedno redkost) prepričati ameriške sogovornike o tehtnosti tistega, kar počne Markovičeva vlada na področju gospodarskih in političnih reform. MITJA MERŠOL Množični beg pred lakoto Pri Uadi Šarifaju, na sudanskem ozemlju, 18 kilometrov od meje z Etiopij0' je zraslo begunsko taborišče, kamor se je že zateklo na deset tisoče EtiopceV. ki bežijo iz svoje dežele zaradi strahotne lakote (Telefoto A") Montedison proti predlogu Enija za izredno skupščino Enimonta RIM — Družba Montedison je takoj odgovorila na sporočilo ustanove ENI, da naj bi bila skupščina Enimonta, ki je sklicana za 27. in 28. februar, izredna. V tiskovnem sporočilu Montediso-na je rečeno, da je upravni svet Enimonta soglasno sklical delničarje na redno skupščino, kar naj bi z drugimi besedami pomenilo, da so za redni značaj skupščine delničarjev glasovali tudi predstavniki Enija. V sporočilu Montedisona je tudi navedeno, da so soglasno določili tudi dnevni red skupščine. Zato je po mnenju Montedisona nemogoče redno skupščino spreminjati v izredno, še posebej ker naj bi na njej obravnavali le zadeve, ki po zakonu spadajo na redno skupščino delničarjev. O rednem značaju skupščine naj bi pričalo tudi skupno sporočilo, ki so ga predstavniki Enija in Montedisona izdali že 12. januarja, predvčerajšnjim pa potrdili tudi na zahtevo Consoba. V zaključku tiskovnega sporočila Montedison tudi posredno odgovarja Eniju in navaja, »da ni mogoče mešati nakupa družbenih delnic z zaupanjem, ki so ga manjšinski delničarji izrekli programom Montedisona.« Tiskovno sporočilo pa se končuje z izjavo, da se Montedison dobro zaveda, da lahko polemike in neutemeljena namigovanja le škodijo Enimontu. POSEBNA PREDSTAVITEV ELEKTRONSKIH SLUSNIH PROTEZ za vse osebe, ki slišijo glasove, a ne razumejo besed PROTEZE SO NEVIDNE V TRSTU, ob ponedeljkih, — Ul. Maiolica 1, I. nad. (ob pokriti tržnici) Tel. 772807. URNIK: 9.00 - 12.00 in 15.30 - 19.00 OB SOBOTAH POPOLDNE ZAPRTO! V TRŽIČU — Ul. IV. november 13 V GORICI — Korzo Italia 54, I. nad. Za pregled telefonirati (040) 772807 SVETOVALEC MAICO VLASTA CEGLAR ZA BREZPLAČNO PREIZKUŠNJO NA DOMU TELEFONIRAJTE NA 772807 m MAICO Slišati dobro slišati vse O postopnem likvidiranju ustrojnih zaprek v trgovskih odnosih Pogajanja ZDA - Tokio obtičala a neskladja se bodo še zaostrila Andreotti naj razloži kaj se v resnici kuha za hrbtom Enimonta RIM — Predsednik vlade Andreotti bi utegnil biti prisiljen poročati o zadevi Enimont pred finančno komisijo poslanske zbornice. Nekaj minut pred sinočnjim sestankom med predsednikom Enimonta Lorenzom Neccijem in podtajnikom v predsedstvu ministrskega sveta Cristoforijem se je zvedelo, da je predsednik komisije Franco Piro (PSI) najavil to možnost že v pismu, ki ga je poslal v sredo Andreottiju (in v vednost podpredsedniku Martelliju, predsednikoma parlamentarnih zborov Jottijevi in Spa-doliniju ter predsedniku Consoba Pigi). Pirova pobuda je v zvezi z govoricami, da si je Gardini že zagotovil delniško večino pri holdingu. Franco Piro je v pismu Andreottiju med drugim navedel: »Čital sem, da naj bi minister Fracanzani (s teleksom ali pismom) zaukazal odložitev skupščine delničarjev Enimonta, ki je napovedana za torek, in to takoj po borznem fiksingu, na katerem je vrednost delnic Montedison in Enimont močno upadla.« In še: »Ne bi bil rad v koži kogar koli od 280.000 delničarjev Enimonta in delil z njimi vso to negotovost. Takšne epizode vznemirljivo vplivajo na reden potek borznih poslov.« Piro se je vprašal, komu takšno ravnanje koristi, in pripomnil, da morajo varčevalci vedeti, kaj šef vlade pravzaprav namerava. TOKIO — Napetost med Japonci in Američani raste. Po dveh dneh pogajanj o odstranitvi "strukturnih zaprek", ki ovirajo uravnovešenje dvostranskih trgovskih odnosov, še nobenega koraka naprej. »Poslušali smo en sam zagovor statusa quo, zato smo razočarani,« je izjavil na tiskovni konferenci vodja ameriške pogajalske delegacije in pomočnik državnega sekretarja za zunanjo trgovino Lin William. »Ce se bodo razgovori izjalovili, utegne izgubiti predsednik George Bush ves svoj vpliv v Kongresu, to pa bi imelo kot posledico obnovitev pritiskov ža to, da se uvedejo v Združenih državah Amerike novi protekcionistični ukrepi,« so pripomnili člani delegacije. In Japonci? Priznali so, da se odvijajo pogajanja s precejšnjo težavo, a v isti sapi so izrazili prepričanje, da bo mogoče pravočasno skleniti obojestransko zadovoljiv sporazum - se pravi najpozneje do konca letošnjega poletja. To je bilo že tretje srečanje med funkcionarji tokijske in washingtonske vlade v okviru tako imenovane pobude Sli, ki jo je sprožil lanskega julija šef Bele hiše sporazumno s takratnim premierom Susukejem Unom. Američani si prizadevajo v prvi vrsti pregovoriti Japonce, naj preuredijo ves svoj trgovsko-prodajni sistem, ker njegov zdajšnji ustroj onemogoča prodor številnih tujih izdelkov na japonsko tržišče. Nadaljnjih pogajanj pa prav gotovo ne bo olajšala včerajšnja napoved gospodarske komisije pri ES, da se bo letos težnja k postopnemu uravnovešanju neskladij v trgovini med Japonsko, ZDA in EGS ustavila in da se bodo lahko anomalije celo še zaostrile. Prebitek v japonski plačilni bilanci naj bi se namreč še povzpel, sicer s 65 milijard dolarjev (1989) na 72 milijard, istočasno pa naj bi se povečal tudi primanjkljaj v ameriški plačilni bilanci, in to z 98 na 102 milijardi dolarjev. Aktiva v bilanci dvanajsterice naj bi se vzpela s 5 na 13 milijard, samo aktivni saldo Zvezne republike Nemčije pa z 62 na 72 milijard dolarjev. Zahodna Nemčija je v resnici edina članica Skupnosti, v kateri je bilančni prebitek v osemdesetih letih vseskozi naraščal. Gornje številke nazorno kažejo, da sta bila sporazuma iz Plaze in Louvra doslej praktično brez vsakega pozitivnega učinka, da so si potemtakem gospodarski mehanizmi, ki jih uveljavljajo vlade dvanajsterice, Japonske in Amerike, še temeljito navzkriž. Izmenjava delnic, toda operativna avtonomija Dogovor Renault-Volvo PARIZ — Družbi Regie Renault in Volvo sta sklenili sporazum o kooperaciji na področju gradnje osebnih avtomobilov in težkih vozil z avtobusi vred. Švedi bodo plačali Francozom 12 milijard frankov, kolikor znaša dolg Renaulta, in v zameno dobili 11 milijard frankov, pri čemer pa ni vračunan delež 10%, ki ga bo Renault odkupil °d skupine Volvo AB, vendar na delniškem trgu. Ta delež znese (po četrtkovih cenah) 4 milijarde švedskih kron. Kljub delniškim transakcijam pa bosta ostali družbi statutno neodvisni, ohranili bosta vsaka svoj tovarniški znak in distribucijsko mrežo, a prav tako bosta vsaka zase sestavljali in prodajali vozila. Novi sporazum bo krepko spremenil razmerja na evrop- skem avtomobilskem tržišču, očitno v korist švedske družbe. Tržni delež Volva je znašal doslej komaj 2% (lani je prodal 265.000 avtov), medtem ko 'si lasti Renault 10-odstotni delež (lansko leto je prodal 1.366.000 avtomobilov). Zanimivo pa je zlasti to, da je pariška vlada ublažila dosedanje pravilo: nobene nacionalizacije, nobene privatizacije. Ni namreč samo dovolila zasebnega pristopa k Renaultu, dovolila je celo tuj pristop. Zato bo treba tudi spremeniti statut družbe Regie Renault, ki naj bi postala anonimna družba. Pogajanja med Francozi in Švedi so se začela že pred letom dni, novembra pa so zastala zaradi trenja med Parizom in EGS glede poravnave omenjenega Renaultovega dolga. Komisar Brittan je suspendiral preiskavo v zvezi s »paketom« TRST — Pobude deželne uprave Furlanije-Julijske krajine za obvarovanje prednosti in olajšav, ki jih prinaša "paket za Trst in Gorico" krajevnemu proizvodnemu aparatu, so obrodile že nekaj sadov. Minister za stike z Evropsko skupnostjo Pierluigi Romita je včeraj pisno sporočil odborniku Gianfrancu Carboneju, da se je sestal s komisarjem Leonom Brittanom in mu predočil problem državnega zakona št. 26, kakor tudi deželnega (finančnega) zakona št. 3 (1988), proti katerima je pristojna oblast v Bruslju sprožila preiskavo, ker ne ustrezata docela novim predpisom dvanajsterice glede svobodne konkurence. Komisar Brittan je ministru Romiti zagotovil, da se postopek, ki bi znal privesti v najslabšem primeru celo do črtanja "paketa", za nedoločen čas ustavi v pričakovanju konkretnih obvez in predlogov iz vrst Dežele FJK in rimske vlade. Deželni odbornik Carbone je imel v tej zvezi že vrsto srečanj na vsedržavni in tudi na evropski ravni, odbornik za industrijo Ferruccio Saro je bil pred nekaj dnevi prav tako v Bruslju, a za vprašanje so se zavzeli seveda tudi deželni parlamentarci, medtem ko je na deželno upravo še posebno izrazito pritisnila komunistična svetovalska skupina oziroma načelnik posebne komisije za odnose z Evropsko skupnostjo Ugo Poli. Nobili sprožil polemičen val o zavodu IRI Ko /e Franco Nobili 'sklical prvo tiskovno konferenco v svojstvu predsednika državnega zavoda za industrijsko obnovo, je dvignil veliko prahu. Najprej je pohvalil kolos IRI: zdrav je in močan, zato mu ni treba zdravil, pač pa mora v modernejšo obleko izrazitejšega mednarodnega kroja, ki naj odseva poskočno dinamičnost, kakršna se spodobi za napitnico letu 1993. Kako? Z izbrisom avtarkičnega monopolnega pečata, s sklepanjem svežih zavezništev s tujimi partnerji, s pomočjo vse večje finančne pomoči iz državne blagajne za zavarovanje poslov z vzhodnoevropskimi državami pred političnimi tveganji in z uvedbo novega tarifnega režima po angleškem vzoru, da prihodki ujamejo korak z inflacijo. Pa še s sodelovanjem varčevalcev. Z drugimi besedami: s kotiranjem vseh družb iz sklopa IRI na borzi. »To, in samo to mislim, ko govorim o privatizaciji,« je pribil Nobili. Tedaj pa je dregnil ob sršenje gnezdo. Kajti malce prej je pojasnil, da bo IRI iskal zaveznike tudi med privatniki, »ki pa bodo morali imeti vselej manjšinski delež, drugače bo zmerom nevarnost, da nas začno razprodajati...«. Zavodu IRI - s tem pa celovitemu sistemu državnih udeležb -je treba dati torej novega zagona, da bodo ostali v javni režiji vsi strateški sektorji, medtem ko naj se pri nestra-teških razčleni njihova donosnost in preveri možnost njihovega odstopa zasebnikom. Kot rečeno, je Nobili zadel v živo. Začelo se je kreganje med politiki večinske koalicije - republikanci in liberalci so skočili pokonci, češ da Nobili gradi nov berlinski zid pred privatniki, socialisti so nekam op rezni, a demokristjani so potegnili z Nobilijem (pristašem Andreottija). Najbolj zanimivo pa je, da so zagnali vik in krik taki, ki bodo tudi sami sedli za z milijardami obloženo mizo, in taki, ki že leta zavirajo reforme (opa, sim, antit-rust, Capital gain idr.), brez katerih bi bilo sila nevarno govoriti o množičnih privatizacijah. DRAGO GAŠPERLIN I hm r:4 Iiiiiiiiii LJi Sl lllllBi ■■■BI r«! • SS - ■fr i’ ... _ . ricoia nka Gorica NAJBOLJŠI POSREDNIK ZA VAŠE FINANČNE INVESTICIJE u. TRŽAŠKA BORZA 20.2. 23.2. 20.2. 23.2. Uradne kotacije generali..................... 38900 L|oyd ....................... 16400 j-|Oyd risp.................. 11250 Ras ......................... 24500 RAS risp..................... 12220 ®a' ......................... 17500 ?*' risp...................... 7600 JJontedison .................. 1872 ^ontedison risp............... 1197 prelil........................ 2660 RRelli risp................... 2745 ^ eHi risp. nc ............... 2130 ^n'a ......................... 2585 “"'a risp..................... 2680 b?'3 risp. nc................. 1690 ^»ascente..................... 7350 ^lascente priv................ 3900 ^lascente risp................ 4140 j/arnuda ..................... 3020 .|®muda risp.................. 1925 1450 38750 16300 11200 24200 12100 17500 7600 1827 1180 2570 2650 2140 2560 2620 1690 7340 3850 4160 3000 1922 1485 1390 355 4150 Fidis.............. Gerolimich......... Gerolimich risp. .. . SME ............... Štet............... Stel W 10 ......... Štet W 9 .......... Štet risp.......... Tripcovich ........ Tripcovich risp. nc . Att. Immobiliari ... FIAT............... FIAT priv.......... FIAT risp.......... Gilardini.......... Gilardini risp..... Dalmine ........... Marzotto........... Marzotto risp...... Marzotto risp. nc . . 7200 115 90 3780 4970 4170 11780 4290 5200 10070 6970 7100 4650 3820 410 8060 8180 5895 7160 117 88 3750 4925 4200 11450 4250 5060 9957 6915 7990 4540 3680 407 8050 8020 5850 I. C. C. U....... SO. PRO. ZOO. Carnica Ass. .. NEURADNO TRŽIŠČE 800 900 10000 830 900 9900 23.2. spr. % VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI_______________ BTP Junij 1990 10,5% .... 99,25 — BTP maj 1990 10,5%.......... 99,45 —0,05 BTP januar 1990 12,5% ... — — ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA________________ CCT ECU 1982/89 13% . . CCT ECU 1983/90 11,5% . CCT ECU 1984/91 11,25% CCT ECU 1984/92 10,5% . CCT ECU 1985/93 9% . . . CCT ECU 1985/93 9,6% . . CCT ECU 1985/93 8,75% . CCT ECU 1985/93 9,75% . CCT april 1992 10%....... CCT julij 1992 IND....... CCT januar 1991 IND ... . CCT julij 1993 IND....... 99,90 100,20 101,15 96,45 98,95 95,65 98,70 100,10 —0,51 —0,25 —0,25 —0,16 —0,20 —0,31 —0,05 —0,15 95,25 —0,05 96,55 — MILANSKA BORZA: VODILNE DELNICE 23.2. spr. % 2,13 eri'"' ................ 11010 Eruan la................ 8660 —1,48 ....:::: S TASSOVALSTVO ■ BANČNIŠTVO AHea^rr-------------------mr Italcementi............. 125100 —0,32 Unicem.................. 25990 —0,42 KEMIJSKA INDUSTRIJA - OGLJIKOVODIKI 23.2. spr, % tsonia1 G^a Ass. ord........ 12____ |,"eraliAss........... 38650 +0,03 Ab'a|,Ass- 1000 ...... 12300 +0,82 La J 6 ............. 110000 La p°ndlaria sPa..... 54540 LloMevidente ......... 19050 FtAp Adria,ico ....... 16300 Ras rraz............. 24090 T0rr, ISp-P°rt........ 12035 ,.'O OrH — Calp 5370 —0,28 Enimont 1490 + 1,57 Fidenza Vetrar 1000 8758 + 0,03 + 0,26 Italgas 2909 + 0,73 —1,34 Mira Lanza 65500 + 2,58 + 0,21 Montedison 1000 1825 —1,08 —0,23 Montefibre 1212 —1,46 —0,61 Pirelli 2550 —1,92 + 0,03 Pirelli risp 2132 —0,84 + 0,82 Recordati 13175 + 0,65 — Saffa 10550 —0,19 + 0,44 Snia BPD 2550 + 0,20 —0,31 Snia Fibre 1859 + 0,43 — Snia Tecnopolimeri 6850 —0,72 + 0,04 TRGOVINA - KOMUNIKACIJE Uni^' •................. 22800 — BancJ rriv.............. 15500 +1'31 Banc U3mm'ltaliana____ 4818 +0'79 Credid dl Roma .......... 2330 —0,26 lr>terK° ,allano ........ 2670 +0'56 M6diDan« Priv........... 52000 —3,61 °baPca............... 18150 ^5NAJNDUSTR|jA . CEMENT + 0,06 L’FiLBur90 ord-............ 12950 —1,97 MonSS*0 ................... 23150 - Polinr dor' ............... 20000 —1,48 c6mea : Editoriale....... 5999 + 0,82 entlr .................. 3300 — Rinascente 7340 + 0,27 Standa 33140 —0,03 Standa risp. port. . . 12070 + 1,17 Alitalia cat. A 1770 —3,28 Alitalia priv 1168 —1,02 Italcable- 16980 —0,12 SIP 1502 + 1,97 SIP risp. port 1380 — Sirti 13140 + 0,08 ELEKTROTEHNIKA - FINANCE Ansaldo Trasporti Tecnomasio....... Bastogi.......... 5220 —1,04 3770 +0,94 355 +2,60 Bonifiche Siele ............ 26100 —1,51 Bonifiche Siele risp...... 9020 +0,17 CIR - Comp. Ind. Riunite . . 4490 —3,02 CIR risp...................... 4500 —2,60 Cofide........................ 4560 —0,33 Comau Finanziaria ............ 4150 —0,95 Editoriale SpA ............... 3200 —0,47 Euromobiliare ................ 5925 —0,44 Ferruzzi Agric................ 2330 —0,30 Fidis........................ 7150 +0,70 Fimpar ...................... 3275 +0,77 Finarte ..................... 6365 +1,35 Fiscambi Holding.............. 5320 +0,19 Fiscambi risp................. 2370 —0,63 Fornara ...................... 3380 —0,85 Gaic . ...................... 26610 +0,11 Gemina........................ 2089 +2,35 Gemina risp................... 1407 +2,33 Gerolimich..................... 117 —0,85 Gerolimich risp. port..... 88 —2,76 IFI priv.................... 25400 —0,76 IFILfraz..................... 7600 —0,13 IFIL risp. port. fraz........ 3950 +0,25 Italmobiliare.............. 208600 +1,26 Pirelli & C................... 9500 +0,01 Riva Finanziaria ............. 8695 —0,51 Saes.......................... 3575 — Schiapparelli ................ 1287 —0,92 Sisa ......................... 3375 — SME .......................... 3700 —1,33 SMI Metalli................... 1645 +0,06 SMI Metalli risp.............. 1275 +0,47 SOGEFI........................ 3505 —0,14 Štet.......................... 4885 —0,45 Štet risp. port............... 4150 —0,77 Tripcovich .................. 11430 +0,44 iIHIit iiiiiiii A: VREDNOTNICE S ST 23.2. spr. % CCT december 1990 IND . . 100,20 + 0,10 CCT februar 1991 IND 100,25 —0,05 CCT februar 1997 IND .... 93,40 — CCT junij 1993 CV IND 96,65 + 0,10 CCT marec 1991 IND 100,10 + 0,15 CCT nov. 1993 CV IND . . . . 96,80 — CCT sept. 1993 CV IND ... 95,85 —0,05 CCT avgust 1992 IND 98,90 —0,05 CCT avgust 1993 IND 98,90 + 0,05 CCT avgust 1990 IND 100,25 — CCT avgust 1991 IND 100,45 —0,05 CCT avgust 1995 IND 94,45 — CCT avgust 1996 IND 94,00 —0,05 CCT apriM991 IND 100,45 — CCT april 1995 IND 93,90 —0,05 CCT april 1996 IND 94,35 — CCT december 1990 IND . . 100,95 —0,05 CCT december 1991 IND . . 100,20 + 0,10 CCT december 1995 IND . . 95,65 + 0,05 CCT december 1996 IND . . 93,85 —0,05 1111111 m 23.2. spr. % Tripcovich risp. nc 4250 + 1,19 NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO Attiv. Immobiliari 5060 —0,78 Calcestruzzi 15820 —0,63 Cogefar 7050 —0,62 Del Favero 6790 — Grassetto SpA 15650 + 0,26 IMM Metanopoli 1582 —0,57 Risanamento Napol! 44800 + 3,58 Vianini 5139 —3,04 MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA Aeritalia ord 3152 + 0,06 Danieli & C 10600 —0,93 Data Consyst 10860 —0,37 Fiar SpA 20700 + 0,39 Fiat 9935 —0,60 Fiat priv 6912 —0,12 Fiat risp 6975 —0,40 Franco Toši 29720 —0,60 Gilardini 4535 —0,77 Magneti Marelli 1954 + 0,83 Merloni 2796 —0,75 Necchi ord 3840 — Olivetti ord 6416 —1,06 Olivetti priv 4390 —0,45 Pininfarina 14600 + 0,90 Rodriguez SpA 10050 — Safilo 10700 — Safilo risp 11210 — Saipem 3355 — Saipem risp 3300 — Teknecomp 1381 + 0,07 CCT februar 1991 IND CCT februar 1992 IND CCT februar 1992 9,8% CCT februar 1995 IND . CCT februar 1996 IND . CCT februar 1997 IND . CCT jan. 1990 BA 12,5% CCT jan. 1990 BB 12,5% CCT jan. 90 USL 12,5% CCT januar 1991 IND CCT januar 1992 TnD CCT januar 1992 11% CCT januar 1993 IND CCT januar 1996 CV IN CCT januar 1997 IND CCT januar 1995 IND CCT januar 1996 IND CCT julij 1990 IND CCT julij 1991 IND CCT julij 1995 IND CCT julij 1996 IND CCT maj 1991 IND CCT maj 1992 IND CCT maj 1995 IND CCT maj 1996 IND CCT maj 1997 IND CCT marec 1991 IND CCT marec 1995 IND CCT marec 1996 IND CCT marec 1997 IND CCT nov. 1990 IND . . CCT nov. 90 EM 83 IND CCT nov. 1991 IND . CCT nov. 1992 IND . CCT nov. 1995 IND . CCT nov. 1996 IND . CCT oktober 1993 IND CCT oktober 1990 IND CCT oktober 1991 IND CCT oktober 1995 IND CCT oktober 1996 IND CCT sep. 1990 IND . CCT sep. 1991 IND . CCT sep. 1995 IND . CCT sep: 1996 IND . CTS marec 1994 IND CTS april 1994 IND ED SCOL 1975/90 9% ED SCOL 1976/91 9% ED SCOL 1977/92 10% REDIMIBILE 1980 12% RENDITA — 35 5% . . 23.2. spr. % 101,10 —0,05 100,15 +0,05 99,75 — 98,45 — 96,30 —0,05 93,40 — 100,90 100,40 98.05 98.85 99.00 93.40 94,25 94.70 100,20 100,55 95.40 94.95 100,50 94.00 94.25 92.70 100,75 94.55 95.85 93.25 99.95 100,70 100,35 97.95 95,20 93.05 97.90 100,00 100,25 95,10 92.90 100,05 100,45 94.25 94.05 74,50 74.55 101,00 101,00 99.90 102,30 70.00 + 0,10 + 0,05 —0,05 —0,05 —0,11 + 0,05 —0,10 + 0,05 + 0,05 + 0,05 + 0,05 —0,11 + 0,26 + 0,05 —0,05 —0,05 + 0,10 + 0,10 —0,05 + 0,05 —0,05 + 0,11 + 0,13 —0,05 CGIL je podprl univerzitetne študente Včeraj manifestirali tudi dijaki višjih srednjih šol Tiskovna konferenca predsednika KZE Rossinija Načrt o preureditvi Splošne bolnišnice stopa v zaključno fazo pred izvajanjem Po univerzitetnih študentih so se "prebudili" tudi višješolski študentje, ki so včeraj v mestnem središču organizirali množično manifestacijo, katere so se udeležili dijaki italijanskih in slovenskih šol. Tržaški višješolski študentje so po eni strani protestirali proti zavlačevanju vlade, ki še ni sprejela reforme višje srednje šole, po drugi strani pa proti negibnosti krajevnih uprav, ki niso sposobne niti vzdrževati poslopij, v katerih morajo dijaki obiskovati pouk. Protest proti neizvajanju reforme in proti nereševanju vseh ostalih kočljivih vprašanj italijanskega šolskega sistema (verouk, učni načrti in šolski urniki, dijaško predstavništvo v šolskih organih, šolski pravilniki itd.) pa so dejansko preglasili bolj konkretni problemi, s katerimi se dijaki in profesorji soočajo vsak dan in ki zelo pogosto onemogočajo izvajanje tudi zastarelih in neprimernih šolskih programov. Neprimerne učilnice, cevi, ki puščajo, ogrevanje, ki ne deluje, prostorska stiska so namreč merilo za občutljivost, ki jo imajo krajevne uprave in oblast nasploh do šole. Kljub številnim opozorilom dijaških predstavnikov in ravnateljev posameznih zavodov so krajevne uprave, in v prvi vrsti Pokrajina, storile malo ali nič, da bi izboljšale stanje na šolah, v katerih se zidovi rušijo in kjer je treba čakati več let na priključke za že nakupljene računalnike. Protest je torej zajel vse tržaške višje srednje šole, saj se omenjeni problemi — od vsedržavnih do krajevnih — negativno odražajo v delovanju vseh šol. Manifestacije se je tako udeležilo skoraj 700 dijakov (številni so se ob lepem vremenu tudi razpršili po mestnih ulicah in si privoščili prost dan), ki so v povorki prehodili skoraj vse mestno središče, od Goldonijevega trga po Ul. Carducci do nabrežij in Trga Unita. Tu so njihovi predstavniki z zvočnikom orisali omenjene probleme, saj so želeli informirati tudi javnost o vsebini svojega protesta. Solidarnost z višješolskimi dijaki je včeraj izrazil sindikat CGIL, ki je med drugim predlagal, da bi se predstavniki dijakov, sindikata, šolskega skrbništva in krajevnih uprav čim prej srečali, da bi skupno začrtali program za reševanje vseh perečih šolskih proble- mov, začenši z gradbeno preureditvijo šolskih poslopij. CGIL pa je medtem zavzel stališče tudi o vprašanju univerzitetne reforme. Na vabilo študentov, ki zasedajo Inštitut za zgodovino, sta se pokrajinski tajnik Treu in načelnik departmaja za šolstvo in univerzo Zvech sestala s predstavniki študentov. Sindikalista sta v bistvu osvojila stališče študentov in se zavzela za večjo finančno avtonomijo univerze, ki pa naj jo zagotovi država sama. Samo v tem okviru naj bi bilo potem mogoče sklepati dogovore z zasebniki (ki na noben način ne bi smeli sodelovati pri upravljanju univerze), dogovori pa bi morali biti javni in jasni. Sindikalista sta pokazala tudi pripravljenost, da s študenti izdelata jasne predloge proti Rubertije-vemu osnutku. Na sliki (foto Križmančič): tržaški dijaki na včerajšnji manifestaciji. Načrt o preureditvi poldrugo stoletje stare Splošne bolnišnice je v prejšnjih dneh prestal pomembno preizkušnjo: pristojni deželni organi so mu namreč po vnešenih popravkih dali pečat »izvedljivosti«, kar pomeni, da so mu tudi dodelili nujno potrebna finančna sredstva. Tako se je nadvse uspešno, kot je na včerajšnji tiskovni konferenci podčrtal predsednik tržaške Krajevne zdravstvene enote Jacopo Rossini, zaključila še ena neobhodno potrebna faza dolge birokratske poti, ki jo mora pred začetkom izvajanja prehoditi tako obsežen projekt. Naslednja faza predvideva natančno opredelitev vsebine načrta, nakar naj bi se prenova najstarejše tržaške bolnišnice končno začela. Na prvem izmed srečanj, ki jih je včeraj na to temo imel predsednik KZE Rossini s sodelavci in ki je bilo namenjeno sredstvom javnega obveščanja, je najprej želel poudariti, da so si v sodelovanju s konzorcijem EDIL-SA, ki ima v zakupu izvedbo projekta, zagotovili potrebna dovoljenja in javna sredstva. Nakar je na kratko obnovil precej dolgo življenjsko dobo, s katero se lahko že ponaša zamisel o precej koreniti preureditvi bolnišnice, ki jo je Trstu poklonila avstrijska cesarica Marija Terezija. Že v prejšnji mandatni dobi je KZE odobrila okviren načrt, ki so ga pripravili arhitekta Semerani in Gigetta Tamaro ter prof. Beguinot in je tudi dodelila izvedbo načrta podjetjem iz sklopa SVEI ITALPOSTE grupe IRI-ITALSTAT, ki so se nato združila v konzorcij EDILSA. S tem konzorcijem je KZE podpisala dokončno pogodbo 18. oktobra 1989. V času priprav izvedbenega načrta pa so na vsedržavni ravni nastopile precejšnje spremembe: člen 20 iz finančnega zakona leta 1988 precej natančno opredeljuje značilnosti izvedbe preureditvenih del, kot izrecno določa ministrski odlok izdan avgusta lani. Zato so morali strokovnjaki KZE in konzorcija EDILSA izdelati posebno »študijo o izvedljivosti«, s katero bi si zagotovili zahtevana dovoljenja in zaželena sredstva. Konec novembra lani je KZE na Deželno zdravstveno ravnateljstvo naslovila prošnjo, da bi načrt o prenovi Splošne bolnišnice vključili v okvir desetletnega vsedržavnega projekta o prenovi zdravstvenih struktur, za kar je bilo v skladu s prej omenjenim zakonom predvidenih 30.000 milijard lir. Po pregledu »študije o izvedljivosti« in predračuna je deželni odbor pred dnevi sporočil, da je prošnjo sprejel in jo že posredoval ministrstvu za zdravstvo (ta mora še enkrat pregledati vso dokumentacijo, medtem ko mora v končni fazi naložbo odobriti medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje CIPE). V skladu z zakonskimi določili so zatorej načrtu za prenovo Splošne bolnice dodelili 105 milijard lir, katerim je treba prišteti še 6 milijard, ki so bile že prej nakazane za preureditev kardiološkega oddelka. Finančna sredstva so razdelili na tri tranše: v prvem triletju bodo lahko graditelji porabili 45 milijard in seveda tudi »namenskih« 6. Ker je bil včerajšnji dan prvenstveno namenjen veselemu oznanilu »dobili smo denar«, se predsednik Rossini ni spuščal v podrobnosti izvedbe načrta. Tudi, ker ga morajo v luči vnešenih popravkov nekoliko spremeniti, predvsem pa dokončno izdelati. Pou- daril pa je, da bo Splošna bolnišnica v novi preobleki visoko specializirana zdravstvena struktura s posebnim »tehnološkim polom«, ki naj bi ga zgradili okrog Ul. Pieta (zato je nujna sprememba regulacijskega načrta tistega predela, za kar se je že zavzela občinska uprava). V novem »tehnološkem« poslopju, ki ga načrtujejo pred sedanjim Oddelkom za rakasta obolenja, naj bi namestili vse oddelke za hitro pomoč in intenzivno nego, tako da bi povsem razbremenili stara poslopja, ki tvorijo nekakšen četverokot. V tistem delu starega poslopja, ki bi bil najbližji novemu, bi namestili nekatere oddelke, ki so smiselno vezani na prvo pomoč, kot je lahko kardiokirurgija. Na ta oddelek naj bi se nadalje naslanjal kardiološki oddelek, katerega bi tudi z ozirom na stare dogovore in na namensko dodeljena sredstva začeli najprej preurejati. Po predvidevanjih naj bi s postopnim preurejanjem Splošne bolnišnice začeli v začetku prihodnjega leta. Na možne zamude pa bodo nedvomno vplivali morebitni birokratski zapleti in pa »prenos« oziroma začasni premiki nekaterih oddelkov. Pred to fazo pa je potrebno še premestiti ginekološki oddelek v deželno otroško bolnišnico in porodnišnico Burlo Garofolo, kar naj bi po dogovorih izvedli do konca tega leta. Po preureditvi naj bi bilo v Splošni bolnišnici približno 740 postelj, namesto sedanjih soban pa male sobice z največ 4 ležišči. Ko bodo prenovili to staro bolnišnico, ki je med drugim v središču mesta in je zanimiva tudi z zgodovinsko-arhitektonskega vidika, pa bodo v dom za ostarele preuredili bolnišnico Sartorio. (bip) Februarja v Trstu Podražitev življenjskih stroškov za 0,6 odst. Po še neuradnih podatkih občinskega statističnega urada so se cene v Trstu v tem mesecu povišale za 0,6 odstotka, od februarja lani pa za 6,5 odst. Letna podražitev je sicer večja kot v Turinu (kjer so zabeležili 5,6 odst. poviškov), a manjša kot v Milanu (6,8 opdst.), Bologni (6,9 odst.) in Genovi (7,4 odst.), ki si je tako zagotovila nezavidljivo prvo mesto na lestvici inflacije. Najbolj znatno je februarja poskočila cena prehrane, to pa predvsem zaradi podražitve tobačnih izdelkov, ki jih statistika obravnava pod to postavko. Tako imenovani "razni stroški" so narasli za 0,7 odst., stroški za oblačila pa za 0,2 odst. Stroški za stanovanje se februarja niso spremenili, stroški za energijo pa so se celo zmanjšali za poldrugi odstotek, kar gre pripisati pocenitvi plinskega olja in ke-rosina. Ocena sen. Spetiča o zakonu o reformi osnovne šole Nekaj za manjšino pomembnih rezultatov Senator Stojan Spetič je v izjavi za tisk ocenil izid bitke za spremembo zakona o reformi osnovne šole, o katerem se mora še enkrat izreči poslanska zbornica. Komunisti, neodvisna levica, radikali in zeleni so sicer glasovali proti besedilu zakona, ki ga še vedno preveva konservativno in birokratsko gledanje na vzgojne probleme, vendar jim je v komisiji in na plenarnem zasedanju uspelo izsiliti nekaj pomembnih popravkov ter nakazati smernice za nadaljnje delo v šolskem sistemu. Predvsem je na zahtevo KPI bilo ukinjeno določilo, po katerem bi prišlo do ukinitve šol, kjer v povprečju ni najmanj 22 otrok v vsakem razredu. Vladna večina je zahtevala, naj bi računali pokrajinsko povprečje, vendar je na koncu pristala na odpravo te nevarne norme. Napovedala pa je, da jo bo skušala vriniti v druge zakonske ukrepe, o katerih se bo parlament moral izreči v prihodnjih mesecih. To pa pomeni, da nevarnost, ki je grozila manjšim šolam tržaške in goriške okolice, ni povsem mimo. Glede šolskih programov je skupina senatorjev KPI predlagala točko, naj bi v šole na porečjih, kjer živijo jezikovne manjšine, uvedli pouk »krajevne kulture« in manjšinskega jezika, s posebnim oziroma na deco, za katero italijanščina ni materin jezik. V bistvu bi ta norma odprla možnost poučevanja manjšinskih jezikov povsod v Italiji, kjer živijo jezikovne skupnosti. Vladna .večina te norme ni sprejela v zakon, pač pa je sprejela zadevno resolucijo, ki jo je - poleg drugih - podpi- sal tudi sen. Spetič. V njej je poudarjena veljavnost obstoječe posebne zakonodaje za manjšinsko šolstvo, kar pomeni, da odpiranje šol manjšinskim jezikom velja predvsem za področja, kjer takega šolstva za sedaj ni. Sen. Spetič je izrecno poudaril, da je to navodilo še posebej pomembno zaradi novosti, katerim smo že sedaj priča v Benečiji. Nanj se bo lahko sklicevala v svojem boju za priznanje tudi dvojezična šola v Špetru Slovenov. O tej šoli se je sen. Spetič pogovarjal s prosvetnim ministrom Mattarello, ki je obljubil, da bo v doglednem času sprejel predstavnike zavoda za slovensko izobraževanje iz Čedada in dvojezične šole iz Špetra. Že v pristojni komisiji pa je bila (prav tako z resolucijo) poudarjena vloga deželne komisije za slovensko šolo, ko gre za odločitve, ki se je tičejo. V tem smislu je bila dana interpretacija o normi, ki predvideva posvetovanje s pristojnimi krajevnimi upravami in višjim šolskim svetom, v katerem itak sedi predstavnik slovenskih šolnikov. Sen. Spetič je poudaril, da so komunisti glasovali proti zakonu, saj je bila vladna večina zelo toga in ni hotela sprejeti bistvenih popravkov. Kljub temu pa so bili doseženi nekateri rezultati, kar je pozitivno, še posebno ob odsotnosti organiziranega pritiska. Ukinitev norme o krčenju šol in razredov je namreč brez dvoma tudi posledica vsedržavne stavke učiteljev, ki so tudi množično sledili razpravi v senatu z balkona za publiko, zaključuje svojo izjavo senator Spetič. TRIE01/1 NA ODER STOPA ZADNJI FIATOV PROTAGONIST Tempra Vabimo vas danes, 24. februarja, in jutri, 25. februarja, na ogled in preizkušnjo Podružnici TRIESTE AUTOMOBIU V Rojanu - Ul. del Giacinti 2 - Tel. 040/411950 Ul. dl Roiano 6 - Tel. 040/413337 PLAHUTA GILBERTO & C. sne Miramarski drevored 19 - Tel. 417000 - UL Flavia 104 - Tel. 829695 - 813242 Pustna osmica bo pomagala dokončati openski Ljudski dom Že precej let je preteklo, odkar so openski tovariši sprejeli odločitev, da se v centru vasi začne gradnja novega Ljudskega doma ali socialnega centra. Dolga in tudi zahtevna je bila birokratska pot, predno je prišlo do odobritve gradbenega načrta. S pravo gradnjo so začeli šele pred manj kot letom dni, vendar so dela nemoteno stekla in danes stoji pod streho prav čedna zgradba ob robu znanega vaškega trga Brdina, ki samo čaka, da se dokončajo notranja instalacijska dela. postavijo vrata in okna, da bo lahko oddana svojemu namenu. Pobudniki gradnje so medtem sprožili nabiralno akcijo med tovariši in prijatelji. Pobuda se odvija z vidnimi uspehi in na podlagi prav teh in na neprecenlji' vem vsakdanjem delu številnih tovarišev v notranjosti stavbe je pričakovati, da bo leto 1990 tudi leto otvoritve novega doma. Za Opčine in bližnjo okolico bo to brez dvoma velika prostorska obogatitev. S temi cilji na obzorju se je odbor za gradnjo odločil, da pripravi v soboto popoldne pustno osmico na Brdini. Priporoča se za množični obisk ljudi dobre volje, žejnih domače kapljice in okrepitve. V zameno jamči za enkratno ceno in bliskovito postrežbo po opravljeni blagajniški formalnosti. UIL pozdravlja nove gospodarske pobude Pokrajinsko vodstvo sindikata UIL je na svoji zadnji seji razpravljalo 0 gospodarskem položaju v naši pokrajini. V tem okviru je bila izražena zaskrbi)®' nost nad iz dneva v dan ošibljeno prisotnostjo podjetij z državno soudeležbo, ^ druge strani pa krajevni voditelji UIL pozdravljajo nekatere nove gospodarske pobude, ki so v zadnjih dneh obogatile tukajšnjo ekonomsko stvarnost. V Pry vrsti gre za tekstilno tovarno Pezzoli in za elektronski obrat Pittway na območj bivše Vetrobel. Sindikat UIL gleda z zaupanjem tudi na načrtovano razširit® štivanske papirnice in na novo kemično tovarno, ki naj bi zrasla na obmoiJ nekdanje rafinerije Aguila. S tem v zvezi je bila poudarjena tudi potreba Pu novih tesnejših odnosih s krajevno Zvezo industrijcev. Spet odprt mejni prehod v Klaričih Danes dopoldne bodo v Klaričih (Sv. Barbara) po poldrugem mesecu SP^ odprli maloobmejni prehod. V tem času, kot poroča naš dopisnik iz Kopra, so priljubljeni mejni prehod temeljito prenovili, razširili cestišče, uredili nadstresn co in novo kontrolno kabino za carinike in miličnike. Včeraj v Trstu prvo uradno srečanje Slovenska skupnost in Unija Italijanov za skupno nastopanje v korist manjšin Pogovor s predsednico Tolentinovo »Sinji telefon« proti nasilju nad mladoletniki Po dolgoletnem poznanstvu, ki pa ni imelo stvarnejših posledic, sta Slovenska skupnost in Unija Italijanov iz Istre in z Reke - kot kaže - našli skupen jezik. Včeraj dopoldne se je delegacija Unije Italijanov, ki so jo sestavljali predsednik Silvano Sau, predsednik komisije za odnose z matično domovino Leo Fusilli in članica predsedstva Lucia Ugussi, prvič v zgodovini te organizacije sestala s širšo delegacijo Slovenske skupnosti, ki so jo oblikovali deželni predsednik Marjan Terpin, Bojan Brezigar, Miro Opelt, Zorko Harej, Rafko Dolhar, Alojz Tul, Andrej Bratuž, Antek Terčon in Ivo Jevnikar. Kot sta Jevnikar in Sau kasneje poročala novinarjem, sta se slovenska stranka v Italiji in organizacija italijanske manjšine v Jugoslaviji dogovorili za vrsto skupnih akcij in nastopov, predvsem pa sta navezali stike, ki naj bi jih v prihodnje gojili v vzajemnem interesu obeh manjšinskih skupnosti. Delegaciji sta najprej poročali (vsaka v svojem jeziku) o najbolj žgočih problemih, ki so kljub številnim razlikam značilni za eno in za drugo manjšino, in sicer o nezadostni ravni zaščite, o vprašanjih šolstva v dvojezičnem okolju, o preštevanju, ki ga hočejo vsiliti tako Slovencem v Italiji kot Italijanom v Jugoslaviji (pred kratkim so namreč sprejeli zvezni zakon, ki predvideva preštevanje), in o vlogi manjšin v okviru delovne skupnosti Alpe-Jad-ran. Delegaciji sta si bili edini v ugotovitvi, da preštevanje nikakor ne more biti sredstvo za priznavanje pravic in da morajo imeti manjšine zagotovljeno predstavništvo v političnih telesih (amandmaji k slovenski ustavi sicer predvidevajo zastopstvo manjšin v skupščinah). Ugotovili pa sta tudi, da dežele Alpe-Jadran posvečajo zelo malo pozornosti sicer številnim manj- šinam, ki živijo na tem območju. To je potrdila tudi pred kratkim izšla študija o manjšinah v deželah AJ, ki jo bodo predstavili v ponedeljek v Celovcu. Pri oblikovanju te študije namreč ni sodelovala nobena od opisanih manjšin, ki so bile ponovno prisiljene v vlogo objekta, ne pa subjekta, kar želijo in hočejo biti. Da bi uveljavili zahteve slovenske in italijanske manjšine, so se predstavniki SSk in UIIF dogovorili za nekaj skupnih oziroma vzporednih akcij. Predstavniki italijanske manjšine se bodo zavzeli pri italijanski vladi, da bi čim prej sprejela zadovoljiv zaščitni zakon za slovensko manjšino, predstavniki SSk pa bodo v zameno med svojimi kontakti s slovenskimi političnimi sogovorniki postavljali vselej v ospredje tudi vprašanja italijanske manjšine. Vzporedno pa si bodo sku- paj prizadevali, da bi skupnost Alpe-Jadran ustanovila posebno delovno komisijo, ki naj bi se ukvarjala izrecno s problemi manjšin. Dva pa sta bila zaenkrat predloga operativnega značaja. V kratkem naj bi namreč priredili posvet o šolstvu v dvojezičnem okolju, pozneje pa naj bi podoben posvet namenili vprašanju preštevanja. Že v ponedeljek pa bodo v Celovcu konkretno skupno nastopili, in sicer, ko bodo protestirali proti omenjeni študiji. Naj omenimo, da je Sau na tiskovni konferenci ostro obsodil poseg vojske na Kosovu in sredin incident na meji pri Miljah, v katerem je umrl turški državljan. Na ta način - je rekel - Jugoslavija in Slovenija ne moreta načrtovati svoje prihodnosti v Evropi. Na sliki (foto Križmančič) delegaciji SSk (levo) in Unije Italijanov na sedežu Slovenske skupnosti. Tržaška kronika zadnjih časov je dokazala, da tudi naše mesto ni varno pred nasiljem nad mladoletniki. Vsi primeri, ki so prišli na dan, pa so le majhen del tega družbenega problema, saj je nasilje med mladoletniki veliko bolj razširjeno kot si predstavljamo, in to v vseh družbenih slojih. »Izredno malo tega nasilja res pride na dan. Osebe, ki kaj izvejo ali sumijo o tem najraje molčijo. V Trstu pa tudi drugod vlada popolno brezbrižje,« nam je povedala Maria Stella Tolenti-no, predsednica telefoske službe proti nasilju nad mladoletniki LINEA AZ-ZURRA, ki je začela delovati pred nekaj meseci. »Naše reklamne lepake smo dali nalepiti predvsem v tistih mestnih predelih, kjer vemo, da je nasilje nad mladoletniki bolj pogosto, in V četrtek seja skupščine KGS V četrtek, 1. marca, ob 18. uri se bo na svojem sedežu v Sesljanu 56 sestala glavna skupščina Kraške gorske skupnosti. Dnevni red seje je dokaj natrpan, najbolj pomembna točka pa bo vsekakor odobritev proračuna za leto 1990 ter programskega poročila za triletje 1990-1992. Skupščina bo tudi razpravljala in glasovala o dveh resolucijah: prva zadeva vprašanje vojaških služnosti, druga pa se loteva problema manjšinske zaščite. Na dnevnem redu bo še določitev službenih odškodnin in sejnin za člane skupščine, upravnega sveta in tehničnega posvetovalnega odbora. Drevi premiera gledališča La Contrada V gledališču Cristallo bo drevi letošnja peta abonmajska premiera gledališča La Contrada. Nastopila bo skupina della Rocca iz Turina, ki bo uprizorila farso »Nikar ne hodi okoli naga« (Ma non andare in giro tutta nuda) Georgesa Feydeauja. V predstavi, ki pod skupnim naslovom združuje štiri Feydeaujeve krajše farse, nastopajo Fiorenza Brogi, Oliviero Corbetta in Bob Marchese, scene in kostume je izdelal Lorenza Ghiglia, glasbo pa je pripravil Bruno Coli. Gre za prijeten in zelo zabaven koktajl proze, pesmi in glasbe, ki je doživel znaten uspeh povsod, kjer je kil uprizorjen, tako da so ga nekateri označili kot najboljšo predstavo le-tošnje gledališke sezone. S to novo predstavo, ki je kljub naslovu primerna tudi za mlado občinstvo, začenja gledališče La Contrada 'Tsto posebnih predstav za mladino z daslovom »Vabilo v gledališče« ob s°delovanju pokrajinskega odborniš-VQ za kulturo. Soglasna obsodba streljanja na meji »Nesprejemljiv poseg po orožju« Sredino streljanje na italijansko-jugoslovanski meji v bližini Milj, v katerem je bil ubit 25-letni turški državljan, je negativno odjeknilo v tržaških političnih krogih. Župan Richetti je v zvezi s tem tragičnim dogodkom izdal tiskovno noto, v kateri uvodoma pravi, da dogodek ne sme ravnodušno mimo, posebno v trenutku, ko Italija kaže veliko pozornost do vprašanja imigracije. »Ta dogodek nas popelje v pretekle čase in nas sili v ugotovitev, da bo treba še marsikaj narediti za dosego demokracije, ki jo ustvarjajo "porušeni zidovi", a ki jo bo potrebno še utrditi in preveriti tudi v vsakdanjih dogajanjih. Žal to ni prvič, da je na naši meji prišlo do streljanja,« ugotavlja župan, ki zaključuje svoje razmišljanje s pričakovanjem, da bodo tudi v Sloveniji, ki je ubrala pot svobode in pluralizma, prišli do spoznanja, da je streljanje na meji v nasprotju s procesi demokratizacije v sosednji republiki. Ostro izjavo v zvezi s tem dogodkom je posredoval tisku tudi pokrajinski sekretar PSI Perelli, ki je med drugim izrazil upanje, da smo bili »priče enemu zadnjih dejanj stare in preživele obmejne logike, ki se ne ozira na človeško dostojanstvo«. Gre za nesprejemljive metode, ki ne sodijo v velike spremembe v Vzhodni Evropi. Zato tržaški socialisti -zaključuje svojo noto tajnik PSI - pričakujejo, da se bodo slovenski politiki znali pogumno zoperstaviti takemu krvavemu tolmačenju zveznih pravil o ilegalnem prečkanju državnih meja. Javno stališče o tragičnem dogodku na meji so zavzeli tudi deželni komunistični svetovalci Luša, Budin, Padovan in Poli, ki so s tem v zvezi posegli pri predsedniku deželnega odbora Biasuttiju. Predstavniki KPI ugotavljajo, da je dogodek povzročil v tukajšnji javnosti upravičeno zaskrbljenost in da je posledica neurejenih odnosov na področju imigracije, poseg po orožju pa je v vsakem primeru nesprejemljiv. Komunisti sprašujejo Biasuttija, ali so pristojne italijanske oblasti že izrazile zaskrbljenost in obsodbo tega dejanja in ga obenem pozivajo, naj poseže za sporazumno ureditev kočljivih vprašanj ilegalne imigracije in ilegalnega prečkanja meje. Tragična smrt mladega turškega državljana je negativno odjeknila tudi v Sloveniji. Žarko Hojnik ugotavlja v včerajšnjem ljubljanskem Delu, da »nas lahko skrbi spoznanje, da vojaki na zeleni meji še naprej streljajo na ljudi, ki skušajo pobegniti čez naše ozemlje v tujino«. Četudi so miličniki ubitega Turka v preteklosti zaradi ilegalnih pobegov že večkrat obravnavali, le-ta ni odnehal. To pa tudi ne more biti opravičilo temu, kar se je zgodilo v sredo zvečer, piše še novinar Dela, ki dodaja, da »mladi vojaki nimajo nobene možnosti, da bi ukrepali drugače kot jim ukažejo. Zato ne bi bilo odveč razmisliti o sodobnih konceptih, ki veljajo za vso Evropo, ne pa se držati okorelih, stalinističnih ukrepov iz preteklosti«. Po sklepu strankinega vodstva Nov izvršni odbor PSI brez notranje opozicije s. Pokrajinsko vodstvo Socialistične tj^hke Italije je na svoji zadnji seji liti?: ° ocenIl° nedavni zaključek po- If^Oega preverjanja v petstrankarski u f ’ ki vodi pokrajinsko in tržaš-jQ> občinsko upravo. O političnem po-r6j,aIu Je poročal tajnik Alessandro Pe-l)S‘P ki je podčrtal, da je socialistom v«či ° vključiti v program upravne Posevf nekatera prioritetna vprašanja, šine n° s področja urbanistike, soci-dr,. 9a skrbstva, javnih del ter politike ob arii°rija. Perelli je tudi dejal, da so bju vnem petstranskem preverja-Trst -prli tucIi pot soočanju z Listo za pr0r' I11 t° v luči bližnje predložitve dilQ"OtLnov krajevnih uprav, ki bo nu-seci Priložnost za morebitno razširitev po ie?a.zavezništva. Uja a.°lgi razpravi je notranja opozi-Kl se sklicuje na Pittonijevo in Bojana in just vljudno vabita na otvoritev bara v Križu dan es> 24. t. m., ob 18.30. Tersarjevo komponento, predložila dokument s kritikami na tajnikovo poročilo in sploh na vodenje tržaške federacije PSI. Dokument, ki so ga podpisali Pittoni, Tersar in Vindigni, je bil zavrnjen. Zanj je glasovalo šest članov pokrajinskega vodstva, dvajset pa jih je bilo proti. Na seji so nato izvolili nov pokrajinski izvršni odbor, v katerem bodo poleg tajnika Perellija in podtajnika Segheneja sedeli še An-namaria Castellucci, Paolo Coslovich, Laura Degrassi, Giovanni Femiano, Riccardo Fortuna, Ladi Minin in Fran-cesco Rotondaro. Vsi pripadajo večini Carbonejeve struje in Seghenejeve levice, ki vodi krajevno federacijo PSI. Novoizvoljeni izvršni odbor je prejel 20 glasov, pet članov vodstva je glasovalo proti, eden pa se je vzdržal. Izvršni odbor PSI bodo v kratkem dopolnili še z enim predstavnikom Tersarje-ve in Pittonijeve manjšine. V zvezi z izvolitvijo novega pokrajinskega izvršnega odbora PSI je manjšinska komponenta Pittonija in Tersarja izdala polemično tiskovno noto, v kateri znova pojasnjuje svoja stališča do političnih dogajanj na Tržaškem in do sedanjega vodenja tržaške federacije PSI. Opozicija očita Car-bonejevi in Seghenejevi večini kršenje strankinega statuta in prisilno odstavitev prejšnjega izvršnega odbora., Novoizvoljeno izvršno telo po mnenju notranje opozicije nikakor ne ustreza dejanskemu razmerju sil, ki vladajo znotraj krajevne PSI. Sinoči precej dela za tržaške gasilce Požar v tiskarski delavnici in v zapuščeni vili Brigida Iztek včerajšnjega dne je na področju črne kronike spet zabeležil precej dela za gasilce, medtem ko mestne ulice in ceste niso terjale omembe vrednih nesreč. Največ dela so imeli gasilci iz stare-cja pristanišča z oddelkovodjem Giuli-]em Pignattarom na čelu: v prvih večernih urah so morali pohiteti v Ul. Matteotti, kjer se je v pritličju poslopja s št. 9 vnel požar. V litografski delavnici Graphostyle ga je povzročil kratek stik sušilne naprave, ogenj pa je po prvih ocenah terjal kar 60 do 70 milijonov lir škode. Dim je očrnil tudi dvoriščne zidove stavbe, medtem ko človeških življenj ni ogrozil. Poleg manjšega požara suhe podrasti, so tržaški gasilci okrog 18. ure morali ugnati še požar v vili Brigido ob Reški cesti, kjer so se zublji zagrizli v strešne tramove in stene na strani Ul. Campanelle. To ni prvi požar v zapuščeni vili, kjer iščejo zatočišče brezdomci, tako da ji je ogenj požrl že polovico strehe in pod v prvem nadstropju. Pred leti je bila v vili gostilna Due Leoni, njena značilnost pa so strešne freske iz 18. stoletja. DENT01/1 ^ dentalex ,a,. Prodajalni center z materialom in opremo za zobozdravnike TRST — Ul. del Lavatoio 2/B Tel.: 040/364160 - 362547 Telex 460457 prav v teh krajih ni bilo nobenega odziva s strani prebivalstva. V tem obdobju smo prejeli precej telefonskih pozivov iz drugih predelov mesta in iz vse pokrajine, en sam telefonski poziv iz goriške pokrajine, nobenega pa iz videmske pokrajine. Tega je morda kriva nezadostna reklamna akcija v teh predelih dežele.« »V glavnem nam telefonirajo odrasle osebe, v nekaj primerih so bili to tudi moški. Večkrat te osebe želijo od nas nasvete v zvezi z družinskimi problemi. Tudi pubertetniki so se oglasili, a v manjšem številu kot odrasli. Otroci pa nam telefonirajo zelo poredkoma. Razlogov je več, v glavnem se otroci bojijo, da bi bili zato starši še bolj hudi, predvsem pa otroci ne vedo, kaj pomeni in kako iskati pomoč po telefonu. Razobesili smo plakate tudi po šolah, vendar to še ne zadošča. Otrok pogleda plakat le povšrno, poleg tega pa mu nihče ne razloži, kaj ta pomeni. Zato načrtujemo predavanja po osnovnih šolah, da bi orisali otrokom našo službo ter problem nasilja. Seveda moramo prej imeti za to dovoljenje staršev ter šolskega skrbništva. Tudi učiteljstvo bi moralo biti o tem problemu ustrezno poučeno.« Kako pa ukrepate po telefonski prijavi nasilja? »Odvisno je predvsem od vrste prijave. Poudariti moram, da nudimo konkretno pomoč- in ne samo telefonski razgovor. V glavnem se obrnemo na socialno službo Pokrajine Trst, ki nato direktno nastopi, posebne primere pa prijavimo sodišču za mladoletnike. Preden se obrnemo na sodnika pa vsekakor s pomočjo socialnih delavk preverimo, ali je problem res hud ali pa ga je mogoče rešiti na drugačen način. Vsakomur, ki se obrne do nas, zagotovimo popolno diskretnost in anonimnost. Primerov, za katere izvemo, ne posredujemo javnosti. Veliko je tudi primerov, za katere je bolj težavno ugotoviti nasilje: tako je na primer beračenje romskih otrok s svojimi materami. Za te osebe je beračenje del njihove kulture in na splošno romske matere ravnajo dobro s svojimi otroki. Paziti pa je treba, ko so ti otroci nekoliko starejši. V tem primeru je treba skrbno ugotoviti, kdo sili otroka k beračenju, saj se lahko za tem skrivajo mednarodne organizacije, ki uvajajo otroke v prostitucijo, beračenje in v tatvinstvo. Nekatere tovrstne organizacije imajo gotovo svoja oporišča v naši deželi ali pa vsaj osebe, ki jih podpirajo in z njimi sodelujejo. Zato pozivam vse, ki kaj sumijo o tem, naj nam takoj telefonirajo ali sporočijo organom javne varnosti. Poleg fizičnega nasilja je pri nas razširjeno psihološko nasilje, ki povzroča prav tako hude posledice kot telesno. Takšno je npr. nasilje, ki ga otrok v nekaterih primerih pretrpi ob ločitvi staršev. Pogosto se namreč dogaja, da uporabljajo starši, ki se ločujejo, svoje otroke kot sredstvo za izsiljevanje partnerja, brez obzira za otrokova čustva. Posledice tega pa lahko ostanejo v otrokovi duševnosti za vse življenje.« Kako je organizirana vaša služba? »V naši skupini deluje 12 operaterjev, ki so vsi prostovoljci. Veliko je tudi novih oseb, ki bi rade sodelovale z nami. Stalno sodelujeta z nami en šolski zdravnik in en sodnik, poleg tega pa imamo pomoč ter tesne stike s socialnimi delavci in psihologi socialne službe Pokrajine Trst. Naša služba odgovarja na tel. štev. 040/306666 in smo na razpolago vsak ponedeljek in sredo od 15. do 18. ure in vsak petek od 19. do 22. ure.« »Naši največji problemi so finančnega značaja. Na razpolago imamo izredno malo denarnih sredstev, kar nam otežuje reklamiranje naše službe. Na srečo nam je Tržaška hranilnica (Cassa di Risparmio di Trieste) krila stroške za tiskanje lepakov, tržaška občinska uprava pa nam je dovolila brezplačno plakatiranje. Pokrajinski odbornik Martini ter občinski odbornik Bettio sta nam dodelila še novo finančno podporo.« St. SA. 24. 2. 1986 24. 2. 1990 Ob 4. obletnici smrti naše drage Olge Parker se je spominjajo Edvard, Lello in Ariella Padriče, 24. februarja 1990 Pestra Prešernova proslava na openski šoli S. Kosovel Čeprav smo že v času pustnih prireditev, se v raznih naših društvih, predvsem pa na naših šolah, še vedno odvijajo Prešernove proslave. Ena takih je bila v četrtek dopoldne na nižji srednji šoli Srečko Kosovel na Opčinah. Prireditev je bila bogata in lepa, saj so se nanjo dijaki temeljito pripravili in to tako, da so izdali za to priložnost prvo številko svojega glasila »Leteči zmaj« (o njem bomo še pisali), nato pa se predstavili še z domiselno izbranim pa tudi dobro izvedenim programom. Program je obsegal nastop mladega harmonikarja Davida Danielija, ki se je predstavil z diatonično harmoniko in zaigral nekaj valčkov in polk, in že priznanega in večkrat nagrajenega harmonikarja Corrada Rojaca, ki je na klavirski harmoniki izvedel dve ruski skladbi. Sledil je nastop godalnega kvarteta GM, ki se je predstavil mladim poslušalcem z dvema stavkoma Borodina. Dijaki so nato izvedli recitacije odlomkov iz Cankarjevega dela »O domovina, ko te je Bog ustvaril« in nekaj kitic Prešernove Zdravljice. Tem je sledil nastop dijakov 1. A razreda s gledališča čestitke pravljico »Revež in zmaj«, za konec pa so zapeli še dve pesmi. Naj zapišemo, da je imela omenjena šola pravzaprav dve Prešernovi proslavi. 8. februarja, torej prav na dan praznika slovenske kulture, so se namreč učenci prvih razredov odpeljali na izlet v Benečijo. Izlet so dijaki sami opisali v svojem glasilu. Tako so med drugim zapisali, da so najprej obiskali slovensko šolo v Špetru, edino in še to privatno šolo v Benečiji. »Predstavili smo se učencem in povedali nekaj o naši šoli in naših razredih. Učenci so nas pazljivo poslušali. Nato so dijaki 1. A razreda zaigrali pravljico, ki so jo sami napisali in ki nosi naslov »Revež in zmaj«. Učenci so se zelo zabavali. Vsi skupaj smo nato zapeli dve pesmi. Po našem programu so nastopili še otroci iz Špetra z recitalom o Prešernu; potem pa smo vsi skupaj gledali še lutkovno igro našega gledališča.... V Čedadu smo videli tudi spomenik Ivanu Trinku, stare trge in hiše s freskami. Šli smo do Nediže in čez Hudičev most ter se obogateni vrnili domov...« (ni) Na sliki utrinek s Prešernove proslave na openski nižji srednji šoli. VERDI Simfonična sezona gledališča Verdi 1989-90 - Pri blagajni gledališča je v teku razdeljevanje abonmajev za red A, B, D, L. Simfonična sezona - Danes, 24. t. m., ob 18. uri (red S) bo na sporedu simfonični koncert. Dirigent Luigi Toffolo, orkester in zbor gledališča Verdi. Program bo obsegal skladbe Weberja, Mozarta (sodeluje tržaški violinist Emmanuele Baldini) in Čajkovskega. Vstopnice so na prodaj pri blagajni gledališča. Nocoj ob 20.30 v mali dvorani gledališča Verdi (Ul. S. Carlo) bosta zbirateljica Laura Minici Zotti in skupina Com-pagnia Mondo Niovo predstavila "Čudežno igro" latern magik. V ponedeljek, 26. t. m., ob 18. uri bo v mali dvorani gledališča Verdi prvi ciklus video filmov ROMEO IN JULIJA po Likarju. Vstopnice pri blagajni gledališča. V torek, 27. t. m., ob 20. uri (red A) prva baletna predstava CARMEN in BUTTERFLV baletne skupine Teatro Nuovo iz Turina. Vstopnice od danes dalje pri blagajni gledališča. ROSSETTI Danes ob 20.30 (red prost) bo gledališka skupina Teatro del Carretto predstavila Homerjevo delo ILIADA. Režija: Maria Grazia Cipriani. V abonmaju odrezek št. 8A. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Od 27. t. m. do 4. marca bo Duetto 2000 predstavil skupino Compagnia Phi-lippe Genty z delom DESIRS PARADE Philippa Gentyja. V abonmaju odrezek št. 8B. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. LA CONTRADA - GRISTALLO Danes, 24. t. m., ob 20.30 bo na sporedu premiera: MA NON ANDARE IN GIRO TUTTA NUDA Georgesa Fey-deaua. Ponovitve do 4. marca. Danes se poroči naš profesor MARIJAN KRAVOS. Njemu in njegovi izvoljenki vse najboljše na novi življenjski poti želimo učenci 1. b razreda nižje srednje šole Ivan Cankar. Voščilom se pridružujejo njihovi starši. Danes se poročita MARIJAN KRAVOS in TATJANA OLETIČ. Da bi se na novi skupni življenjski poti iz dneva v dan utrjevala v medsebojni ljubezni ter da bi bila vedno pripravljena z božjo pomočjo premoščati sprotne ovire, jima želijo skavti in skavtinje iz Trsta. Še mnoga delavna leta tov. inž. DARKU SEDMAKU želita Raja in Danilo Glavina. Ravnatelj, učno in neučno osebje poklicnega zavoda Jožef Stefan čestitamo kolegici Sonji ob rojstvu drugorojenč-ka LUKE. Danes se poročita v Borštu SAŠA in MILENKA. Vso srečo v nadaljnjem življenju jima vošči fantovska in dekliška iz Boršta in Zabrežca. Draga ANA! Za tvojih 16 pomladi ti želimo vse najboljše in najlepše mama, oče in nonoti. kino ARISTON - 16.00, 22.15 Crimini e mis-fatti, r.-i. Woody Allen, i. Mia Farrow. EKCELSIOR - 17.00, 22.15 Lei, il diavo-lo, kom., i. Meryl Streep. EKCELSIOR AZZURRA - 17.45, 21.45 L'-amico ritrovato, r. Jerry Schatzberg. NAZIONALE I - 16.15, 22.15 Sorvegliato speciale, i. Sylvester Stallone. NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Harry ti presento Sally, i. Billy Cristal, Meg Ryan. NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Ma tu mi ami?, r. George Panoussopulos, □ □ NAZIONALE IV - 16.10, 22.15 Arniči, complici, amanti, i. Anne Bancroft, Matthew Broderick, □ GRATTACIELO - 17.45, 22.00 Due occhi diabolici, srh., r. Dario Argento, □ MIGNON - 16.00, 22.15 La voce della luna, r. Federico Fellini, i. Roberto Benigni, Paolo Villaggio. EDEN - 15.30, 22.00 I piaceri scatenati di Ramba, porn., □ □ CAPITOL - 16.00, 22.10 Oliver & Com-pany, ris., prod. Walt Disney. LUMIERE - 16.30, 22.15 Le ragazze della Terra sono facili, fant. ALCIONE - 15.30, 22.00 Black rain, r. Ridley Scott, i. Michael Douglas. RADIO - 15.30, 21.30 Calde voglie insa-ziabili, pora., □□ Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ razstave kre- svo- V pritličnih prostorih Tržaške ditne banke v Ul. Filzi 10 razstavlja je najnovejše grafike ZORA KOREN SKERK. V galeriji Tommaseo v Ul. del Monte 2/1 razstavlja do 7. marca milanski slikar PAOLO SANDANO po sledečem urniku: od ponedeljka do sobote od 17. do 20. ure. V galeriji Cartesius v Ul. Marconi 16 je do 1. marca odprta razstavaakvarelov slikarja MANFREDA MYKA. V galeriji Rettori Tribbio 2 bo do 2. marca na ogled retrospektivna razstava GIANNIJA BRUMATTIJA. V Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 je odprta razstava POMAGAJMO OTROKOM - LIKOVNI UMETNIKI ZA SKLAD MITJA ČUK. Ogled vsak dan od 17. do 19. ure. razna obvestila KD F. PREŠEREN iz Boljimca priredi v gledališču »F. Prešeren« v Boljuncu tradicionalno PUSTOVANJE ■ danes, 24. 2.: od 21.00 do 3.00 ples z ansamblom POP DESIGN; ■ jutri, 25. 2.: od 15.30 do 18.30 tradicionalno OTROŠKO PUSTNO RAJANJE in od 20.30 do 0.30 ples z ansamblom »POMLAD« ■ v ponedeljek, 26. 2.: od 20.30 do 0.30 ples z VESELIMI GODCI; ■ v torek, 27. 2.: od 21.00 do 3.00 ples z ansamblom POMLAD. POSKRBLJENO TUDI ZA JEDAČO IN PIJAČO SAZGO in Sli KRAS priredita v Športno-kulturnem centru v Zgoniku VELIKI ITST.VI ŽER ■ danes, 24. 2.: Lojze Furlan ■ jutri, 25. 2.: Sank Kock ■ v ponedeljek, 26. 2.: Aio D E p ^ l\l RAI 1________________________ 7.00 Nadaljevanka: La spilla nera (r. Maurice Frydland, i. Caroline Chaniolleau, 5. in 6. del) 8.55 Risanka: Čebelica Maja 9.15 Dokumentarna oddaja: Kvarkov svet - Sirote savane 10.00 Zelena linija 11.00 Maša in nabožna oddaja 12.15 Zelena linija (2. del) 13.00 Nedeljski tednik 13.30 Dnevnik 13.55 Igra: Toto-TV 14.00 Variete: Domenica in... 14.20 Športne vesti 15.50 Športne vesti 16.50 Športne vesti 18.15 90. minuta 19.50 Vreme in dnevnik 20.30 Film: I ragazzi di Via Panisperna (dram., It. 1987, r. Gianni Amelio, i. Andrea Prodan, Ennio Fantas-tichini, Laura Morante, 2.del) 22.05 Športna nedelja 24.00 Nočni dnevnik in vreme 0.10 Film:. Borsalino & Co. (krim., Fr. 1974, r. Jacgues Deray, i. Alain Delon, Ricardo Cucciolla) RAI 2_________________________| 7.00 Variete: Patatrac in risanke 7.55 Aktualno: Mattina due 10.05 Variete: Spremenljivo jasno (urednika Osvaldo Bevilacgua in Ermanno Corbella) 12.00 Variete: Ricomincio da Due (vodi Raffaella Carra) 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.20 Šport in vreme 13.30 Rubrika: Nonsolonero 13.45 Variete (2. del) 15.00 Nadaljevanka: Ouando si ama 17.00 Recital: Svegliando l amante che dorme (nastopa Milva) 18.05 Šport: štiridedežni bob (prenos iz Cervinie) 18.50 Italijanski nogomet A lige 19.45 Dnevnik 20.00 Šport: Domenica sprint 20.30 Variete: Dudu Dudu (vodita Pino Caruso in Claudia Mori) 23.00 Dnevnik - nocoj 23.15 Oddaja o židovski kulturi 23.55 Oddaja o kulturi: L'aquilone 0.45 Glasbena oddaja: Umbria Jazz 89 - Dizzy Gillespie in Phil Wo-ods Ali Starš | RAI 3___________________________ 9.00 Nanizanka: Professione pericolo - La prova del fuoco 9.50 Nedeljski dnevnik 11.25 SP v smučanju: štafeta 3x10 km 13.30 Nanizanka: Del Vecchio 14.00 Deželni dnevnik 14.10 BlobCartoon 14.30 Drobci - Prove tecniche di tra-smissione 14.45 Variete: Prove tecniche di tra-smissione (vodi Piero Chiam-bretti, sodeluje Nanni Loy) 17.00 Drobci 17.30 Dokumentarec: Neskončno popotovanje - Pustolovščina razuma (3. del) 18.35 Športna oddaja: Domenica gol 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželni šport 20.00 Italijanski nogomet B lige 20.30 Aktualno: Chi l'ha visto (vodita Donatella Raffai in Luigi di Majo) 23.00 Filmske novosti 23.10 Nočni dnevnik 23.25 Deželni nogomet STAJE Amazonski pragozd še zbuja pozornost Po daljšem premoru se pozornost spet vrača na problem, ki je še do nedavnega razburjal duhove najrazličnejših medijev: o umiranju amazonskega pragozda bo danes spet spregovorila oddaja Spremenljivo jasno (ob 10.05 na RAI 2). Častni gost Osvalda Bevilacgue in Viviane Antonini (na sliki) bo seveda Sting, ki se za ta ogroženi predel Zemlje že dalj časa zavzema. V oddaji bo sodeloval tudi minister Carlo Tognoli, ki bo spregovoril o mednarodnem turizmu. ■ ZASEBNE TV PO CANALE 5___________ 8.30 Nabožna oddaja 9.15 Dokumentarec: I re delFavventura (pon.) 10.00 Nanizanka: Mannix 11.00 Rubrika: Block-Notes 12.00 Aktualno: Anteprime 12.30 Variete: Rivediamoli 13.00 Superclassifica Show 14.00 Variete: Cera una volta il Festival 16.55 Variete: Nonsolomoda 17.25 Nanizanka: Ovidio 18.00 Kviza: O.K. II prezzo e giusto, 19.45 La mota della fortuna 20.30 Film: II ritorno di Don Camillo (kom., It.-Fr. 1953, r. Julien Duvivi-er, i. Fernandel, Gino Cervi) 22.35 Nanizanka: A piedi nudi nel parco 23.05 Variete: Nonsolomoda 23.35 Italija sprašuje 0.35 Nanizanke: Top Sec-ret, 1.35 Lou Grant, 2.35 Bonanza RETE 4______________ 8.00 Jutrišnji svet 8.30 Rubrika: Veliki golf 9.30 Nad.:Topazio 11.00 Rubrika: Ciak 11.50 Rubrika: Regione 4 12.00 Iz parlamenta 12.45 Nanizanka: Fox 13.45 Opera: Falstaff (Verdi, dir. George Solti) 16.00 Nanizanka: L'ora di Alfred Hitchcock 16.50 Film: La tua bocca brucia (dram., ZDA 1952, r. Roy W.Baker, i. Merilyn Monroe) 18.40 Film: Le impronte della vita (kom., ZDA 1983, r. J. Sargent, i. Melissa Gilbert) 20.30 Aktualno: Ceravamo tanti amati 22.00 Nad.:Topazio 22.45 Dok.: Big Bang ,23.30 Koncert v Scali z dirigentom Seijijem Oza-wo (Igor Stravinski) 0.10 Film: E simpatico, ma gli romperei il muso (kom., Fr.-It. 1972, r. Claude Sautet, i. Yves Montand, Romy Schneider) 2.15 Nanizanka: Dragnet ITALIA 1____________ 7.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 10.30 Mednarodni nogomet 12.00 Rubrika: Viva il mon-diale (pon.) 12.30 Ob nog. prvenstvu 13.00 Tednik: Grand Prix 14.00 Film: Sherlocke l’in-vestigatore sciocco (kom., ZDA 1962, r. Frank Tashlin, i. Jerry Lewis) 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nan.: Tenente 0'Hara 19.00 Risanke 20.30 Variete: Emilio 22.15 Nanizanke: Starsky and Hutch, 23.15 Col-letti biahehi, 0.35 Star Trek, 1.35 Kronos OPEON______________ 7.00 Risanke 9.30 Nanizanki: Ouattro in amore, 13.00 Galactica 14.00 Film: Šansone contro i pirati (pust., It. 1963, r. Amerigo Anton, i. Kirk Morris, Margaret Lee) 15.30 Obnova nad.: Senora, Pasiones, Mariana 18.00 TV film: Speranze di vetro (dram., Avstral. 1985, i. Rowena Walla-ce, 3. del) 19.00 Filmske novosti 19.30 Variete: Sportacus 20.00 Dok.: Človek in zemlja 20.20 Film: L'altra faccia del padrino (kom., It. 1973, r. Franco prosperi, i. Alighiero Noschese, Minnie Minoprio) 22.15 Film: Obiettivo ragaz-ze (kom., It. 1963, r. Mario Mattoli, i. Wal-ter Chiari) 0.305 Nanizanka: I classici dellerotismo TMC_________________ 8.00 Risanke: Snack 11.00 Nanizanka: Tuono blu 12.00 Papežev blagoslov 12.15 Variete: Domenica Monte Carlo 12.30 Film: La regina delle piramidi (pust., ZDA 1955, r. Howard Hawks, i. Joan Collins), nato B 52’s The Comics Thing 15.00 Film: Bionde, rosse, brune (kom., ZDA 1962, r. Nirman Tau-rog, i. Elvis Presley) 17.00 Odbojka: Venturi-Me-diolanum 19.00 Nanizanka: I misteri di Nancy Drew 20.00 Vesti: TMC News 20.30 TV film: Le mani di uno sconosciuto (krim., ZDA 1986, r. Larry Elican, zadnji del) 21.30 Film: Gli esclusi (dram., ZDA 1962, r. John Cassavetes, i. Burt Lancaster) 23.30 Dokumentarec: Segreti e misteri 24.00 Film: Week-end di carnevale (dram., ZDA 1978, r. Ken Annakin, i. Didi Conn) TELEFRIULI__________ 10.20 Nanizanka: Detetvive in pantofole 11.00 Zelena dežela 12.00 Nan.: Boys & Girls 12.30 Velike razstave 13.00 Rubrika z županom 14.30 Variete: Buinesere Friul (pon.) 16.30 Musič box 18.00 Nanizanka: Family 19.00 Dnevnik - šport 20.30 TV film: Julien Fonta-nes magistrate 22.30 Nanizanka: Appunta-mento con 1'assassino (krim., Fr. 1965, r. Ge-rard Pires, i. Catherine Deneuve) 22.30 Nanizanka: Il brivido e 1’avventura 23.00 Športne vesti 0.40 Vesti: News TELE 4_____________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in šport 20.30 Zadnje vesti in šport ■ SLOVENSKE MREŽE TV Ljubljana 1________________| 8.40 Otroška matineja: Živ žav, 9.30 nadaljevanka Primeri inšpektorja Potice (pon. 2. dela) 10.00 Nad.: Lepi upi (pon. 4. dela) 10.50 Nanizanka: Aid, alo (pon.) 11.25 Videomeh 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Zgodbe iz kluba B.P. 13.30 Prisluhnimo tišini 14.10 Nadaljevanka: Dediščina Gul-demburgovih (8. del) 14.55 Kolo sreče 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.40 Poslovne informacije 16.45 SP v smučarskih poletih (iz Vi-kersunda) 17.40 Film: Ta presneta frklja (kom., Fr. 1956, r. Michel Boisrond, i. Brigitte Bardot, Jean Poiret) 18.50 Risanka, Mernik in TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nadaljevanka: Dom za obešanje (Gordan Mihič-Emir Kusturica, zadnji del) 21.20 Zdravo 22.40 Dnevnik in vreme 23.00 Video strani TV Koper_____________________ 10.00 Športna oddaja: Jirke Box (pon.) 10.30 Rubrika: Calciomania 11.30 Veliki tenis (pon.) 13.45 Športna oddaja: Noi la domeni-ca, vmes (14.30) košarka NBA, (17.45) avtomobilizem - Formula Indy, (18.45) TVD Novice 20.30 Rubrika: A tutto campo 22.15 TVD Novice 22.25 Dok.: Špeciale Campo Base 23.40 Rubrika: A tutto campo (pon.) 0.10 Športna oddaja: Juke Box TV Ijubljana 2________________ 10.00 Oddaja za JLA 13.00 SP v smučarskih poletih (iz Vi-kersunda) 15.00 Nedeljsko športno popoldne 18.45 . SP v smučarskih tekih - ženske (iz Bohinjske Bistrice) 19.30 Dnevnik in Premor 20.00 Dokumentarec: Kartoteka zemlje 20.30 Dok.: Iz črnega dosjeja (2. del) 21.10 Poskusni satelitski prenosi 22.50 Športni pregled 22.50 Nogomet: Sarajevo-Partizan • RADIO ■ RADIO • RADIO RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Dnevni pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Drevo v oblakih; 10.30 Country glasba; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Potpuri; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Nabožna oddaja: Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Yes-terday ali Od jutri ne kadim več, kabaret Sergeja Verča in Borisa Kobala; 14.30 V studiu z vami: Sergej Verč; 16.00 Šport in glasba z izidi in komentarji; 17.45 V studiu z vami (2. del); 19.20 Zaključek sporedov. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 5.00 Dnevni koledar; 7.00 Jutranja kronika in vremenska napoved; 8.05 Veseli tobogan; 9.05 Še pomnite tovariši; 9.45 Pesmi boja in dela; 10.05 Nedeljska matineja; 10.35 Nedeljska reportaža; 11.03 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.00 Na današnji dan; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Amaterski zbori; 17.30 Zabavna radijska igra; 18.30 Priljubljene operne melodije; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15-4.30 Nočni program - glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 14.30, 17.30 Poročila; 10.30, 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Šosednji kraji in ljudje: pozdrav, na današnji dan, reportaže, intervjuji; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 12.45 Nedeljska oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14.35 Pesem tedna; 15.00 Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Glasbena oddaja: Lestvica popevk Radia Koper - Vročih deset; 18.00 Pesem desetletja; 18.30 Nedeljska humoreska; 19.30 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop tedna; 7.30 Nedeljska oddaja; 8.00 Vse-radio; 8.25 Pesem tedna; 10.00 Tikajmo se; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Najlepših_ sedem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Glasba, športni dogodki, rezultati in komentarji; 16.45 Made in Yu; 18.00 Glasba; 18.30 Najnovejše LP plošče; 19.40 Šport; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 13.00 Glasba po željah; 15.00 Oddaja o športu: Od nedelje do nedelje; 18.00 Prenos tekme Vicenza-Jad-ran TKB; 20.00 Nočna glasba. r FILMI NA MALEM EKRANU ZANIMIVOST Elton John in Merilynine kopalke Britanski rock pevec Elton John (na sliki) je za dobrodelno dražbo v korist vietnamskim beguncem podaril kopalno obleko, ki jo je nosila Marilyn Monroe v filmu There's No Business Like Show Business. Dražba bo prvega marca, ob tej priložnosti bo kopalke oblekla igralka Jerry Hall. Sam Elton John, ki je kupil zanimivi filmski rekvizit pred leti, je sporočil tisku, da jih je podaril dobrodelni organizaciji Rock proti vrnitvi, ki se bori proti prisilni vrnitvi vietnamskih beguncev v Hong Kongu. Med glavnimi podpornimi člani organizacije je bivši kitarist skupine Genesis Steve Hac-kett. V korist organizacije je dal pobudo za ploščo, kakršno so posneli v okviru akcije Band Aid za pomoč sestradani Etiopiji. Tokrat je bila izbrana pesem Sailing pevca in avtorja Roda Stewarta. Kopalke nepozabne Marilyn so črne in dokaj majhne. Okrašene so s plastičnimi bleščicami, poleg spadata še pas in čudovita kapa. Igralka in manekenka Jerry Hall, ki je znana tudi kot dolgoletna spremljevalka Micka Jaggerja, pa je tudi drugače navezana na mitično hollywoodsko zvezdnico, saj nastopa v gledališki verziji enega njenih najbolj priljubljenih filmov, in sicer v duhoviti komediji Bus Stop, v kateri je Marilyn Monroe z občutkom zaigrala vlogo pevke in plesalke v podeželskem lokalu. Na dražbi, ki bo v restavraciji Sticky Fin-gers (po naše bi rekli »lepljivi prsti«, vendar se ime ne nanaša na kuharjeve specialitete, temveč na naslov LP plošče ansambla Rol-ling Stones), bodo na prodaj tudi zlate plošče skupin Genesis in Queen. 1 i I l IL RITORNO Dl DON CAMILLO — Povratek Don Camilla, It.-Fr. 1953. V nedeljo, 25. februarja, ob 20.30, na Canale 5. Filmska komedija. Od prejšnjega tedna privatna mreža Canale 5 zopet predvaja filme o nadvse zabavnih in hudomušnih zdrahah med vaškim župnikom Don Camillom in togim komunističnim županom Pepponejem v »rdeči« Emiliji 50. let. Don Camilla premestijo daleč od svojih faranov na škofijski urad v mesto. Zaradi tega je župniku zelo težko pri srcu in tudi Pepponeju se toži po odsotnem prijatelju-sovražniku, zato od škofa skrivaj izprosi ponovno premestitev Don Camilla v staro župnijo. Tako so zopet na vrstnem redu »srditi« spopadi med razboritim duhovnikom, ki ga nepozabno pooseblja komik Fernandel, in brkatim komunistom z jeklenim značajem, ki ga igra prav tako simpatični Gino Cervi. Guareschijeva junaka se bosta končno le pobotala in povezala, ko se bo pojavila splošna nevarnost za vas... - —. VIDEO NOTES Oddaja:; ....:...—.... Postaja: ■ j.'...^ - ■—,- Ura:____;_____________ V________________________s ITALIJANSKE TV MREŽE RAI 1________________________ 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Creature grandi e piccole - Vita da cani 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Variete: Ci vediamo 11.55 Vreme in kratke vesti 12.05 Variete: Piacere RAI 1 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Occhio al biglietto 14.10 Dokumentarec: Kvarkov svet 15.00 Sedem dni v Parlamentu 15.30 Ponedeljkov šport 16.15 Mladinska oddaja: Big! 17.30 Nabožna oddaja in vesti 18.05 Aktualnosti: Italia ore 6 18.40 Kviz: Lascia o raddoppia? 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Film: Agente 007 - Missione Goldfinger (krim., VB 1964, r. Guy Hamilton, i. Sean Connery, Gert Frobe) 22.20 Dnevnik 22.30 Filmske novosti 23.40 Aktualno: Dentro la giustizia 23.35 Tenis: srečanje Lendl-Mecir 0.10 Dnevnik in vreme 0.25 Rubrika: Mezzanotte e dintorni RAI 2 ____________________ 7.00 Variete: Patatrac in risanke 8.30 Nadaljevanka: Capitol 9.30 Božanska komedija 10.00 Oddaja o pretestantizmu 10.30 Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, 12.00 Mezzogiorno e... 13.00 Dnevnik in Diogenes 14.00 Nadaljevanka: Ouando si ama 14.45 TV igri: L amore e una cosa mera vigliosa, 15.45 Tutti per uno 16.05 Nanizanka: Cuore e batticuore 17.00 Kratke vesti 17.05 Aktualno: Odprti prostor 17.25 Rubrika: Tutto sul due - II paese delle meraviglie 18.20 Šport nocoj 18.35 Nanizanka: Faber 19.30 Aktualno: Rosso di sera 19.45 Dnevnik, šport, vreme 20.30 Nanizanka: Llspettore Derrick 21.40 Aktualno: Mixer 23.00 Dnevnik - nocoj 23.10 Film: Commando dassalto (vojni, Fr. 1979, r. Raoul Contard, i. Bruno Kremer, Laurent Malet), vmes (24.00) Dnevnik 0.40 Vreme, vesti, horoskop RAI 3________________________ 12.00 Dokumentarec: Meridiana - Lo Zibaldone del lunedi (vodi Piet-ro Formentini) 14.00 Deželne vesti 14.25 Videosport: finale nogometnega turnirja v Viareggiu 16.30 Dokumentarec: Popotovanje po Italiji - Sprehod po dolini Aosta, Grajski ključi (pripravil Alberto Gozzi) 17.30 Dokumentarna oddaja: Geo (vodi Gianclaudio Lopez) 18.30 Kolesarstvo: Dirka ob Etni 18.45 Športna oddaja: Derby (vodi Aldo Biscardi) 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Ponedeljkov deželni šport 20.00 Variete: Blob - Di tutto di piu 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Barbato 20.30 Aktualno: Dan na preturi (ured. Nini Perno, Roberta Petrelluzzi) 21.45 Komični drobci 22.25 Dnevnik - nocoj 22.30 Ponedeljkov šport 24.00 Nočni dnevnik Sanremska kaša začenja vsiljivo vreti! Televizijsko gledano je pred nami teden, ki bo malodane pože-ruško zajemal iz radodarnih sanremskih loncev! Vrsta oddaj se bo namreč oplajala ob neštetih vzgibih, ki jih ta popularna (nedotakljiva!) popevkarska šagra ponuja v zobe bolj ali manj zlobnim komentatorjem. Nocoj, ob 20.30 na Italia 1, se bo s tem argumentom začel ukvarjati Red Ronnie (na sliki). Takoj za njim, ob 22.30, bo Gianni Ippoliti utemeljeval letošnjo sanremsko zmago skupine I Pooh... ZASEBNE TV POSTAJE ■ CANAIE 5____________ 7.10 Nanizanke: La grande vallata, 8.00 Una fa-miglia americana, 9.00 Love Boat, 10.00 I Jefferson 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitbri, 14.15 Gioco delle coppie 15.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro 16.00 Zdravniški pregled 16.30 CanaleSzavas 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 0. K. II prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.25 Variete: Striscia la no-tizia 20.35 Film: Montecarlo Gran Casino (kom., It. 1987, r. Carlo Vanzina, 1. Cristian De Sica, Massimo Boldi) 22.30 Aktualno: Un sogno lungo il Čile 23.15 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 1.05 Variete: Striscia la no-tizia (pon.) 1.20 Nanizanki: Lou Grant, 2.20 Bonanza 8.00 Nan.: II Virginiano 9.30 Nad.: Una vita da vive-re, 10.30 Aspettando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: Strega per amore 12.40 Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke 13.40 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 Topazio, 15.20 La valle dei pini, 15.50 Veronica il volto dell'-amore, 16.45 General Hospital, 17.35 Febbre d'amore 18.30 Variete: Star 90 19.00 Aktualno: C eravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Mai dire si 20.30 Film: Mammina čara (biog., ZDA 1981, r. F.Perry, i. Faye Duna-way, Steve Forrest) 23.00 Film: Il compromesso (dram., ZDa 1969, r. Elia Kazan, i. Kirk Douglas, Faye Dunaway) 0.25 Film: La figlia del dia-volo (dram., ZDA 1972, r. Jeanne Szwarc, i. Shelley VVinters) ITALIA 1____________ 7.00 Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke 8.30 Nan.: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York, 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 DeeJay Television 15.20 Italijanske smešnice 15.30 Nanizanka: Batman 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanke: Arnold, 18.35 Lincredibile Hulk, 19.30 Genitori in bluejeans 20.00 Risanke: Denver 20.30 Aktualno: W Sanremo 22.30 Variete: Perche hanno vintoiPooh? 23.50 Nanizanka: I-Taliani 23.20 Dokumentarec: Sorrisi e filmini 23.30 Aktualno: Be Bop a Lula 0.30 Rock opolnoči: John-ny Clegg 1.40 Nanizanka: Star Trek ODEON_______________ 12.30 Nanizanka: Ouattro in amore 13.00 Otroški variete: Sugar 15.00 Nadaljevanke: Senora, 16.00 Pasiones, 17.00 Mariana, il diritto di nascere 18.00 Nan.: Il supermercato piu pazzo del mondo 18.30 Dok.: Človek in zemlja 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke in smešnice 20.20 Film: Lama d'acciaio (krim., ZDA 1987, r. Dorothy Puzo, i. Sha-ron Stone, Adam Ant) 22.15 Film: Tarantele - Il volo della morte (srh., ZDA 1977, r. Stewart Hagman, i. Claude Akins) 24.00 Nan.: Night Heat TMC_________________ 11.30 Aktualno: Ženska TV in Ogledalo življenja 13.30 Dnevnik in šport 14.30 Glas. odd.: Clip Clip 15.00 Risanke in nan. Segni particolari - genio 16.00 Film: I 'valorosi (vojni, ZDA 1954, r. Andrevv Marton, i. Van Johnson) 17.45 Aktualno: Ženska TV 19.00 Nanizanka: Autostop per il cielo 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Il gioco del pote- re (dram., VB-Kan. 1978, r. Martyn Burke, i. Peter OToole, David Hemmings) 22.20 Variete: Ladies & Gen-tlemen 22.50 Vesti in šport 23.05 Nogomet: Kolumbija-SZ (iz Los Angelesa) TELEFRIULI__________ 11.30 Nanizanki: Detective in pantofole, 12.00 Boys & Girls 12.30 Potovanje po Italiji 13.00 Dnevnik 13.30 Nanizanka: James 15.30 Musič box 17.15 Nadaljevanki: Passio-ni, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem ■ 20.00 Rubrika o nogometu 21.00 Šport: košarka Ipifim-Fantoni 23.00 Nanizanka: Il brivido e lavventura 23.30 Nočne vesti 0.10 Vesti: News TELE 4______________ SLOVENSKE MREŽE • TV Ljubljana 1__________________ 8.50 Video strani 9.00 Mozaik. Spored za otroke in mlade: Tisoč idej za naravoslovce - Višina in starost dreves, 9.20 Mladinski pevski festival Celje 89, 9.55 Utrip, 10.10 Zrcalo tedna, 10.25 Mernik 10.40 Video strani 16.20 Video strani 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.50 Mozaik. Zdravo (pon.) 18.10 Video strani 18.15 Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček - Mreža, 18.35 Miti in legende islamskih ljudstev - Mohamed ponovno v Meki, 18.50 risanka Pravljica o Maruški in voljčem gradiču 19.05 Risanka 19.20 TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Gledališka predstava: Klementov padec (Drago Jančar, postavitev MGL Ljubljana) 22.10 Dnevnik in vreme 22.30 Osmi dan 23.10 Video strani TV Koper______________________ 13.45 Rubrika: A tutto campo (pon.) 15.30 Veliki tenis (pon.) 17.30 Košarka NCCA 18.15 Wrestling Spotlight (vodi Dan Peterson) 18.45 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Žarišče 20.30 Golden Juke Box 22.00 TVD Novice 22.10 Nočni boks 22.55 Košarka NBA: Ali Star Saturday 0.25 Nogomet: prijateljsko srečanje ZDA-ZSSR TV Ljubljana 2 16.30 Poskusni satelitski prenosi 18.55 Izobraževalna oddaja: Pustolovščina slikarstvo (5. del) 19.30 Dnevnik in Premor 20.00 Žarišče 20.30 Dok.: Po sledeh napredka 21.10 Oddaja o športu: Sedma steza 21.25 Glasb, oddaja: Zadar za Evropo 22.10 Poskusni satelitski prenosi RADIO ■ RADIO ■ RADIO • RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše in Koledar; 7.40 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Četrtkova srečanja (pon.); 8.40 Country-club; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Glasba; 9.40 Simboli in še kaj; 9.50 Orkestri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Slovenski kantavtorji; 12.00 Naravoslovje malo drugače; 12.20 Melodije; 12.40 Naša pesem; 12.50 Orkestri; 13.20 V žarišču; 13.25 Gospodarstvo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Igrajmo se skupaj!; 15.10 Ta dom je naš; 15.25 Jazzovski utrip; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Vojna in mir (40. del); 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Glasbena lepljenka; 8.25 Ringaraja; 8.40 Izberite pesmico; 9.05 Matineja; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Zabavni ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.30 Radio danes; 13.38 Do 14.00; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Mladi glasbeniki; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Godbe; 18.25 Žvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 19.00 Dnevnik; 14.30, 16.30 Poročila; 6.00 Glasba, Na današnji dan, prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska in kulturni servis; 13.00 Na, valu Radia Koper; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik in Aktualna tema; 18.00 Interna »52«; 18.35 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Zaključek. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Glasba; 8.00 V pričakovanju Mundiala; 8.10 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Glasba in telefon v živo; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Tikajmo se; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Knjižne novosti; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Srečanja; 16.10 Kviz; 16.45 Made in YU; 17.00 Srečanje z; 17.05 Bubbling; 18.00 Mixage; 18.40 Glasba in telefon v živo; 19.00 Souvenir d'Italy. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Glasba za vsakogar; 10.00 Dobro jutro in horoskop; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 20.30 Loža v operi; 22.00 Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU PLOŠČA TEDNA Billy Joel STORM FRONT Billy Joel, slavljeni in sedaj tudi vsem znani 40-letni pevec, pianist in avtor, prihaja iz revnih newyorških četrti. Oče se je v Združene države Amerike priselil iz Nemčije, že kot štiriletni deček pa se je Billy lotil študija klavirja. Prvo skupino je ustanovil leta 1964, solistično kariero je začel leta 1971 s povsem neznanim albumom Cold Spring Harbour. Vseskozi je igral kot piano man v raznih barih in manjših dvoranah, kjer je izvajal repertoar Beatlesov in tudi kakšno avtorsko pesem. Njegova kompozicijska žilica je bila vsekakor preveč podobna Lennonovim in McCartneyevim uspešnicam, občasno pa se je pojavljal tudi nepogrešljivi slog britanskega kantavtorja Eltona Johna. Preteklo je mnogo let in Billy Joel se je končno otresel teh »papagajskih« etiket in si ustvaril svoj stil, s katerim je zaslovel po vsem svetu. Mislim, da je njegova zadnja plošča še boljša od vseh prejšnjih, saj si je v vseh teh letih nabral še vrsto izkušenj. Nekatere pesmi so tudi politično-zgodovinsko obarvane, kot, denimo, We Didn't Start The Fire, v kateri se v borih petih minutah dotakne vseh glavnih zgodovinskih dogodkov v obdobju '49-'89. Ne zmanjka mu fantazije za značilne balade, med katerimi je najlepša The Downeaster »Alexa«. Tokrat se je posvetil tudi pristnemu rocku, saj mu je s svojo kitaro priskočil na pomoč Kanadčan Bryan Adams. Pesmi v albumu so: Thafs Not Her Style, We Didn't Start The Fire, The Downeaster »Alexa«, I Go To Extremes, Shameless, Storm Front, Leningrad, State Of Grace, When In Rome, And So It Goes. AGENTE 007 MISSIONE GOLDEINGER — Goldfinger, VB 1964. V ponedeljek, 26. februarja, ob 20.30, na RAI 1. Vohunski film. Filmi o znamenitem angleškem vohunu 007 so zelo popularni tako med široko publiko kot med najbolj snobovskimi izbirčneži, ker jih preveva in svojsko opredeljuje eksplozivna zmes tipično »bondovskih« klišejev: izredno napeto dogajanje, slikovite scenografije, nadvse spektakularni triki, množice privlačnih lepotic vseh barv in ras ter, nenazadnje, inteligenca, pogum, moč, značilno britanski »savoir faire«, humor in ironija samega protagonista. James Bond alias agent 007 prikaže v glavnem vse odlike tudi v tej klasični pustolovščini, v kateri se mora kosati s pravim »genijem zla« Goldfingerjem. Le-ta načrtuje nenadejan rop v največji zakladnici zlata na svetu, v neverjetno zastraženi blagajni ameriške rezervne banke Fort Knox. James Bond - Sean Connery kljub vsakovrstnim pastem končno le ustavi norega fanatika. VIDEO NOTES Oddaja:...c..... Postaja:....■. "..a1-_ - Ura:___________________ V________________________J lilililiililii! lillllllillii! ■i ni ir:!ai ITALIJANSKE TV MREŽE O (D RAI 1 RAI 2 RAI 3 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nan.: Creature grandi e piccole 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Variete: Ci vediamo 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Piacere RAI 1 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 Variete: Occhio al biglietto 14.10 Dokumentarec: Kvarkov svet 15.00 Italijanska kronika - Kronika motorjev 15.30 Tednik: A Nord a Sud 16.15 Mladinska oddaja: Big! 17.35 Odprti prostor 17.55 Iz parlamenta in vesti 18.05 Aktualno: Italia ore 6 18.40 Kviz: Lascia o raddoppia? 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Tednik: TG 1 - Sette 21.30 Variete: Biberon 22.35 Dnevnik 22.45 Dokumentarec: Atlante 23.35 Košarka: pokal pokalnih zmagovalcev Paok Solun-Knorr BO 0.15 Dnevnik in vreme 0.30 Rubrika: Mezzanotte e dintorni 0.50 Dok.: Rojstvo abecede 7.00 Variete: Patatrac in risanke 8.30 Nadaljevanka: Capitol 9.30 Tečaja angleščine in francoščine 10.00 Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, 12.00 Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.15 Diogenes in Gospodarstvo 14.00 Nadaljevanka: Ouando si ama 14.45 TV igri: L'amore e una cosa me-ravigliosa, 15.45 Tutti per uno 16.05 Nanizanka: Cuore e batticuore 17.00 Kratke vesti in Iz parlamenta 17.10 Rubrika: Tutto sul Due - Zdravnik neposredno 18.20 Športne vesti 18.35 Nanizanka: Faber - Tre Jack e una Regina 19.25 Aktualno: Rosso di sera (vodi Paolo Guzzantij 19.45 Dnevnik, šport, vreme 20.30 Film: Ouarto protocollo (krim., ZDA 1987, r. John Mackenzie, i. Michael Caine, Joanna Cassidy) 22.35 Dnevnik in dosje 23.35 Dnevnik, vreme, horoskop 23.55 Film: II Kentuckiano (pust., ZDA 1955, r-i. Burt Lancaster) 12.00 Dokumentarec: Meridiana - Fisi-ca e senso comune, Chimica in laboratorio, Veleggiando sotto-costa, II vento nelle mani 14.00 Deželne vesti 14.30 Drobci 14.55 Videosport: nogometni turnir Beppe Viola 17.00 Nanizanki: Valerie - Una donna matura, 17.30 Vita da strega -Due Darrin per Samanta 18.00 Dokumentarna oddaja: Geo 18.30 BlobCartoon 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.00 Variete: Blob. Di tutto di piti 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Barbato 20.30 TV proces: Terzo grado (vodi Piero Craveri) 22.00 Dnevnik - nocoj 22.15 Film: bolita (dram., VB-ZDA 1962, r. Stanley Kubrick, i. James Mason, Shelley Winters) 0.50 Dnevnik - v kiosku Maske, pevci, plesalci in komiki na ledu Fiorella Pierobon in Umberto Smaila (na sliki) sta glavna voditelja varieteja Carnevale sul ghiaccio, ki je na sporedu nocoj ob pobalinskega Carlina, ple tela v riti-'' ------ plesov, pevec Christian in skupina beneških mask. priseženega stražarja satka in pevka Sabina Stilo, ki se bo zavrtela v ritmu”južnoameriških ZASEBNE TV POSTAJE CANALE 5 7.10 Nanizanke: La grande vallata, 8.00 Una fa-miglia americana, 9.00 Love Boat, 10.00 I Jefferson 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 Gioco del-le coppie 15.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro 16.00 Zdravniški pregled 16.30 CanaleSzavas 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.25 Variete: Striscia la no-tizia 20.35 Film: Voglia di vivere (dram., It. 1989, r. Lodo-vico Gasparini, i. Do-minigue Šanda, Tomas Milian) 22.30 Dosje konec stoletja: Očetje korajža 23.15 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 1.05 Variete: Striscia la no-tizia (pon.) 1.20 Nanizanki: Lou Grant, 2.20 Bonanza 12.40 13.40 18.30 19.00 19.30 20.30 22.30 0.25 2.15 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 Topazio, 15.20 La valle dei pini, 15.50 Veronica il volto dell'-amore, 16.45 General Hospital, 17.35 Febbre d'amore Variete: Star 90 Aktualno: Ceravamo tanto amati Nanizanka: Mai dire si Film: Bandolero! (vestern, ZDA 1968, r. An-drew McLaglen, i. James Stewart, Raguel Welch) Film: Uomini (kom., ZRN 1985, r. Doris Dor-rie, i. Heiner Lauter-bach, Ulrike Kriener) Film: I perfetti genti-luomini (kom., ZDA 1978, r. Jackie Cooper, i. Lauren Bacall) Nanizanka: Dragnet 19.30 Variete: Tutti Salvi a San Remo (vodi Fran-cesco Salvi) Risanke: Bobobobs Variete: Carnevale su ghiaccio (vodi Umberto Smaila) Nanizanka: I-Taliani Dokumentarec: Sorrisi e filmini Šport: Settimana gol Nanizanki: Star Trek, 1.20 Kronos 20.00 20.30 22.30 23.00 23.10 0.20 ODEON ITALIA 1 RETE 4 14.30 8.00 Nan.: Il Virginiano 14.35 9.30 Nad.: Una vita da vive- 15.30 re, 10.30 Aspettando il 16.00 domani, 11.30 Cosi gira il mondo 18.00 12.15 Nanizanka: Strega per 7.00 Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke 8.30 Nan.: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York, 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.I. bum bam in risanke Nanizanki: Arnold, 18.35 LTncredibile Hulk 12.30 Nanizanka: Ouattro in amore 13.00 Otroški variete: Sugar, vmes risanke 15.00 Nadaljevanke: Senora, 16.00 Pasiones, 17.00 Mariana, il diritto di nascere 18.00 Nan.: Il supermercato piu pazzo del mondo 18.30 Dok.: Človek in zemlja 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke in smešnice 20.20 Film: Divorzia lui, di- vorzia lei (kom., VB 1973, r. Waris Hiissein, i. Elizabeth Taylor, Richard Burton) 22!30 Film: Sbirri bastardi (krim., VB 1978, r. Tom Clegg, i. John Thaw) 0.30 Nanizanka: Un salto nel buio 13.30 Dnevnik in šport 14.30 Clipclip 15.00 Risanka: Snack, nato nanizanka Segni parti-colari - genio 16.00 Film: Furto su misura (kom. ZDA 1962, r. G. Marshall, i. Rita Hay-worth) 17.45 Aktualno: Ženska TV 19.00 Nanizanka: Autostop peril cielo 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Igre in kvizi: La coppia del mondo 21.30 Mednarodni prenosi 22.20 Rubrika o motorjih 22.50 Vesti in šport 23.05 Nogomet: Guadalaja-ra-Kostarika (iz Los Angelesa) TELEFRIULI 11.30 Nanizanki: Boys & Girls, 12.00 Detective in pantofole 12.30 Potovanje po Italiji 13.00 Dnevnik 13.30 Nanizanka: James 15.00 Musič box 17.15 Nadaljevanki: Passio-ni, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubriki: Dan za dnem, 20.00 O obrtništvu 20.00 Nanizanka: La grande barriera 20.30 Variete: Buinesere Fri-ul (vodi Dario Zampa) 22.30 Šport in šport 23.30 Nočne vesti in News TMC TELE 4 10.15 Nanizanka: il giudice 10.45 Nad.: Gabriela 11.30 Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 14.00 Dogodki in odmevi 19.30 Dogodki in odmevi SLOVENSKE MREŽE TV Ljubljana 1__________________| 8.50 Video strani 9.00 Spored za otroke in mlade: Zgodbe iz školjke, 9.30 Šolska TV - Zgodba iz življenja rastlin, 9.55 Kras (2. del) 10.20 Oddaja o športu: Sedma steza (pon.) 10.35 Video strani 15.45 Video strani 15.55 Žarišče (pon.) 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.50 Mozaik. Šolska TV (pon.) 17.40 Glasbena oddaja: Trio kitar 17.55 Spored za otroke in mlade: Lonček kuhaj - Zeliščna juha, 18.05 Ex libris - Ob 200-letnici slovenskega gledališča 19.00 Risanka in TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nadaljevanka: Odmevi v temi (J. VVambaugh, r. Glenn Jordan, i. Peter Coyote, Stockard Chan-ning, 4. del) 20.55 Toti pust 21.20 Peters Pop Show 22.10 Dnevnik in vreme 22.30 Video strani TV Koper_____________________ 13.45 Nogomet - argent. prvenstvo 15.30 Nočni boks 16.15 Oddaja o športu: Juke Box 16.45 Košarka NBA 18.15 Wrestling Spotlight 18.45 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Žarišče 20.30 Nočni boks - posebna oddaja 21.30 Oddaja o odbojki: Supervolley 22.15 TVD Novice 22.25 Rubrika: Obiettivo Sci 23.25 Rubrika: Eurogolf 0.25 Nogomet - špansko prvenstvo TV Ljubljana 2________________ 16.35 Svet športa 17.25 DP v hokeju na ledu: finale (iz Zagreba) 19.45 Premor 20.00 Žarišče 20.30 Žrebanje lota 20.35 Mauricio Kagel: Portret skladatelja 22.00 Poskusni satelitski prenosi ■RADIO ■ RADIO • RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik: 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 7.40 Pravljica; 8.10 Najdaljša pot; 8.35 Južnoameriška folklora; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Veliki uspehi Beatlesov; 9.40 Dramatizirana glosa; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Italijanski kantavtor-ji; 12.00 Biti človek; 12.20 Priljubljene melodije; 12.40 Z zborovske revije Naša pesem; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Vojna in mir (41. del); 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek sporedov. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Nenavadni pogovori; 14.20 Glasbena poslušalnica; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za karneval; 21.05 Radijska igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Slovenski pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.15 Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Glasbeni program; 8.00 Razglednica; 8.20 Program plus; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Revival parade; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Tikajmo se; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Pismo iz...; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 15.00 Srečanja; 16.45 Made in YU; 16.10 Kviz; 17.00 Srečanje z...; 17.05 Bubbling; 18.00 Koncert; 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 16.00 Naš Kras; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta, nato Nočna glasba.- FILMI NA MALEM EKRANU V ŽARIŠČU Tina in Ike Po treh letih odsotnosti se končno vrača k nam Tina Turner, ki bo v Italiji nastopila v okviru štiri mesece trajajoče turneje po Evropi. V Italiji je seveda nihče ni mogel rešiti nastopa na sanremskem festivalu, ki pa ga bo izkoristila predvsem za srečanje z novinarji, katerim bo posredovala zadnje novosti pred začetkom svoje turneje. Slednja se bo začela 1. maja v veronski Areni, nato se bo Tina podala v Milan, kjer bo nastopila 3. in 4. maja, 5. bo v Turinu, 7. v Cavi dei Tirreni, 8. v Rimu in končno 9. v Firencah. Nosilni steber vseh nastopov bodo pesmi iz zadnje velike plošče Foreign Afiair. Organizacija turneje vsekakor ne bo preprosta, saj bo na razpolago kar deset tovornjakov: le-ti bodo po Italiji prevažali tri odre, ki jih bodo izmenično uporabljali v raznih mestih. Velja namreč poudariti, da so za postavitev takega odra potrebni kar trije dnevi intenzivnega dela. Ko že govorimo o Tini Turner, ne moremo mimo novice, ki je znova privlekla pred mednarodno javnost njenega bivšega moža, Ikea Turnerja (na sliki sta skupaj). Ike je bil prav te dni obsojen na štiri leta zapora zaradi posesti kokaina in za pogojno izpustitev bo moral počakati dolgih dvajset mesecev. Kot je znano sta Ike in Tina zaslovela v šestdesetih letih, ko sta posnela hite, kot so Proud Mary, Honky Tonk Woman in River Deep, Mountain High. Leta 1972 sta se ločila, Tina pa se je nato povrnila v snemalni studio na začetku prejšnjega desetletja s pesmijo What's Love Got To Do With It. UOMINI — Manner — Možje, ZRN 1985. TV premiera, v torek, 27. februarja, ob 22.30, na Rete 4. Filmska komedija. Juliiis je mlad povzpetnik, ki se je uveljavil na področju reklame. Po dvanajstih letih zakonskega življenja pa izve, da ga žena vara z nekonformističnim in »alternativnim« umetnikom. Tedaj prevarani mož sprevidi, da mora premagati nasprotnika na njegovem lastnem terenu, če hoče spet pridobiti ženino ljubezen. Zato ga prepriča, da se iz »alternativca« prelevi v modernega »yuppieja«, ki mu gre le za zunanji videz, denar, uspeh, in tako postaja vedno bolj podoben njemu samemu. Zahodnonemška režiserka Doris Ddrrie je zaslovela v domovini in po svetu prav s tem prefinjeno ironičnim in komičnim delom. Podobno odobravanje sta dosegli tudi njeni najnovejši komediji: Jaz in on (v italijanščini Lei, io e lui) in Denar (Money). K A VIDEO NOTES Oddaja:.■'.'.:.'.:.:.:. Postaja: __.___________ Ura:__________________ V________________________^ RAI 1_________________________| 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: II mago - II mago di Elm Street 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Variete: Ci vediamo 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Piacere RAI 1 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Occhio al biglietto 14.10 Dokumentarec: Kvarkov svet 15.00 Odprta šola 15.30 900 - Italijanska literatura od leta '45 do danes 16.00 Mladinska oddaja: Big! 17.55 Iz parlamenta in vesti 18.05 Aktualno: Italia ore 6 18.40 Kviz: Lascia o raddoppia? 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 40. sanremski festival (1. večer, vodita Johnny Dorelli in Gabri-ella Carlucci) 22.45 Dnevnik 23.05 Šport v sredo: boks Polinori-Chi-arucci (iz Cagliarija) 0.10 Nočni dnevnik in vreme 0.25 Rubrika: Mezzanotte e dintorni (vodi Gigi Marzullo) | RAI 2_____________________________ 7.00 Variete: Patatrac in risanke 8.30 Nadaljevanka: Capitol 9.30 Naravni park v Maremmi 10.00 Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, 12.00 Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.15 Diogenes in Gospodarstvo 14.00 Nadaljevanka: Ouando si ama 14.45 TV igri: L'amore e una cosa me-ravigliosa, 15.45 Tutti per uno 16.05 Nanizanka: Cuore e batticuore 17.00 Kratke vesti in Iz parlamenta 17.30 Rubrika: Tutto sul Due 18.20 Dnevnik - športne vesti 18.35 Nanizanka: Faber 19.25 Rubrika: Rosso di sera 19.45 Dnevnik in šport 20.30 Aktualno: La notte della Repub-blica (12. del) 22.45 Dnevnik nocoj 22.55 Film: Battuta di caccia (dram., VB 1984, r. Alan Bridges, i. James Mason, Dorothy Tutin), vmes (23.45) Dnevnik 0.30 Dnevnik, vreme, horoskop 0.40 Film: II caso Layden (krim., ZDA, r. L.Swift, i. James Hutton) | RAI 3_____________________________ 12.00 Dokumentarna oddaja: Meridiana - Tavolozza italiana, L'uomo e il suo ambiente 14.00 Deželne vesti 14.30 Lekcije astrofizike 15.00 Izbrane rime Francesca Petrarce 15.30 Videosport: hokej na ledu in na travi, rokomet 17.00 Nanizanki: Valerie, 17.30 Vita da strega 18.00 Dokumentarna oddaja: Geo 18.30 BlobCartoon 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Dnevnik in vreme 19.30 Deželne vesti 19.45 Variete: Prove tecniche di festival (vodi Piero Chiambretti) 20.10 Variete: Blob - Di tutto di piu 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Barbato 20.30 Film: La storia del dottor Was-sell (biog., ZDA 1944, r. Cecil De Mille, i. Gary Cooper, Laraine Day) 22.45 Dnevnik nocoj 22.50 Oddaja o aktualnostih: Fluff 24.00 Nočni dnevnik Kaj vse se dogaja v zakulisju Sanrema? Tri četrt ure pred uradnim začetkom 40. sanremskeoa festivala, ki ga bo vsak večer neposredno prenašala RAI 1, se ob 19.45, na RAI 3 začenja pojavljati tudi Piero Chiambretti (na sliki). Seveda v vlogi »motilca«; kot je njemu podobno, bo v oddaji Prove tecniche di Festival stikal za vsem, kar lahko razne osebnosti spravi v najhujšo zadrego. Prisluhnil bo čenčam in zlobnim jezikom, natolcevanju in obrekovanju: prikazal bo pač senčno stran sanremskega lesketa! ZASEBNE TV POSTAJE ■ CANALE5_____________ 7.10 Nanizanke: La grande vallata, 8.00 Una fa-miglia americana, 9.00 Love Boat, 10.00 I Jefferson 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 II gioco delle coppie 15.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro 16.00 Zdravniški pregled 16.30 CanaleSzavas 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.25 Variete: Striscia la no-tizia 20.35 Nanizanki: Dallas, 21.30 Dynasty 22.30 Rubrika: Forum 23.15 Variete: Maurizio Co- stanzo Show 1.05 Variete: Striscia la no-tizia (pon.) 1.20 Nanizanki: Lou Grant, 2.20 Bonanza 8.00 Nan.: II Virginiano 9.30 Nad.: Una vita da vive-re, 10.30 Aspettando domani, 11.30 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: Strega per amore 12.40 Otroški variete: Ciao Ciao in risanke 13.40 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 Topazio, 15.20 La valle dei pini, 15.50 Veronica, il volto dell'-amore, 16.45 General Hospital, 17.35 Febbre d'amore 18.30 Variete: Star 90 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Mai dire si 20.30 Film: Vivere da vigli-acchi, morire da eroi (vestern, ZDA 1967, r. Gordon Douglas, i. Rod Taylor, Ernest Borgnine) 22.35 Nogomet: prijateljska tekma Francija-ZRN 0.35 Film: Premonizioni (dram., ZDA 1973, r. Tom Gries, i. Peter Graves, Diana Mulda-ur) 2.55 Nanizanka: Dragnet ITALIA 1___________ 7.00 Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke 8.30 Nanizanke: SuperVic-ky, 9.00 Mork & Min-dy, 9.30 Agente Pep-per, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York, 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 DeeJay Television 15.30 Nanizanka: Batman 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanki: Arnold, 18.35 Lincredibile Hulk 19.30 Variete: Tutti Salvi a Sanremo 20.00 Risanka: Denver 20.30 Nanizanka: I ragazzi della 3. C 21.30 Aktualnosti: Fronto polizia 22.30 Nanizanka: I-Taliani 23.00 Dokumentarec: Sorrisi e filmini 23.10 Dok.: Jonathan 0.05 Nanizanke: Star Trek, 1.05 Kronos, 2.05 Ai confini della realta ODEON_______________ 12.30 Nanizanka: Ouattro in amore 13.00 Otroški variete: Sugar, vmes risanke in nan. 15.00 Nadaljevanke: Senora, 16.00 Pasiones, 17.00 Mariana 18.00 Nan.: Il supermercato piu pazzo del mondo 18.30 Dok.: Človek in zemlja 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke in smešnice 20.20 Film: Ma che sei tutta matta (kom., ZDA 1979, r. Howard Zieff, i. Bar-bra Streisand, Ryan 0'Neal) 22.30 Šport: Excalibur 23.00 Film: Spirale di morte (dram., r. WIlliam Fre-ut, i. Karen Black) TMC________________ 9.30 Nadaljevanka: Adamo contro Eva 10.15 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nad.: Gabriela 11.30 Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja 13.30 Vesti in šport 14.30 Glasba: Clipclip 15.00 Risanke in nan. Segni particolari - genio 16.00 Film: La spia che non fece ritorno (krim., 1966) 17.45 Aktualno: Ženska TV 19.00 Nanizanka: Autostop per il cielo 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Spiaggia di san-gue (drh., ŽDA 1980, r. Jeffrey Dloom, i. M. Hill) 22.15 Nogomet: prijateljska tekma Francija-ZRN 0.05 Vesti 0.20 Film: Una moglie americana (kom., It. 1964, r. Gian Luigi Polidoro) TELEFRIULI__________ 11.30 Nanizanke: Detective in pantofole, 12.00 Kodjak, 12.30 Boys & Girls 13.00 Dnevnik 13.30 Nanizanka: James 15.30 Musič box 17.15 Nadaljevanki: Passio-ni, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Rubrika: Appunta-mento '90 20.30 Rubrika z županom 22.00 Nanizanki: Il brivido e 1'avventura, 22.30 Matt Helm 23.30 Dnevnik in News TELE 4_____________ SLOVENSKE MREŽE • TV Ljubljana 1_________________ 8.50 Video strani 9.00 Mozaik. Spored za otroke in mlade: Preproste besede, 9.15 gledališka predstava Klementov padec (D. Jančar), 11.10 nad. Odmevi v temi (4. del) 12.00 Video strani 15.45 Video strani 15.55 Žarišče (pon.) 16.30 Dnevnik 16.40 Poslovne informacije 16.45 Mozaik. Dokumentarni oddaji: Iz črnega dosjeja - Kazen za umor, 17.25 Po sledeh napredka 18.05 Spored za otroke in mlade: ZBIS - Mlada Zora, 18.15 gledališka predstava Kako sta se muca in kuža igrala gledališče 19.05 Risanka in TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Film tedna: Policaj (dram., Turčija 1988, r. Serif G oren, i. Kemal Sunal, Bebett Jutte, Yalcin Gii-zelce) 21.40 Dnevnik in vreme 22.45 Evrosong 90 22.45 Video strani | TV Koper__________________________ 13.45 Rubrika: Settimana Gol 14.45 Nočni boks - posebna oddaja 15.45 Dok.: Speciale Čampo Base 17.45 Rubrika: Obiettivo Sci (pon.) 18.15 VVrestling Spotlight 18.45 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Žarišče 20.30 Košarka NBA: Boston Celtics-Los Angeles Lakers 22.00 TVD Novice 22.10 Nočni boks 22.55 Golden Juke Box (pon.) 0.25 Oddaja o odbojki: Supervolley TV Ljubljana 2 16.55 SP v rokometu: Jug.-Španija 18.30 Alpe Jadran 19.00 Dokumentarec: Divji svet živali 19.30 Dnevnik in premor 20.00 Žarišče 20.30 Opera: Tristan in Izolda (R. Wagner, 3. del) 21.50 Svet poroča 22.50 Poskusni satelitski prenosi RADIO ■ RADIO • RADIO • RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 7.40 Pravljica; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 9.10 Soft mušic; 9.40 Beležka; 9.50 Orkestralna glasba; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Francoski šansoni; 12.00 Zdravniška posvetovalnica; 12.20 Priljubljene melodije; 12.40 Z zborovske revije Naša pesem; 12.50 Orkestri; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Črno na belem; 14.30 Na goriškem valu; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Vojna in mir (42. del); 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti; 9.05 Glasba; 11.05 Oddaja o SLO; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Radio danes; 13.38 Do 14.00; 14.05 Mehurčki; 14.20 Mladi mladim; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Koncert za besedo; 20.35 Pianist Hinko Haas,- 21.05 Knjižni trg; 21.30 Iz slovenske operne literature; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni spored. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.15 Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Vodeni go-vorno-glasbeni program; 8.00 Razglednica; 8.20 Program plus; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Tikajmo se; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke poslušalcev v živo in glasba; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Srečanja; 16.10 Kviz; 16.45 Made in Yu; 17.00 Srečanje z...; 17.05 Bubbling; 18.00 Puz-zle, 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 17.00 Klepet ob glasbi; 18.00 Zmenek s psihologom; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst, nato Nočna glasba. 1 I FILMI NA MALEM EKRANU ŠPORTN) PORTRET Dino Zoff Odlična igralska kariera še ni nobeno jamstvo za uspeh v trenerskem poslu. To smo pred časom že videli zlasti pri Kreši-miru Čosiču, enem najboljših evropskih košarkarjev. Kaže, da se podobna usoda piše Dinu Zoffu, ki je samo vrata italijanske nogometne reprezentance branil kar 112-krat in z njo osvojil po en evropski (leta 1968) in en svetovni naslov (1982). Zakrivil sicer ni nič posebnega, o njegovi poštenosti in moralni drži ni vredno izgubljati besed, dosegel je tudi nekaj nepričakovanih rezultatov, še zlasti letos, a kljub temu mora oditi: pravijo, da ni pravi človek na pravem mestu, da pač kvari image in v imenu tega imagea so ga pri Juventu-su pripravljeni žrtvovati. Njegovo mesto bo v prihodnji sezoni prevzel sedanji trener Bologne Maifredi. Ali bo Zoff nadaljeval svojo trenersko kariero ali ne, tega ne vemo. Težko pa si je predstavljati, da bi kot trener lahko dosegel to, kar je kot igralec. Doma iz Mariana del Friuli, je v A ligi začel igrati leta 1961, pri Udineseju, od koder je po dveh sezonah prestopil k Mantovi (4 sezone), Napo-liju (5 sezon) in nazadnje k Juventusu (kar 11 sezon, do leta 1983). Osvojil je kar 6 italijanskih naslovov, 2 italijanska pokala in pokal UEFA. Njegova trenerska pot se je začela pri olimpijski reprezentanci (kvalifikacije za Seul), nakar je prestopil k Juventusu, kjer pa se je začela... trnova pot. POLICAJ — Polizei, Turčija 1988. V sredo, 28. februarja, ob 20.05, na TV-Lj 1. Družbenokritični film. Turški režiser Serif Goren je znan predvsem kot prijatelj in sodelavec umrlega rojaka Yilmaza Guneya, avtorja v Cannessu nagrajenega filma Yol (Pot). Kot je znano, je Goren ta film na skrivaj posnel v Turčiji po točnih navodilih, ki mu jih je Giiney pošiljal iz turškega zapora, kjer je bil zaprt kot politični preganjanec. Goren je po jedkem filmu o zdomskem bivanju turških sezoncev v ZRN (Nemčija, grenka dežela) posnel lahkotnejše, a vedno kritično naravnano delo. Protagonist, cestni pometač Ali, ki živi v Berlinu sredi turške četrti, si stalno želi stikov z Nemci. V svoji sli po komunikativnosti nastopi tudi v amaterskem gledališču v vlogi policaja. Njegova zgodba se posebno neprevidljivo zaplete, ko prične, prej slučajno in potem načrtno, uporabljati policijsko uniformo tudi zunaj gledališča. T VIDEO NOTES Oddaja:. ' .:... Postaja: .' _ ....: _. ... , Ura:__________________ v________________________J W 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: II mago - Nemici per la pelle 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Variete: Ci vediamo 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Piacere RAI 1 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 Variete: Occhio al biglietto (vodi Valerio Merola) 14.10 Kviz: II gioco piu bello del mon-do (vodi Gabriella Carlucci) 15.00 Aktualno: Primissima 15.30 Italijanske kronike 16.00 Mladinska oddaja: Big! 17.35 Odprti prostor 17.55 Iz parlamenta in vesti 18.05 Aktualno: Italia ore 6 18.40 Kviz: Lascia o raddoppia? 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 40. sanremski festival (2. večer) 22.45 Dnevnik 22.55 Aktualnosti: Droga - che fare? (vodita Claudio Sorrentino in Danila Bonito) 24.00 Nočni dnevnik in vreme 0.15 Rubrika: Mezzanotte e dintorni RAI 2_________________________ 7.00 Variete: Patatrac in risanke 8.30 Nadaljevanka: Capitol 9.30 Dok.: Anatomia di un restauro 10.00 Variete: Aspettando mezzo-giorno, 12.00 Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik in Diogenes 14.00 Nadaljevanka: Ouando si ama 14.45 TV igri: Uamore e una cosa me-ravigliosa, 15.45 Tutti per uno 16.05 Nanizanka: Cuore e batticuore 17.05 Iz parlamenta in Lepa Italija 17.35 Rubrika: Tutto sul Due - II gatto e la volpe 18.20 Športne vesti 18.35 Nanizanka: Faber 19.25 Rubrika: Rosso di sera 19.45 Dnevnik, šport, vreme 20.30 Nanizanka: Hunter 21.35 Dnevnik - nocoj 21.45 Film: Lamico silenzioso (krim., Kan. 1984, r. David Greene, i. Martin Sheen, Louise Gossett) 23.10 Košarka: Philips-Aris Solun 24.00 Dnevnik, vreme, horoskop 0.30 Film: Assassinio al galoppatoio (krim., VB 1963, r. George Pol-lock, i. Robert Morley) RAI 3________________________ 12.30 Dokumentarna oddaja: Meridiana - La foresta sottomarina; La vita degli animali; Storia del Banco di Santo Spirito; Regioni allo specchio - La Puglia 14.00 Deželne vesti 14.30 Dok.: Telestoria - Sredozemlje 15.30 Videosport: rubrika Rally, sabljanje, ubrika Pianeta calcio 17.00 Nanizanki: Valerie - Un lingm-aggio da vero uomo, 17.30 Vita da strega - II genio degli slogan 18.00 Dokumentarna oddaja: Geo 18.30 BlobCartoon 18.45 Športna oddaja: Derby (vodi Aldo Biscardi} 19.00 Dnevnik in vreme 19.30 Deželne vesti 19.45 Variete: Prove tecniche di festival (vodi Piero Chiambretti) 20.10 Variete: Blob - Di tutto di piu 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Barbato 20.30 Dok. oddaja: Samarcanda 23.00 Dnevnik - nocoj 23.15 Variete: Fuori orario 0.15 Nočni dnevnik Od tednika do neposredne tv preiskave Poleg sanremskega kalejdoskopa nam tedenski tv sporedi seveda ponujajo tudi običajne aktualne oddaje. Med temi izstopa četrtkova Samarcanda, ki jo ob 20.30 na RAI 3 vodita Giovanni Manto-vani in Michele Santoro (na sliki). »Ko smo si oddajo zamislili, je bil to le tednik o aktualnostih,« opozarja Mantovani, »danes je to postala prava tv preiskava v neposrednem prenosu.« Voditelja sta si prav pred kratkim zaslužila nagrado kot najboljša časnikarja meseca. ■ ZASEBNE TV PO STAJE CANALE S 7.10 Nanizanke: La grande vallata, 8.00 Una fa-miglia americana, 9.00 Love Boat, 10.00 I Jefferson 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 II gioco delle coppie 15.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro 16.00 Zdravniški pregled 16.30 CanaleSzavas 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.25 Variete: Striscia la no-tizia 20.35 Kviz:Telemike 23.05 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 0.55 Variete: Striscia la no-tizia (pon.) 1.10 Nanizanki: Lou Grant, 2.10Bonanza RETE 4_____________ 8.00 Nan.: II Virginiano 9.30 Nad.: Una vita da vive-re, 10.30 Aspettando domani, 11.30 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: Strega per amore 12.40 Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke 13.40 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 Topazio, 15.20 La valle dei pini, 15.50 Veronica, il volto dell-amore, 16.45 General Hospital, 17.35 Febbre damore 18.30 Variete: Star 90 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Mai dire si 20.30 Film: Scusa me lo presti tuo marito? (kom., ZDA 1964, r. David Svift, Jack Lemmon, Romy Schneider) 22.20 Film: Ecape from Al-catraz (dram., ZDA 1979, r. Don Siegel, i. Clint Eastwood, v orig.) 0.10 Film: I mafiosi (dram., It. 1960, r. Roberto Ma-uri, i. Erno Crisa) ITALIA 1_____________ 7.00 Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke 8.30 Nan.: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York, 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 DeeJay Television 15.30 Nanizanka: Batman 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanka: Arnold 18.30 Italijanske smešnice 18.35 Nanizanka: L incredi-bileHulk 19.30 Variete: Tutti Salvi a Sanremo 20.00 Risanke: Bobobobs 20.30 Film: Vieni avanti cre-tino (kom., It. 1982, r. Luciano Salce, i. Lino Banfi, Adriana Russo) 22.25 Nanizanka: I-Taliani 22.55 Dokumentarec: Sorrisi e filmini 23.05 Športna oddaja: Viva il mondiale 23.35 Šport: Grand Prix 0.55 Nanizanki: Star Trek, 1.55 Ai confini della realta OPEON________________ 12.30 Nan.:Quattro in amore 13.00 Otroški variete: Sugar, vmes risanke 15.00 Nad.: Senora, 16.00 Pa-siones, 17.00 Mariana 18.00 Nan.: Il supermercato piu pazzo del mondo 18.30 Dok.: Človek in zemlja 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke in smešnice 20.20 Film: L'assassinio di un allibratore cinese (krim., ZDA 1976, r. John Cassavetes, i. Ben Gazzara) 22.15 Variete: Sportacus 22.30 Reportaža: Libanon 23.00 Film: Mosse pericolo-se (dram., Fr. 1983, r. Richard Dembo, i. Michel Piccoli, Liv Ullman) TMC_________________ 10.15 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nad.: Gabriela 11.30 Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja 13.30 Vesti in šport 14.30 Glasba: Clip clip 15.00 Risanke: Snack, nato nanizanka Segni parti-colari - genio 16.00 Film: Cacciatori di frontiera (vestern, ZDA 1954, r. Andre de Toth, i. R. Scott) 17.45 Aktualno: Ženska TV 19.00 Nanizanka: Autostop per il cielo 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: IL prezzo della passione (krim., ZDA 1986, r. R. Larry Elikan, i. Richard Crenna) 22.20 Šport: Snežni planet 22.50 Vesti in šport 23.05 Polfinale nog. turnirja v Los Angelesu TELEFRIULI__________ 11.30 Nanizanki: Boys and Girls, 12.00 Detective in pantofole 12.30 Medicinska rubrika 13.00 Dnevnik 13.30 Nanizanka: James 15.00 Musič Box 17.15 Nadaljevanki: Diciot-fanni Versilia 1966, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Rubrika o zdravstvu 20.30 TV film: Rally (r..Ser-gio Martino, i. Giulia-no Gemma) 22.00 Nanizanki: Family, 22.30 Detective in pantofole, 23.00 Kodjak 23.30 Dnevnik 0.20 Vesti: News TELE 4_____________ SLOVENSKE MREŽE E \ E W\ TEDUK TV Ljubljana 1_________________ 9.00 Mozaik. Spored za otroke in mlade: Indijanske legende 9.25 Šolska TV: tisoč udarcev - Od poljubčka do zaušnice, 9.55 Industrijsko oblikovanje, 10.20 Alpe Jadran 10.50 Video strani 15.45 Video strani 15.55 Žarišče (pon.) 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.50 Mozaik. 16.50 Alpe Jadran (pon.), 17.20 Šolska TV (pon.) 18.20 Spored za otroke in mlade: Ciciban, dober dan, 18.40 nad. Mladi Sherlock (7. del) 19.05 Risanka in TV Okno 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nad.: Paracelsus (D. Baker, r. Douglas Baker, zadnji del) 21.00 Tednik 22.05 Dnevnik in vreme 22.25 Retrospektiva slovenskega filma: Krč (dram., Jug. 1979, r. Božo Šprajc, i. Milena Zupančič, Mateja Glažar, Boris Cavazza) 23.15 Video strani TV Koper______________________ 13.45 Nogomet - angleško prvenstvo 15.30 Nogomet - špansko prvenstvo 17.30 Oddaja o odbojki: Supervolley 18.15 VVrestling Spotlight 18.45 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Žarišče 20.30 Dokumentarec: Čampo Base 22.00 TVD Novice 22.10 Rubrika o nogometu: Mon-gol-fiera (ur. Bruno Longhi) 23.10 .Košarka - prvenstvo NBA 0.40 Oddaja o športu: Juke Box (pon.) TV ljubljana 2_________________ 16.55 SP v rokometu: Jugoslavija-Kuba (iz Zlina) 18.15 Studio Ljubljana 19.00 Nanizanka: A16, alb 19.30 Dnevnik in TV Okno 20.00 Žarišče 20.30 Dokumentarna oddaja: Pragozd pred našimi vrati 21.10 Mali koncert: Urok (L. Lebič) 22.20 Poskusni satelitski prenosi RADIO • RADIO ■ RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Slovenski Ikar; 8.40 Revival; 9.05 Ne ■vse, toda o vsem; 9.10 Južnoameriška folklora; 9.40 Slovenska ljudska in umetna poezija; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Zvočne kulise; 12.00 Dogodki našega stoletja; 12.20 Melodije; 12.40 Naša pesem; 12.50 Orkestri; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Medigra; 15.10 Četrtkova srečanja: Rezija '89; 15.40 Lahka glasba; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Vojna in mir (43. del); 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8,35 Mladina poje; 9.05 Glasba; 11.05 Naš gost; 11.30 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Govorimo angleško; 14.25 Iz glasbene tradicije; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Big Band RTV Ljubljana; 18.30 Legenda iz dima po pečenem krompirčku; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambli; 20.00 Domače pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik in jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Vala 202; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Glasbeni spored; 8.00 Razglednica; 8.20 Glasba in Pesem tedna; 8.35 Mi in vi: glasba in telefon v živo; 9.45 Jugoton; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Tikajmo se; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Pismo iz; 11.10 Iz raznih kotov; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Glasba in čestitke v živo; 14.45 Edig Galleti; 15.00 Srečanja, Za vse dopust v Jugoslaviji; 18.00 Radios-cena; 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni spored. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 15.00 Oddaja o modi: Cest la vie; 18.00 Vedeževalka; 19.00 V svetu knjige; 20.00 Klasična glasba; 21.00 Radijski bazar, nato Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU Jugoslavija (Slovenija), 1979 Režija: Božo Šprajc □ Scenarij: Željko Kozinc □ Igrajo: Teja Glažar, Milena Zupančič, Ivo Ban, Boris Cavazza, Zlatko Šugman, Janez Hočevar, Stojan Colja V četrtek, 1. marca, ob 22.25, na TV-Lj 1 Dramatični film. S predvajanjem prvega filma režiserja Boža Šprajca začenja TV Ljubljana nadvse zanimiv retrospektivni ciklus, ki je posvečen slovenskemu filmu 80. let. V več kot dveh mesecih se bodo tako zvrstili filmi, ki so nastali v desetletju 1979-1989. Po napovedih ljubljanske TV daje ta izbor prednost zlasti »kakovosti, filmskim iskanjem in novim ustvarjalcem«, zato bodo prej kot dela uveljavljenih avtorjev (Štiglic) na ogled naslovi še »neposvečenih« avtorjev, kot so Karpo Godina, Boris Jurjaševič, Andrej Mlakar, Boštjan Vrhovec. Zgodba Šprajčevega filma, ki je sicer zgnetena z dogajanji, značaji, poantami, je še danes dokaj povedna in aktualna za razmislek o jugoslovanskem družbenopolitičnem sindromu. V podeželskem kraju sanjarijo o industrializaciji in hočejo zgraditi tovarno cementa, a načrt se izjalovi. Krajevno medicinsko sestro zapusti tovarniški strokovnjak, ki se vrne v mesto. Zato se ona zadovolji z ljubeznijo kmetiča. Njena prijateljica, učiteljica, prav tako zapusti vas in odide v mesto. V Krču kar mrgoli prizorov, kjer se problematizirajo tabuji in napovedujejo teme, ki so se uveljavile šele v 80. letih: od onesnaženosti okolja in političnih investicij do samoupravljalske represije, od zapuščanja kmetij in črnih gradenj do konformizma političnih karieristov in do konfliktov med politiko in cerkvijo. ASSASSINIO Dl UN ALLIBRATORE CINESE — The Kiliing Of A Chinese Pookie, ZDA 1976. V četrtek, 1. marca, ob 20.20, na Odeon. Filmska kriminalka. Lastnik zloglasnega nočnega lokala živi zelo udobno življenje med svojimi plesalkami in striptizerkami, toda nenadoma se znajde v velikih težavah, ker je neki tolpi dolžan kar 23 tisoč dolarjev, gangsterji pa zahtevajo od njega, da v zameno za dolg umori starega Kitajca, ki nadzoruje tržišče črnih stav. Rečeno storjeno. Iznajdljivi Ben Gazzara se s taksijem odpelje v Chinatown, opravi umazani posel, za nameček likvidira še nekaj telesnih straž in težko ranjen zbeži. Toda umorjeni Kitajec je bil v resnici zelo pomembna osebnost losangeleškega podzemlja, zato se začne pravi divji lov na nesrečnega Gazzaro. Cassavetesov film ni le rutinska kriminalka, temveč je avtorski prikaz tesnobneaga in podivjanega življenja v sodobni metropoli. VIDEO NOTES Oddaja:..'........... Postaja: ________ Ura:___________________ v________________________y c ■§ s RAI 1 1 1 RAI2 j | RAI 3 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: II mago - Nato per correre 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Variete: Ci vediamo 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Piacere RA1 1 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 Variete: Occhio al biglietto (vodi Valerio Merola) 14.10 Glasbeni variete: Tam Tam Vil-lage 15.00 Tednik o umetnosti, literaturi in znanosti: UAguilone 16.00 Mladinska oddaja: Big! 17.55 Iz parlamenta in vesti 18.05 Aktualno: Italia ore 6 18.40 Kviz: Lascia o raddoppia? (vodita G. Magalli in B. Gambarotta) 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 40. festival italijanske popevke (3. večer) 22.45 Dnevnik 22.55 Festival (2. del) 0.15 Dnevnik in vreme 0.30 Rubrika: Mezzanotte e dintorni 0.50 Dok.: Rojstvo abecede 7.00 Variete: Patatrac in risanke 8.30 Nadaljevanka: Capitol 9.30 Tečaj angleščine in francoščine 10.00 Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, 12.00 Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.15 Diogenes in Gospodarstvo 14.00 Nadaljevanka: Ouando si ama 14.45 TV igri: L'amore e una cosa me-ravigliosa, 15.45 Tutti per uno 16.05 Nanizanka: Cuore e batticuore 17.00 Kratke vesti in Iz parlamenta 17.10 Rubrika: Tutto sul Due 18.20 Športne vesti * 18.35 Nanizanka: Faber 19.25 Rubrika: Rosso di sera 19.45 Dnevnik, šport, vreme 20.30 Film: II piccolo grande uomo (vestern, ZDA 1970, r. Arthur Penn, i. Dustin Hoffman, Faye Dunaway) 22.50 Večerni dnevnik 23.00 Oddaja o aktualnostih: Diogenes 23.50 Dnevnik, vreme, horoskop 0.20 Film: L'alibi era perfetto (krim., ZDA 1956, r. Fritz Lang, i. Dana Andrews, Joan Fontaine) 12.00 Vabilo v gledališče: L ippocam-po (Sergio Pugliese, r. Franco Enriguez, v parterju s kritiki in protagonisti Laura Lattuada) 14.00 Deželne vesti 14.30 Dok.: Aladinova svetilka 15.30 Videosport: rubrika o kolesarstvu in mali nogomet 16.40 Odprti prostor 17.00 Nanizanka: Valerie 17.30 Dokumentarna oddaja: Geo 18.30 BlobCartoon 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Variete: Prove tecniche di festival (vodi Piero Chiambretti) 20.10 Variete: Blob - Di tutto di piu 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Barbato 20.30 Aktualnosti: Chi l’ha visto? 22.00 Večerni dnevnik 22.05 Oddaja o ženskah: Harem (vodi Catherine Spaak) 23.05 Aktualno: Publimania 23.50 Nočni dnevnik 0.05 Pred 20 leti STAJE • Tisoč in ena vloga kopalnice skozi čas Razgaljenemu Smailovemu kvizu Colpo grosso se že nekaj tednov postavlja po robu (po mnenju strokovnjakov sicer precej medlo!) PlayDoy show (ob 23.50 na Italia 1). Glavno besedo bo nocoj imela kopalnica v vseh svojih možnih, predvidenih ali pa tudi ne, uporabah. To bo najzgovorneje prikazala reportaža o vlogi kopalnice skozi čas: od primitivnih čebrov do turških kopeli, od umetniških do filmskih kopalnic (na sliki prizor iz filma Antonij in Kleopatra). ■ZASEBNE TV PO CANALE 5_____________ 7.10 Nanizanke: La grande vallata, 8.00 Una fa-miglia americana, 9.00 Love Boat, 10.00 I Jefferson 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 II gioco delle coppie 15.00 Aktualna oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro 16.00 Zdravniški pregled 16.30 CanaleSzavas 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45Tra moglie e ma-rito 20.25 Variete: Striscia la no-tizia 20.35 Film: El Dorado (vestern, ZDA 1967, r. Ho-ward Hawks, i. John Wayne, Robert Mit-chum) 23.10 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 1.00 Variete: Striscia la no-tizia (pon.) 1.20 Nanizanki: Lou Grant, 2.15 Bonanza 8.00 Nan.: II Virginiano 9.30 Nad.: Una vita da vive-re, 10.30 Aspettando domani, 11.30 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: Strega per amore 12.40 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.40 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 Topazio, 15.20 La valle dei pini, 15.50 Veronica, il volto dell'-amore, 16.45 General Hospital, 17.35 Febbre damore 18.30 Variete: Star 90 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Mai dire si 20.30 Film: Ada Dallas (dram., ZDA 1961, r. Daniel Mann, i. Susan Hayward, Dean Martin) 22.35 Filmski tednik: Ciak 23.25 Rubrika: Veliki golf 0.25 Film: Il calvario di una madre (dram., Fr. 1948, r. Jacgues Daroy, i. Jean Chevrier) 2.20 Nanizanka: Dragnet ITALIA 1_____________ 7.00 Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke 8.30 Nan.: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York, 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 DeeJay Television 15.20 Italijanske smešnice 15.30 Nanizanka: Batman 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanka: Arnold 18.30 Italijanske smešnice 18.35 Nanizanka: L incredi-bile Hulk 19.30 Variete: Tutti Salvi a Sanremo 20.00 Risanka: Denver 20.30 Film: Vai avanti tu, che mi viene da ridere (kom., It. 1982, r. Gior-gio Capitani, i. Lino Banfi, Agostina Belli) 22.20 Rubrika: Calciomania 23.20 Nanizanka: Troppo forte 23.50 Variete: Playboy Show 1.00 Košarka: Chiacago Bulls-Los Angeles La-kers ODEON_______________ 12.30 Nan.:Quattro in amore 13.00 Otroški variete: Sugar, vmes risanke 15.00 Nadaljevanke: Senora, 16.00 Pasiones, 17.00 Mariana, il diritto di nascere 18.00 Nan.: Il supermercato piu pazzo del mondo 18.30 Dok.: Človek in zemlja 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke in smešnice 20.20 TV film: Anzacs, Il sen- tiero della gloria (r. J. Dixon-G. Miller, i. An-drew Clarke, Megan Williams, 5. del) 22.15 Variete: Sportacus 22.30 Rubrika: Forza Italia 24.00 Odeon šport TMC________________ 9.30 Nadaljevanka: Adamo contro Eva 10.15 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nad.: Gabriela 11.30 Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja 13.30 Vesti in šport 14:30 Glasba: Clip clip 15.00 Risanke in nan. Segni particolari - genio 16.00 Film: Operazione El Dorado (pust., ZDA 1980, r. Harvey Hart, i. Jerry Reed)_ 17.45 Aktualno: Ženska TV 19.00 Nanizanka: Autostop per il cielo 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Nanizanka: Matlock 21.30 Rubrika o nogometu 22.50 Vesti in šport 23..5 Nogomet - finale turnirja v Los Angelesu TELEFRIULI__________ 12.00 Nanizanki: Boys & Girls, 12.30 Detective in pantofole 13.00 Dnevnik 13.30 Nanizanka: James 15.30 Musič box 17.15 Nadaljevanki: Diciot-fanni Versilia 1966, 18.00 Cristal 19.00 Vesti 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Zelena dežela 20.30 TV film: Rally (r. Sergio Martino, i. Giulia-no Gemma) 22.00 Nanizanka: Il brivido e 1'avventura 22.30 Tednik: Tigi 7 23.00 Nanizanka: Kodjak 23.30 Dnevnik 0.10 Rubrika: Il salotto di Franca 0.20 Vesti: News TELE 4______________ \GR/\\_SK\ OBRKZ SLOVENSKEMREŽE TV Ljubljana 1________________| 9.00 Mozaik. Spored za otroke in mlade: nan. Sokoli (zadnji del), 9.25 dokumentarec Pragozd pred našimi vrati, 10.10 nad. Paracel-sus (4. del) 11.00 Video strani 15.55 Žarišče 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.45 Mozaik. Tednik (pon.) 17.45 Plesni nokturno 18.00 Spored za otroke in mlade: lutkovna igrica Ku-Ku (1. del), 18.20 nadaljevanka Primeri inšpektorja Potice (3. del) 19.00 Risanka in TV Okno 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik in vreme 19.59 Zrcalo tedna 20.20 Dokumentarec: Prgišča kapljic 21.05 Nadaljevanka: Kotlar, krojač, vojak, vohun (J. Le Carre, i. Alec Guiness, 2. del) 22.00 Dnevnik in vreme 22.20 Oči kritike 23.00 Film: Cabirijine noči (dram., It-Fr. 1956, r. Federico Fellini, i. Giulietta Mašina) | TV Koper___________________________ 13.45 Rubrika: Mon-gol-fiera (pon.) 15.00 Nočni boks (pon.) 15.45 Rubrika: Speedy 16.15 Oddaja o športu: Juke Box 16.45 Košarka NBA 18.15 VVrestling Spotlight 18.45 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Žarišče 20.30 Nogomet - nemško prvenstvo 21.45 TVD Novice 21.55 Oddaja o košarki: Sottocanestro 22.40 Rubrika: Veliki tenis 0.40 Rubrika: Eurogolf 1.40 Oddaja o športu: Juke Box TV Ljubljana 2___________ 16.30 Poskusni satelitski prenosi 17.55 Studio Maribor 19.00 Videomeh (pon.) 19.30 Dnevnikin TV Okno 20.00 Žarišče 20.30 Balet: Možiček (J. Ipavec) 21.00 Vprašajte ZIS 22.00 Poskusni satelitski prenosi ■ RADIO ■ RADIO ■ RADIO RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in pravljica; 8.10 Aladinova svetilka; 8.40 Soft mušic; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Revival; 9.40 Beležka; 9.50 Orkestri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Blues; 12.00 Iz filmskega sveta; 12.20 Priljubljene melodije; 12.40 Naša pesem; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Narišimo pravljico!; 14.30 Od Milj do Devina; 15.00 Glasbena medigra; 15.10 Kulturni dogodki; 15.40 Jazzovski utrip; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Vojna in mir (44. del); 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Pesmica; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes; 13.30 Radio danes, radio jutri; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Gremo v kino; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Priljubljene melodije; 17.00 V studiu ob 17.00; 18.05 Vodomet melocjij; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z instrumentalnimi ansambli; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Mladi val; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Jugo-ton; 17.30 Primorski dnevnik, nato Aktualna tema; 18.00 O glasbi... ob glasbi; 18.30 Glasbene želje; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.30 Simfonija zvezd; 7.35 Glasbeni program; 8.00 Razglednica; 8.20 Glasba in Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.15 Edig Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Tikajmo se; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Voila, studio je nared; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.00 Poreška riviera; 14.05 Glasba; 15.00 Srečanja; 16.10 Kviz; 16.45 Made in YU; 17.00 Srečanje z; 17.05 Bubbling; 18.00 Puz-zle; 18.40 Mi in vi; 19.00 Operete. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Glasbena oddaja: Mix Time; 21.00 Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU Lažnivka Francesca Dellera laže! Pa kaj, protagonistki nadaljevanke La bugiarda (po romanu Alberta Moravie) bo menda dovoljena majhna laž, kot se spodobi za vsako zvezdnico. Da, to je res, toda... Lepa Francesca laže o samem bistvu lastne lepote, o bohotnih prsih in nabreklih ustnicah, s katerimi se je proslavila kot pojem ženskosti. Leta in leta je trdila, da je na njej vse naravno, zdaj pa je tednik, specializiran v takih podvigih, izvlekel na dan stare slike iz leta 1985, preden je Tinto Brass iz nje ustvaril simbol čutnosti. Slike prikazujejo gospodično Cervellero (to je namreč pravi priimek lepotice iz Latine) v hlačah, z rahlo nakazanimi prsmi in povsem normalnimi ustnicami v pravilnem sorazmerju z obrazom. Pred »terapijo« je bila torej Francesca sicer ljubko dekle, ki pa ni imelo nič skupnega s klišejem, ali celo karikaturo osvajalske ženske iz 50. let. Marsikomu se glavna junakinja Brassove-ga Capriccia zdi pretirana, sama pa se hvali, da so jo v Parizu in New Yorku zamenjali za transvestita, kar po našem mnenju neprijetno spominja na silikon, kolagen in druga kemična polnila. Sicer v bistvu nikogar ne bi motilo, če bi Francescine obline ne bile povsem naravne, toda če si izbereš stalno vlogo čutne goske s prikladnimi pritiklinami, res nima smisla, da se jeziš, kadar te oponašajo. Tudi to je znak uspeha! IL PICCOLO GRANDE UOMO — Little Big Man — Mali veliki mož, ZDA 1970. V petek, 2. marca, ob 20.30, na RAI 2. Vestern. Pennov film spada med dela, ki so prevetrila in prenovila stari hollywoodski ustroj ter uveljavila Novi Hollywood. Podobno kot kritični vestern Plavi vojak ali kontestatorski Easy Hider je nocojšnji film pokazal še drugo stran ameriške zgodovine. V njem osvajanje zahoda in pokoli rdečekožcev niso več prikazani črno-belo, temveč je režiserjevo stališče izrecno na strani Indijancev. Tako v pripovedi 121 (?) let starega Jacka Crabba, bivšega pionirja, bivšega »belega Indijanca«, bivšega ubijalca in izvidnika Custerjevega 7. konjeniškega polka, pridejo na dan znameniti in značilni pripetljaji, a tudi malo znani in zamolčani dogodki iz velike epopeje o divjem Zahodu. Prepričljivi protagonist tega »sprehoda« skozi zgodovino westa je Dustin Hoffman. A A VIDEO NOTES Oddaja: ............... Postaja:______________ Ura:__-_____________ __' V_______________________J Koncertna sezona 1990 prehaja zdaj že v vročo fazo. V ponedeljek in v torek bo v milanskem Palatrussardiju nastopil Erič »Slovvhand« Clapton, to pa bo le predigra za malo glasbeno orgijo, ki bo na vrsti naslednji mesec. Med tujimi gosti bodo v Italiji nastopili še Simply Red in Tina Turner, vendar bi tokrat posvetili več pozornosti angleški dvojici Tears lor Fears (na sliki), ki bo med drugim nastopila tudi v Trevisu. Basist Curt Smith in kitarist Roland Orzabal sta bila zadnjič v Italiji pred štirimi leti, ko sta predstavila uspešni album Songs From The Big Chair. Tokrat se vračata s svojo doslej najambicioznejšo stvaritvijo, veliko ploščo The Seeds O/ Love. 20. marca bosta debitirala v Turinu, 22. bosta v Trevisu, 23. v Milanu, 26. v Modeni, 27. v Firencah, svojo italijansko miniturnejo pa bosta zaključila v rimskem Palaeurju 28. marca. Spremljali jih bodo pevka Oleta Adams, kitarist Neil Taylor, saksofonist William Gregory, Andrew Davis pri klaviaturah, bobnar James Copley, Carole Steele s tolkali in vokalistki Adele Bertei in Dorothea Straichn. Tujsko legijo, ki bo naslednji mesec navalila v Italijo, bo dopolnil še Chris Rea, ki bo 15. marca nastopil v milanskem Palatrussardiju in ob tej priložnosti predstavil tudi LP ploščo The Road To Hell. Ureja: Nadja Kriščak Filmi: Kinoatelje Šport: Danilo Bizjak Glasba: Boris Devetak v sodelovanju z Radiom Trst A Sodelujeta: Damiana Ota in Andrej Sik Foto: Križmančič, AGI in AP Uredništvo ne odgovarja za morebitne spremembe tv sporedov. Sicer pravočasna obvestila upoštevamo pri sprotni objavi sporedov. Važno vprašanje Potem, ko je Jakec dobil kolo, je začel opazovati pločnike okoli domačega bloka. »Nagnjeni so!« je ugotovil. »To zato, Jakec, da kadar dežuje, voda steče na cesto!« mu je razložila mama. »To je zato, Jakec, da se bonbon, če pade na pločnik, skotali na cesto in se nihče na njem ne spotakne!« mu je razložila sestra Marjetica. »To je zato, da je enostavneje parkirati z enim kolesom na pločniku!« Jakec pa se je usedel na stopnico pred vhodom v hišo in razmišljal: »To je zato, da otrok, ki vozi po pločniku, mora voziti po strani kot opica v cirkusu!« »Kaj imaš proti opicam?« je rekla mama. »Kaj imaš proti cirkusu?« je rekla Marjetica. »Tudi dirkalci na dirkah vozijo nagnjeni, to ni nič posebnega!« je rekel ata. Jakec pa je povedal bridko resnico: »Svet sploh ni urejen za otroke. Tisti, ki si je izmislil pločnik, je mislil na dež, na smeti, na pešce, na avtomobile, na otroke pa ni mislil!« Mama se je razjezila: »Otroci se tudi vozijo v avtomobilih, pa tudi pešci so, znano je, da veliko smetijo po tleh in če že nočemo reči, da pada dež predvsem zaradi sebe samega, lahko mirno rečemo, da pada tudi zaradi otrok, ne samo zaradi mestnih zelenic!« Jakec pa ni bil zadovoljen: »Svet je potrebno spremeniti!« »Kar spremeni ga!« je rekla mama. »Jaz sem proti!« je rekla Marjetica. Jakec je postal nasilen in nevzgojen: »Kdo te je kaj vprašal?« je zatulil. »Najprej zrasi!« je rekel ata. »Pločniki morajo biti popolnoma vodoravni! Tako da tudi otroci s tricikli lako udobno sedijo in jih sedalo nič ne tišči!« »Ampak Jakec,« je zastokala matna. »V našem mestu je nekaj hribčkov. Ulice so kdaj pa kdaj speljane malo navkreber. Veš, Jakec, nekatere ulice niso ravne. Kako naj bodo potem pločniki vodoravni?« Jakec se je pošteno razjezil. »Tvoje stališče, mama, je neznosno. Kaj takega si res ne bi mislil. Še več, je res mogoče pričakovati tako mnenje od zrele ženske? Ko je vendar jasno, da se otroci vozijo po klančkih navzdol. Ne da bi gonili, dosežejo veliko hitrost in potem zavirajo, vsi pa vemo, kako težko je ustaviti lahek otroški kolešček in kako hudo je, če otroci drvijo z vso naglico in pridrvijo z roba pločnika naravnost na sredo ceste...« »Joj,« je zastokala mama. »Mule nima pameti!« je ugotovila Marjetica. »Vzeli mu bomo kolo, pa bo!« je sklenil ata. »Takšni ste, vi odrasli! Represivni, hudobni, nekonstruktivni!« je Jakec zavzel govorniško pozo. »Ubogemu otroku bi vzeli kolo, ki ga je dobil za peti rojstni dan! Kot da otrok lahko živi brez kolesa! Vsi vemo, da ne more, da to sploh ni mogoče! Namesto...« Tu je Jakec za hip pomolčal... »Namesto, da bi se zavzeli, da bi komunalna uprava razstavila vse hiše v mestu, odstranila vse vzpetine, naredila nove pločnike lepo po ravnem in potem spet sestavila hiše lepo na ravnem, da bi bilo mesto ne samo lepo na pogled, ampak da bi bilo tudi primerno za otroke!« »Nemogoče,« je rekel ata, »to je popolnoma nemogoče!« Franček Rudolf »Seveda,« se je razjezila mama. »Kadar gre za dobro otrok, je torej vse nemogoče, kajne?« »Veš, koliko bi to stalo? Podreti pol mesta?« »Denar je samo izgovor, seveda! Nasprotno: za otroke je potrebno nekaj narediti. Saj so otroci vendar naša prihodnost!« se je mama začudila, zakaj je ata nenadoma ne razume. »Nekaj lahko naredim: skril mu bom kolo. To ga bo spravilo k pameti! Hočem mu narediti veselje, hočem da bi se vozil po pločniku okoli hiše, kaj pa on? Takoj se začne zavzemati za zapravljanje denarja za nesmiselna rušenja in nesmiselne gradnje!« »Če Jakec ne bo imel kolesa,« je pravilno ugotovila Marjetica, »potem ne bo postal kolesar, ko bo velik!« »No, vsaj to je popolnoma vseeno. Že zdaj je namreč jasno, da bo Jakec, ko bo velik, čisto zanesljivo politik!« je ugotovil ata. »Ja, kako pa to veš?« se je začudila mama. »Preprosto,« je povedal ata. »Dobil je kolo za rojstni dan, pa se ne vozi okoli bloka, pač pa nas prepričuje, da pločniki niso prav narejeni. Niti pločnikov niti kolesa ne uporablja, ampak uspelo nas je vse spreti med sabo in prepričati, da se prepiramo zaradi pločnikov in kolesa in otrok!« »Ja, saj res!« je rekla mama. Jakec pa se je že pripravil za nov govor. Je že lovil sapio. »Avtomobile v mestu je potrebno prepovedati!« »Zakaj pa to?« je vprašal ata. »Ko otroci vozimo s kolesi po pločniku, se neprestano zaletavamo v avte, parkirane ob pločniku! Saj se lahko kakšen bicikel še obdrgne in celo malo poškoduje!« je Jakec začel svoj veliki govor. /Ti Tedenski pregovor: Od božiča do pusta imajo ženske velika usta. (slovenski) Spominski datumi: □ Pred 80 leti: 28. 2. 1910 je bila ustanovljena podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda za Sv. Marijo Magdaleno zgornjo in spodnjo. □ Pred 70 leti: 27. 2. 1920 je bil ustanovljen Dramatični krožek v Skednju. □ Pred 60 leti: 27. 2. 1930 sta bili v Gorici ustanovljeni Založba Sigma in Zadružna založba Adria. □ Pred 15 leti: 28. 2. 1975 je bilo ustanovljeno Beneško planinsko društvo. Osebnosti: □ 24. 2. 1945 je v Milanu padel Tržačan Eugenio Curiel, ustanovitelj komunistične organizacije Fronte della gioventii. □ 27. 2. 1945 je pri Sv. Antonu (Pridvor) padla učiteljica in politična delavka Zora Rupena-Katja, ki se je rodila v Mirni peči 22. 1. 1920. □ 27. 2. 1910 se je v Trstu rodil politični delavec Ermanno Solieri. □ 28. 2. 1915 se je v Vrtojbi rodil duhovnik in publicist Kazimir Humar. □ 29. 2. 1980 je umrl antifašistični borec in politični preganjanec dr. Slavko Tuta, se je rodil 27. 9. 1908 v Tominu. X LJUBLJANA Cankarjev dom V OKROGLI DVORANI nocoj, 24. 2., ob 22. uri: premiera gledališke himne Brigade lepote z Gledališčem Helios (ponovitve 1., 2. in 6. 3. ob 21. uri). Opera SNG V VELIKI DVORANI CANKARJEVEGA DOMA nocoj, 24. 2., ob 19. uri: opera Črne maske (Marij Kogoj), dir. Anton Nanut, zborovodja Andrej Misson, rež. Ljubiša Ristič (ponovitve 26. 2. ob 15. uri, 3. 3. ob 17. uri in 17. 3. ob 19. uri). V OPERI v sredo, 28. 2., ob 19. uri: balet Labodje jezero (Čajkovski), dir. Igor Švara. V OPERI v četrtek, 1. 3., ob 19. uri: opera Ukročena trmoglavka (Goetz), dir. Igor Švara. Koreodrama Ljubljana V GRUMOVI KLETI (na Biotehnični fakulteti) v nedeljo, 25. 2., ob 20. uri: Filozofija v budoarju (Markiz De Sade). Drama SNG Nocoj, 24. 2., ob 19.30: Voranc (Dane Zajc), režija Mile Korun, gostovanje PDG Nova Gorica. V ponedeljek, 26. 2., ob 19.30: Mein Kampf (George Tabori), rež. Žarko Petan. V torek, 27. 2., ob 19.30: Medeja (Dane Zajc), rež. in scena Meta Hočevar, kostumi Marija Vidau, glasba Aldo Kumar (ponovitvi 28. 2. ob 19.30 in 1. 3. ob 17. uri). MGL Nocoj, 24. 2., ob 19.30: Junak z Zahoda (John Millington Synge), rež. Edvard Miller (ponovitev 2. 3.). V ponedeljek, 26. 2., ob 19.30: Romeo in Julija (William Shakespeare), rež. Barbara Hieng (ponovitev 27. 2.). V sredo 28. 2., ob 19.30: Vdove (A. Kertesz), rež. Mile Korun (ponovitev 1. 3.). Lutkovno gledališče V VELIKI DVORANI danes, 24. 2., ob 11. in 17. uri: Veliki Kikiriki (Nace Simončič), rež. Matjaž Loboda. V VELIKI DVORANI v četrtek, 1. 3., ob 17. uri: Za vrati zajec (Frane Puntar), rež. Srboljub Stankovič. V VELIKI DVORANI V petek, 2. 3., ob 17. uri: Jajce (Zlatko Krilič), rež. Tine Varl. V LUTKOTEKI v petek, 2. 3., ob 16.30 in 18.30: Mojca in živali (Taufer-Novy), rež. Peter Dougan. nova gorica PDG Nova Gorica V VELIKI DVORANI KD v torek ob 12. in 20. uri: Ta veseli dan ali Matiček se ženi (Anton Tomaž Linhart), rež. Zvone Šedlbauer, Izvirna glasba Darijana Božiča, gostovanje MGL (ponovitvi 28. 2. obli. in 16. uri.) Kulturni dom V MALI DVORANI v petek, 2. 3., ob 17. uri: v okviru abonmaja žalega polžka - Radovedni slonček, avtor in rež. Božo Vovk, gostuje Lutkovno gledališče Lj (ponovitvi 3. 3. ob 9.30, 11. in 16. uri). DESKLE Kulturni dom V petek, 2. 3., ob 13. uri: v okviru abonmaja malega polžka -Radovedni slonček, avtor in rež. Božo Vovk, gostuje Lutkovno gledališče Lj. TRŽIČ Občinsko gledališče V četrtek, L, in petek, 2. 3., ob 20.30: La Marchesa d O (Renzo Rosso) s Carlo Gravino, rež. Egisto Marcussi, (Veneto Teatro). VIDEM Palamostre Nocoj, 24. 2., ob 20.45: Svenimenti, tri enodejanke Antona Čehova - II tabacco fa male, L'orso, La domanda di matrimonio, rež. Antonio Calenda, nastopata Giorgio Albertazzi in Mariangela D'-Abbraccio. V sredo, 28. 2., ob 20.45: Momix Show z gledališko skupino Momix (ponovitve 1., 2. in 3. 3.). Auditorium Zanon V petek, 2. 3., ob 21. uri: Zoe (Giancarlo Cabella), rež. Ruggero Gara, nastopata Angela Finocchiaro in Ruggero Gara s skupino Ater - Emilia Romagna (ponovitvi 3. in 4. 3.). CODROIPO Novo občinsko gledališče (Ul. 29. oktobra) V sredo, 28. 2., ob 20.30: glasbena komedija Via col vento (Massi-mo Cingue-Gustavo Verde) s skupino L allegra brigata. SAN VITO Občinska izpostava Nocoj, 24. 2., ob 20.30: Svenimenti - tri enodejanke Antona Čehova, rež. Antonio Calenda (ponovitve 22., 23. in 24. 2.). LJUBLJANA Cankarjev dom V VELIKI DVORANI v četrtek, 1. 3., in v petek, 2. 3., ob 19.30: koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, dir. Marko Munih, solisti Olga Gracelj, Irena Baar, Eva Novšak-Houška, Branko Robinšak, Ivan Urbas, sodeluje zbor Consortium Musicum z dir. Mirkom Cudermanom (Škerjanc, Charpentier, Handel). Festival Ljubljana V NARODNI GALERIJI v sredo, 28. 2., ob 19.30: Narodne pesmi slovenskih pokrajin - koncert Slovenskih madrigalistov, dir. Janez Bole (Tomc, Marolt, Pahor, Simoniti, Venturini, Prelovec, Gregorc). Koncert je 2. 2. odpadel zaradi bolezni dirigenta. VIDEM Auditorium Zanon V nedeljo, 25. 2., ob 21. uri: Nova madžarska glasba - koncert skupine Makam. Palasport Carnera V nedeljo, 25. 2., ob 21. uri: nastopa rock skupina Litfiba. Palamostre V nedeljo, 25. 2., ob 11. uri: v okviru Nedeljskih koncertov nastopa Videmski komorni orkester (Mozart). PORDENON Avditorij študentskega doma V nedeljo, 4. 3., ob 16. uri: koncert harfista Eddyja De Rossija (Glinka, Faure, Grandjany, Chertok) in klavirskega dua (štiriročno) Šilvia Oliva-Laura Rossetto (Brahm, Ravel). belgijska eksplozija_______________________________ LJUBLJANA Cankarjev dom DNEVI BELGIJSKE PLESNE SCENE V MALI DVORANI v nedeljo, 25. 2., ob 20. uri: Trije plesni filmi - Hoppla! (rež. Wolfgang Kolb, kor. Anne Teresa De Keersmaeker, glasba Bela Bartok); Face a face (Erič Oauwels, kor. Michele Anne De Mey); Muurwerk (Wolfgang Kolb, kor. Roxane Huilmand). V SREDNJI DVORANI v ponedeljek, 26. 2., ob 20. uri: zaključna predstava plesne delavnice, ki jo pripravlja koreografinja Nadine Ganase. V SREDNJI DVORANI v torek, 27. 2., ob 19. uri: Prinašalka slabih novic (kor. in rež. Wim Vendekeybus, glasba Thierry de Mey). Predstavo je produciralo šest pomembnih gledališč in festivalov iz Belgije, Francije in Avstrije. V sredo, 28. 2., ob 19. uri: Belgijski ples v osemdesetih - predava Alex Mallems, sodelavec Flamskega gledališkega inštituta. V SREDNJI DVORANI v sredo, 28. 2., ob 21. uri: Maximalist! -belgijska glasbenoscenska skupina s svojo zanimivo eksperimentalno glasbo vstopa v XXI. stoletja. V okviru Belgijske eksplozije bo tudi video program, ki bo predstavil posnetke treh predstav Jana Fabra: Intervju, ki umira,-Palača ob štirih zjutraj in Reinkarnacija bogov. Posebej zanimiva pa sta videa Rensko zlato in Walkira, ki sta nastala na podlagi VJagnerjevih skladb. druge prireditve_______________________________ LJUBLJANA Cankarjev dom V SREDNJI DVORANI v četrtek, 12. 3., ob 19. uri: 4 x 8000 -predavanje alpinista Vikija Grošlja. PORTOROŽ Avditorij V sredo, 28. 2., ob 19. uri: Afrika, spomin na leto dni življenja -predavanje Zvoneta Šeruge, ki je s svojo sopotnico Romano na motociklu obkrožil svet. V petek, 2. 3., ob 20. uri: film Donator, rež. Veljko Bulajič (i. Peter Carsten). Sledi razgovor s Petrom Carstnom in glasbenikom Arsenom Dedičem. Horoskop od sobote, 24. februarja, do petka, 2. marca 1990 Pripravlja SREČKO MOŽINA OVEN (21.3.-19.4.) — VI IN DELO: I 9 Napoved je za vas dokaj ugodna, saj je pred vami razgiban teden. Ugodni Merkur bo Pozitivno vplival na razvoj dogodkov. Rojenim od 8. do 18. 4- pa zvezde niso naklonjene; Neprijetnosti lahko povzročita Mars in Saturn. Možnost nepričakovanih stroškov ali nesporazumov. VI IN DRUGI: Vzemite si več časa za pristnejši odnos s partnerjem. .V godna dneva bosta ponede-bek in petek. v BIK (20.4.-20.5.) — VI IN DELO: Zvez-r A de vam nudijo možnost, da brez ,. večjih težav izpe- tete, kar ste si zadali. Obstaja *Ner varjetnost, da se vam za-adi neugodnega Merkurja pri Notu kaj malega zatakne, ven-ar večjih ovir ne pričakujte, j^pzitivni vplivi Venere in ČJarsa bodo prispevali k do-fernu razpoloženju in novim plovnim uspehom. VI IN .KUGI: Prijetne novosti na Ustvenem področju. Ugodna nova bosta četrtek in petek. ________ DVOJČKA (21.5.- J '7 20.6.) — VI IN DELO: Napoved je precej ugodna. Merkur in Luna vam bosta med tednom pretežno naklonjena, pa vam bo šlo delo od rok in z večjo lahkoto boste kos ciljem, ki ste si jih zastavili. Marsikatera želja se vam bo izpolnila in napredovali boste. Posebno naklonjene bodo zvezde rojenim junija. Muhast bo ponedeljek. VI IN DRUGI: Ne pozabite na to, kar ste obljubili. Ugodna dneva bosta sobota in sreda. RAK (21.6.-21.7.) — VI IN DELO: Obe-ta se vam razgiban w fjl delovni teden. Ugodni Jupiter bo spodbudno vplival na uspeh pri delu in na načrte. Precejšnja je verjetnost ugodnih sprememb in novosti. Rojenim od 11. do 21. 7. bosta Saturn in Mars precej nasprotna. Bodite previdni! Grozijo vam neljubi dogodki in neprijetna presenečenja. VI IN DRUGI: Presenetil vas bo nekdo, ki mu slepo zaupate. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. _ LEV (22.7.-22.8.) — VI IN DELO: Te-JL f den vam bo pretež-\ no naklonjen. Ponudila se vam bo enkratna priložnost za enostavnejšo in hitrejšo izpeljavo načrtov. Nasmehne se vam lahko sreča predvsem na poslovnem področju. Rojenim avgusta se prenagljene odločitve lahko maščujejo. Neprijazni Merkur lahko tudi povzroči nekaj prehodnih težav in sitnosti. VI IN DRUGI: Nekoga boste ujeli na laži. Ugodna dneva bosta torek in sreda. DEVICA (23.8.-22.9.) — VI IN I I DELO: Pričakujete I |y| lahko ploden in pester teden. Zvezde so vam še vedno precej prijazne. Zadovoljni boste, ker se vam bodo nekatere želje izpolnile. Zaupajte v lastne sposobnosti in pokažite več samo-iniciative. Obstaja precejšnja verjetnost pomembnega uspeha na ekonomskem področju. Muhast bo ponedeljek. VI IN DRUGI: Prijatelj vam bo dobro svetoval. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. TEHTNICA (23.9.-22.10.) — VI IN JLJF DELO: Pred vami je precej nemiren, a ustvarjalen teden. Naklonjena Merkur in Luna bosta spodbudno vplivala na uspešen izid pričakovanj in marsikaj se bo obrnilo na bolje. Rojenim od 12. do 22. 10. zvezde niso naklonjene. Neugodni Saturn, Mars in Venera lahko povzročijo nevšečnosti. Muhasta bo sreda. VI IN DRUGI: Ne zanašajte se preveč na nekoga. Ugodna dneva bosta sobota in petek. ■ ^ ŠKORPIJON ITI (23.10.-21.11.) — VI IN DELO: Obeta se | | vam zanimiv de- lovni teden. Prijazna Venera in močni Mars bosta prispevala k srečnemu poteku dela in prijetnim dogodkom. Sreča vam bo naklonjena, pri delu boste napredovali. Rojenim od 9. do 19. 11. Merkur ne bo prijazen, zato jim grozijo prehodne težave ali različne sitnosti. VI IN DRUGI: Čimprej razčistite neki nesporazum. Ugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek. STRELEC (22.11.-21.12.) — VI IN ^ DELO: Zvezde so \r vam prijazne. Čas je primeren za nove pobude in načrte. Uspelo vam bo izpeljati nekaj, kar si že dolgo želite. Vaša iznajdljivost vam bo med tednom še kako prav prišla. Poskusite čim bolje izkorisiti priložnosti, ki vam jih bo teden ponudil. Ponedeljek vam lahko kaj malega ponagaja. VI IN DRUGI: Pozori Nekdo vas bo postavil na preizkušnjo. Ugodna dneva bosta torek in sreda. - ^ KOZOROG (22.12.-rl 19.1.) VI IN DELO: Pred vami 1 L le verjetno nekoli-** ko naporen teden. Ker vam Mars in Saturn lahko povzročita kakšne nepričakovane težave z zdravjem ali zastoje pri delu, bodite v odločitvah karseda preudarni. Ob koncu tedna bosta vaša vztrajnost in prizadevnost obrodili sadove. Torek in sreda ne bosta ugodna. VI IN DRUGI: Veselo družabno srečanje vas bo razvedrilo. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. VODNAR (20.1.-AJ^ 18.2.) VI IN DELO: Teden bo delovno ugoden in ~ zanimiv. V sredo ali četrtek vam sicer ne bo šlo vse tako, kot ste načrtovali, vendar kakšnih večjih težav zagotovo ni pričakovati. Precej prijazne vam bodo zvezde predvsem v prvi polovici tedna. Čaka vas nekaj zanimivih srečanj in novih spoznanj. VI IN DRUGI: Pozor! Niso vsi znanci tudi prijatelji, kot pogosto mislite. Ugodna dneva bosta sobota in nedelja. RIBI (19.2.-20.3.) ^ ^ VI IN DELO: Nebo vam je še vedno ^ naklonjeno. Odprle se vam bodo nove možnosti za uresničitev želja in načrtov. Okoliščine vam bodo šle na roko in polni boste energije. Ugodni Mars bo spodbudil vaše delovne sposobnosti. Obstaja tudi možnost pomembnih dosežkov. Precej prijazne bodo zvezde rojenim marca. VI IN DRUGI: Nekdo vam bo pripravil lepo presenečenje. Ugodna dneva bosta ponedeljek in petek. Po mnenju socialistov ob bližnjih volitvah KD nima monopola za mesto župana V Kulturnem domu predstavili knjigi dr. Siškoviča in dr. Stranja Dragoceni znanstveni publikaciji za poznavanje naše stvarnosti Goriški socialisti ne izključujejo možnosti, da bi kak njihov predstavnik po majskih volitvah lahko kandidiral za župana mesta Gorice. Tako je bilo rečeno na včerajšnji tiskovni konferenci, ki jo je mestno tajništvo socialistične stranke sklicalo, da bi podalo oceno petletne mandatne dobe na go-riški Občini. S tem v zvezi so socialistični predstavniki dejali, da ne vidijo razloga, da bi Krščanska demokracija imela v Gorici monopol, kar zadeva mesto župana. Sicer so v isti sapi potrdili, da je njihov osnovni cilj ohranitev petstran-karske koalicije, ki je v zadnjem desetletju zagotovila upravno stabilnost in odločno prispevala k gospodarski, družbeni, kulturni in urbanistični rasti mesta. Skrb goriških socialistov, kot je bilo poudarjeno na srečanju z novinarji, je bila prvenstveno usmerjena v prizadevanje, da bi mestno stvarnost premaknili z določene statičnosti, ki je postala že tradicionalna. V konstruktivnem sodelovanju z ostalimi političnimi strankami petstrankarske koalicije pa so se zavzemali, da bi mesto dobilo novega elana in se obogatilo z vseh zornih kotov. V tej zvezi so omenili skrb za šolska vprašanja, industrijski sektor, vprašanja prometa in okolja. Prvenstveno pa so skušali okrepiti tisti gospodarski sektor, ki je perspektivno vezan na velike in pozitivne spremembe, ki smo jim priča v vzhodni Evropi. Kar zadeva bodoče odnose s PSDI, so bili mnenja, da ni razlogov za pre- kinitev sodelovanja, čeravno je tudi res, da se je v PSI prelil dobršen del članov in somišljenikov socialdemokratske stranke. Manjše pa so možnosti za sodelovanje s KPI, saj so stališča teh dveh strank na Goriškem dokaj različna. Kar zadeva vprašanje slovenske narodnostne skupnosti, so predstavniki PSI dejali, da nameravajo tudi v bodoče ohraniti maksimalno pozornost in s tem v zvezi se zavzeli za pravičen zakonski osnutek. O korenitih spremembah v sosednji Sloveniji so posoški socialisti prepričani, da bodo le prispevale k še večjemu sodelovanju, saj je težko uresničiti določene programske izbire, ne da bi računali na sodelovanje s sosednjimi deželami in v prvi vrsti s Slovenijo. Predstavili proračun Občine Doberdob Na včerajšnji seji doberdobskega občinskega sveta je med drugim uprava predstavila proračun in programsko poročilo za letošnje leto. Proračun naj bi ostal v glavnih obrisih količinsko podoben lanskemu, skupni znesek pa se bo sukal okrog 4 milijarde lir. Občinska uprava je letos za raznovrstne investicije predvidela dobri dve milijardi in 800 milijonov lir. O programskem poročilu in o še nekaterih drugih sklepih bomo podrobneje poročali v prihodnjih dneh. V okviru ciklusa Srečanja z avtorjem je uprava goričkega Kulturnega doma ob sodelovanju Slovenskega raziskovalnega inštituta v sredo zvečer predstavila knjigi pokojnega dr. Karla Šiškoviča »Znanstvena razmerja do vprašanj narodnosti« ter dr. Pavla Stranja »La comunita sommersa: gli sloveni dalla A alla Ž«. Po posegih predsednice doma Nade Sanzin in odgovornega za knjižne izdaje pri ZTT Mirana Košute je Boris Race razčlenil Šiškovičevo delo ter aktivnost v okviru naše skupnosti. O avtorju je dejal, da je dobršen del svojega zanimanja posvetil skrbi za manjšinsko problematiko in s tem v zvezi predstavljal SKGZ v Cassandro-vi komisiji pri predsedstvu vlade. Knjigo je treba ceniti, je še dodal Race, predvsem kot izhodišče za nadaljnje vrednotenje in ohranjevanje slovenske narodnostne skupnosti. Pavel Stranj, ki je uredil knjigo, je o Šiškoviču dejal, da je imel veliko zgodovinsko kulturo, ki mu je bila v oporo v skrbi do narodno-manjšinskega vprašanja. Glede druge knjige, ki jo je Pavel Stranj napisal v italijanščini, je Boris Race omenil, da predstavlja prvi celo- vit pregled zgodovine in sedanjosti naše skupnosti in je zato izredno pomembna za italijanskega bralca, ki si hoče ustvariti jasno sliko o Slovencih v zamejstvu. Da je tako, priča tudi veliko zanimanje za to delo, ki je skoraj pošlo in ga bo treba ponatisniti. Sam avtor pa je pristavil, da je v knjigi ob goli informaciji želel pristaviti tudi razlago o prisotnosti, upravičenih zahtevah in dejavnosti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Na sliki (od leve): Miran Košuta, Nada Sanzin, Boris Race in Pavel Stranj, (foto Pavšič) razna obvestila Sindikalna zveza SPI-CGIL v Doberdobu vabi na sestanek vse upokojence v ponedeljek, 26. t. m., ob 15. uri na novem sedežu v pritličju šole (pri pošti). Predstavili bodo socialne novosti finančnega zakona. Ob tej priložnosti bodo razvili nov zvezni dvojezični prapor. SPD Gorica priredi 1. marca ob 20.30 v predavalnici knjižnice D. Feigel v Križni ulici Večer o Doberdobskem krasu. izleti Društvo slovenskih upokojencev obvešča, da bosta avtobusa za Črni vrh jutri, 25. t. m., odpeljala ob 14. uri iz Sovodenj oz. izpred gostilne Paulin v Drev. XX. septembra. SPD Gorica obvešča, da bo avtobus za jutrišnji smučarski izlet na Helm odpeljal ob 6.30 s Korna (ob 6.40 iz Štandreža, ob 6.45 iz Sovodenj). Danes pustovanje na Komu jutri pa sprevod po mestu Letošnji pust nas bo čez štiri dni že zapustil, vendar prav v teh poslednjih dneh bo veselje in sproščeno razpoloženje doseglo višek. Danes bo najbolj živo na Komu, kjer prirejajo prijatelji žlahtne kapljice, oziroma "Gli amici del taie-to" že peto pustno rajanje. Praznik se bo pričel že ob 14.30, ko se bodo vse maske zbrale na Travniku. Ob 15. uri se bo pisana množica napotila do Korna, njen korak bo spremljala godba na pihala iz Orzana. Na Komu bo nastopila folklorna skupina "Balemo insieme", ob 17. uri pa bodo nagradili osnovnošolce, ki so se udeležili natečaja v risanju. Pol ure kasneje bodo nagradili še najlepše maske, sledila bo pustna veselica vse do poznih nočnih ur. Za glasbeno spremljavo bodo poskrbeli Angelo, Benito in Vittorio, prireditelji med drugim obljubljajo, da ne bo manjkalo dobrega vina in slastnih krofov. Osrednja goriška pustna prireditev bo jutri, ko bodo ob 13.45 krenili iz Podturna pustni vozovi in našemljene skupine. Pustni sprevod se bo vil po Ul. Vittorio Veneta in 24. maja vse do Korza, pa po Ulici Oberdan na Travnik. Prireditelji, člani Odbora za ohranitev ljudskih običajev iz Podturna in skupina navdušencev "Camevale giovane", napovedujejo, da se bo sprevoda udeležilo preko 600 mask. Med temi so najavile prisotnost tudi slovenske skupine iz Gabrij, Rupe-Peči in Podgore. Gabrci bodo prikazali mačko iz Troje, Rupnci in Pečani so si zamislili vijoličasto kravo Milko, Podgorci pa bodo pokazali pravo luknjo v ozonu. Na Travniku bo tudi bogata tombola, nakar bodo nagradili najlepše pustne skupine in vozove. Sledila bo ob mraku tradicionalna izpoved goriške pustne zavetnice - bele dame, ki se bo prikazala na grajskem obzidju. Goričani bodo pusta pokopali v sredo, 28. t. m., ko bo v popoldanskih urah s Korna krenil žalni sprevod po mestnih ulicah. Goriški župan je z odredbo prepovedal metanje smukca in podobnih snovi med sprevodi in pustnimi prireditvami na javnih mestih. Kršilce bodo kaznovali v smislu čl. 22 d občinskega pravilnika. Jutri, 25. t. m., bodo javni lokali, ki imajo ob nedeljah tedensko zaporo, lahko izjemoma odprti. V ponedeljek, 26. t. m., bodo lahko vse trgovine odprte, na pustni torek pa bodo v popoldanskih urah morale ostati zaprte vse trgovine z blagom na drobno. SLOM Goriški odsek Slovenskega raziskovalnega inštituta vabi na otvoritev prenovljenih prostorov, ki bo v danes, 24. t. m., ob 11.30 v Križni ulici 3. SMReKK HONOLULU PARTY JU Ansambel Happp daps Danes, 24. februarja, ob 21. uri v Kulturnem domu Predprodaja vstopnic: Radio Gorizia 1 Disco club - Potovalni urad Gotour -Kulturni dom KPJ zvrača na večino krivdo za paralizo občinskega sveta Polemika v zvezi z afero Fiorelli-Scarano se nadaljuje. Na obtožbe strank večinske koalicije opoziciji, češ da z obstrukcionizmom zavira upravljanje mesta, enako ostro odgovarja KPI. V tiskovnem poročilu ugotavlja, da zaradi odsotnosti mnogih svetovalcev večine navadno le prisotnost opozicije zagotavlja sklepčnost občinskega sveta; da se po krivdi večine že dve leti nista sestali svetovalski komisiji za gospodarska in socialna vprašanja, kar je izzvalo protestni odstop svetovalcev KPI; da župan ne sklicuje načelnikov svetovalskih skupin za načrtovanje dela; da so štiri krize zaradi sporov v koaliciji povzročile 10-me-sečni zastoj v delu občinskega sveta; da župan ni nikoli dal v razpravo občinskemu svetu vprašanj kot je izbira lokacije nove bolnišnice, pač pa so o tem odločali "v intimnih sredinah". Ni torej naključno, da je prišlo do torkovega "izbruha", potem ko je župan tudi iz strahu pred pomisleki v sami večini postopal na prezirljiv in nesprejemljiv način, zaključuje KPI in zvrača na upravo vso krivdo za zastoje v delovanju občinskega sveta. Surov napad za 5 tisoč lir Dvajsetletni Marco Sut iz Portog-ruara je bil predsinoči žrtev krvavega roparskega napada v Tržiču. Neznani napadalec mu je odnesel le 5 tisoč lir, toda Sut se bo zaradi ran in udarcev moral zdraviti 20 dni. Do napada je prišlo okrog 21. ure v Ul. Valentinis. Sut je komaj zapustil bar "Alla Romana" in se napotil peš proti železniški postaji. Nekdo je za njim zakričal: »Na, vzemi pivo«. Obrnil se je, toda namesto piva je dobil silovit udarec pesti v obraz. Vrglo ga je vznak, napadalec pa ga je začel divje obdelovati s pestmi in brcami. Vzel mu je denarnico s komaj 5 tisočaki in pas. Sut je obležal v nezavesti in se zdramil šele malo pred 1. uro pri ne- kdanji oljarni Gaslini nekaj desetin metrov od kraja napada. Opotekajoč se je povlekel do bližnje ulice, kjer mu je priskočil na pomoč mimoidoči, nato pa so ga z rešilcem prepeljali v bolnišnico. Ugotovili so mu zlom nosne kosti, rane po obrazu in otekline na očesu ter ga sprejeli na zdravljenje v kirurški oddelek. O napadalcu kljub takojšnji akciji karabinjerjev in policije ni sledu. Sut*je povedal, da je rdečelas, visok okrog 185 cm in da je imel na sebi usnjen jopič. Pri vsem tem pa preseneča okoliščina, da ni nihče opazil napada in niti ranjenega mladeniča, ki je več ur ležal nedaleč od dokaj prometne ulice. S tovornjakom zgrmel v Sočo Na cesti med Novo Gorico in Kanalom se je v četrtek popoldne pripetila huda prometna nesreča, v kateri je izgubil življenje 24-letni šofer iz Stare gore Robert Marvin. Ostal je vklenjen v razbitinah kabine tovornjaka, ki je zgrmel v Sočo. Truplo mladeniča so iz razbitin potegnili komaj včeraj popoldne, potem ko so s posebnim žerjavom in ob pomoči potapljačev dvignili iz vode tovornjak. Do nesreče je prišlo okoli 16.15, ko sta na nepreglednem ovinku bočno trčila dva tovornjaka. Prvega, ki je vozil iz Nove Gorice proti Kanalu, je upravljal 35-letni Angel Saksida iz Zalošč, ki je pri nesreči ostal nepoškodovan. V drugem, ki je vozil v nasprotni smeri, pa je bil Robert Marvin. Po trčenju dveh težkih vozil (ponesrečenec je vozil vreče s cementom) je Marvinov tovornjak zasukalo na desno, podrl je kovinsko ograjo in zgrmel v Sočo. Z reševalno akcijo so začeli kmalu po nezgodi, zaradi teme pa so jo morali prekiniti in nadaljevati včeraj zjutraj. kino Gorica CORSO 18.00-22.00 »Le ragazze della ter-ra sono facili«. VERDI 18.00-22.00 »Crimini e misfatti«. Igra Woody Allen. VITTORIA 17.30-22100 »Conturbanti es-perienze di una ragazzina in calore«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič COMUNALE 18.00-22.00 »E' stata via«. Režija Peter Hall. EXCELSIOR 18.00-22.00 »Non guardarmi, non ti sento«. Nova Gorica SOČA (Kulturni dom, mala dvorana) 18.00-20.00 »Dva vraga iz Chicaga«. 22.00 Nočni kino: »Superdesetka«. SVOBODA (Šempeter) 20.00 »Rdeča polja«. DESKLE Danes zaprto. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Dr. Rita Bassi - Ul. Don Bosco 175 - tel. 32515. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska lekarna - Ul. Terenziana 26 -tel. 482787. __________pogrebi_____________ Danes ob 9.30 Stanislao Stefanini iz hiše žalosti v Ul. Seminario 2 na glavno pokopališče, ob 10. uri Maria Depase vd. Poletti iz splošne bolnišnice v Devin. T V sredo, 21. februarja, se je rodila za novo življenje naša draga sestra, svakinja in teta dr. Viktorja Komjanc vd. Vogrič Maša zadušnica bo v župni cerkvi v Števerjanu v sredo, 28. februarja, ob 19. uri. Vedno nam bo v spominu. Sestra Justina, Marija, brat Ivo, svakinja Mirjam, svak Stano ter nečakinje in nečaki Kalifornija, Gorica, Malcesine, Šte-verjan, 24. februarja 1990 zastopstvo nnnn O GORICA: Korzo Italia 169 — Tel. (0481) 520830 AGUZ01/ 0 &S|iiZZviii pA VAS VADI OD DANES, 24. FEBRUARJA, NA PREDSTAVITEV/N PREIZKUŠNJO NOVEGA AVTOMOBILA Tempra VADI VAS TUDI NA RAZSTAVO RADUENIH AVTOMOBILOV - TRŽIČ: Ul. 4. novembra 31 — Tel. (0481)481725-481565 V Kulturnem domu od 2. do 6. marca Letos na vrsti že 5. Film video monitor V "štabu" Kinoateljeja v Križni ulici je te dni vzdušje mrzlično in polno delovnega zanosa. Vse sile so napete za pripravo Film video monitorja, pregleda slovenske filmske, televizijske in video proizvodnje v Sloveniji v letu 1989. Prevajanje dialog listov, priprava kataloga, stiki s številnimi gosti, zagotovitev tehnične opreme ter kaset in filmov so le nekatere med zahtevnimi nalogami, ki jih v teh dneh razrešujejo organizatorji, da bi bilo vse nared do prihodnjega petka, ko se bo začel letošnji Monitor. Goriški festival slovenskega filmvidea je letos pred 5. izvedbo, kar pomeni že prvi jubilej, ki ga nameravajo obeležiti z dodatno obogatitvijo klasičnega programa. Letošnja filmska bera na Slovenskem je količinsko nekoliko skromnejša kot v prejšnjih letih (kakovost pa bomo lahko sami presodili). Vendar to ne bo pogojevalo celovite ponudbe manifestacije, ki bo z marsikatero novostjo letos še bogatejša. Peti Film video monitor (ki ga prirejajo s finančno podporo slovenskega in italijanskega denarnega zavoda - Kmečke banke in Casse di Risparmio - kar je tudi po svoje pomenljivo) se bo začel v petek, 2. marca, in se zaključil v torek, 6. marca. Pred uradno otvoritvijo s sodelovanjem uglednih gostov in predvajanjem filma Veter v mreži v režiji Filipa Robarja Dorina, bo ob 20. uri odprtje razstave vinjet prvega karikaturista ljubljanskega Dela Franca Jurija. Razstava bo na ogled med petdnevno manifestacijo in se navezuje na pomen ter vsebino pregleda. »Če pazljivo razčlenimo dogajanja zadnjih let,« utemeljujejo organizatorji, »spoznamo, da so posnetki in zvoki - poleg oblikovanja priložnosti za srečanja in izmenjave mnenj z avtorji in slovenskimi intelektualci med prejšnjimi goriškimi Monitorji v drugi polovici tega desetletja - v dobršni meri pripomogli k razumevanju, če že ne k napovedi tistega, kar se je v zadnjih mesecih dokončno uresničilo: namreč narodna suverenost Slovencev, vnašanje političnega pluralizma z oblikovanjem novih političnih strank, prve demokratične volitve.« Tako kot sta film in televizija občutljiva termometra družbenopolitičnih premikov, naj bi tudi karikature s svojo satirično sporočilnostjo osvetlile napetosti in prenovitvene pritiske v slovenski družbi. O tem bo govor tudi na letošnji okrogli mizi (3. marca ob 10.30) na temo Slovenija '90: izzvi političnega pluralizma v medijskih kulturah. Prispevki, ki jih objavljamo na tej strani, obravnavajo nekatere pomembnejše celovečerce in kratke filme, TV oddaje in video stvaritve, ki jih bomo v mali in veliki dvorani Kulturnega doma lahko gledali vse dni Monitorja od 15. ure dalje do poznih večernih ur. Posebno pozornost bo ob najnovejši produkciji zaslužila retrospektiva filmov, televizijskih prenosov gledališčih iger in izvirnih televizijskih del Jožeta Babiča. Naša stvarnost (in ustvarjalnost) bosta letos še izraziteje prisotni na pregledu z informativnim sporedom Zamejci in Kinoateljejevo dokumentarno video-razstavo, poleg tega pa bodo gledalci in kritiki imeli na videokasetah možnost ogleda vseh najboljših filmov na Slovenskem v osemdesetih letih. Na velikem platnu celovečerni, mladinski in kratki filmi Ob slovenskih filmih 1989 pregled del Jožeta Babiča Splošne ekonomske razmere in fiziološka plimovanja v proizvodnji botrujejo dejstvu, da je letos Film Video Monitor, kar se tiče filmov v rednem programu, neprimerno lažji kot prejšnja leta. Trije so letošnji celovečerni filmi. Medtem ko je Umetni raj Karpa Godine, film o Fritzu Langu, v končni fazi priprave (poslali ga bodo v Cannes), bo Viba film predstavila v Gorici dva filma: v prvi vrsti Veter v mreži Filipa Robarja Dorina, ki je že navdušil v Celju na Tednu domačega filma in s katerim je potem sam režiser zmagal nagrado za film iz Prešernovega sklada. Film govori o tako imenovani Novomeški pomladi, ki je v dolenjski prestolnici vzniknila 1920. leta, ko so gimnazijci organizirali pravi shod tedanje napredne umetnosti. V prvem planu sta dolenjska literarna junaka Miran Jarc (v filmu Danijel Bohorič) in Anton Podbevšek (Andrej Vrezec). Vendar pa ne tičijo vrline filma samo v literarnem navdihu, ampak predvsem tudi v živi in premišljeni vizualizaciji, ki jo je Filip Robar Dorin (No-vomeščan on sam) imel čas premlevati skoraj deset let - toliko časa je namreč prešlo od osnutka do končne realizacije. Viba nikoli ne pozablja na mlajše, saj je mladinski film reden gost njenih vsakoletnih programov. Letos pa nismo dobili (še!) nove Školjke, ampak lutkovni film. Scenarij za Coprnico Zofko je spisala Svetlana Makarovič, kot so njeni tudi osnutki za lutke in songi, posnel pa jo je dolgoletni ravnatelj Lutkovnega gledališča Ljubljana, režiser Matija Milčinski. Slovenska kinematografija ne premore še celovečernega risanega filma, čeprav ga Zvonko Čoh in Milan Erič pripravljata že nekaj let (Socializacija bika mu bo ime), zato pa je pred nami v zadovolj- Režiser Filip Robar Dorin stvo mlajših lutkovni film, tj. film lutk, ki jih pred kamero vodijo z nevidnimi nitmi spretne človeške roke. Coprnica Zofka pa lahko kaj nauči tudi odrasle, saj je film o prijateljstvu in žrtvovanju za osebo, ki jo imaš rad. Nekdo drug je tretji naslov, ki ga beležimo med prisotnimi. "Nekdo drug" je tudi njegov producent, Trajna delovna skupnost STUDIO 37, ki je tako prvič zaplula v "kulturno" produkcijo, medtem ko je bila doslej le izredno uspešna komercialna enota. Scenarij za film je spisal Branko Gradišnik, režiserski doprinos pa je dal Boštjan Vrhovec. V bistvu gre za zgodbo, ki se gradi okoli ljubljanskega Jacka Razparača, srhljivka pa se skozi zgodbo prelevi v film o odnosu med očetom in sinom. Če smo s tem pregled produkcije celovečercev končali, seznam še ni izčrpan. Kot nadaljevanje lani začetega prikazovanja akademskih filmov AGRFT bosta na sporedu še dva kratka filma: Nekoč je bilo Aleša Verbiča, izvrsten poklon velikemu Sergiu Leo-neju, in Silicijev horizont "Manufakture za arhitekturo in film". Vanjo se je poskril diplomant Igor Zupe, ki je privedel do konca doslej najzahtevnejši diplomski film sploh: 35-minutni katastrofalni film v kratki dolžini. Film Video Monitor se bo sklenil s predstavitvijo ekranizacije Kocbekove novele Črna orhideja. Z njo bo prikazan tudi dokumentarec o slovenskem mislecu in pisatelju, Edvard Kocbek -skica za portret (1984), ki je zadnje kratko delo verjetno najboljšega slovenskega filmskega dokumentarista Jožeta Pogačnika. Razen tega pa bo Film Video Monitor potekal v senci velike osebnosti slovenskega gledališča, ki pa je zapustila vidno sled tudi v filmskem in televizijskem snovanju. Jože Babič je bil leta 1960 režiser nepozabne Veselice (po Benu Zupančiču) in še drugih petih dolgometražnih filmov: Tri četrtine sonca (1959), Sudar na paralelama/Na vzporednicah (1961), V sukobu/V spopadu (1963), Po isti poti se ne vračaj (1965), Poslednja postaja (1972) in kratkometražnega portreta, s katerim je zapisal -V Slovenski film ustvarjanje Lojzeta Spacala (Barve spomina). Poleg filmskega režiranja je dolgotrajno deloval na ljubljanski TV in ob več kot dvajsetih televizijskih prenosih gledaliških iger v lastni režiji je tudi avtor izvirnih televizijskih projektov in predelav, ki še čakajo na ustrezno vrednotenje. ALEŠ DOKTORIČ Več kot ducat del v izboru programov RTV Ljubljana TV in video silita v ospredje Zanimiva ponudba umetniških in dokumentarnih oddaj Informativni spored Slovenci v Italiji Na goriški razstavi letne slovenske filmvideo proizvodnje zadobivajo vse večjo vlogo realizacije in dela, ki niso tradicionalno filmska - to je televizijska in video produkcija. Če je bila tovrstna proizvodnja v prvih izdajah FVM v tako rekoč obrobnih sporedih, si sedaj vedno bolj zasluži čast večernih in dobro obiskanih popoldanskih predvajanj. Še ostajata v spominu npr. lanski uspešnici (s strani krajevne in kritiške publike) TV Ljubljana: Stara mašina in Montaža ekstaze, ki sta z nenavadno mešanico realizma in neposrednosti dokumentirali mitinge po Jugoslaviji in odnosno velik ljubljanski shod za osvoboditev "štirih". Kaj pa letošnji spored? Dobršen ducat letos predstavljenih TV del izhaja, kot je že postala tradicija, iz dveh programov TV Ljubljana: Umetniškega in Dokumentarnega. Iz prvega bodo na sporedu kar tri realizacije, ki imajo na neki način ambicije ali dostojanstvo srednjemetražnega (Črna orhideja, M. Klopčič), celovečernega (Trinajstica, A. Tomašič) in "velikega" filma (Pripovedke iz medenega cvetličnjaka, B. Šprajc). Ta dela odmevajo v komaj odstrto in "detabuizirano" preteklost (Klopčičev TV film po Kocbekovi noveli iz anatemizi-rane zbirke Strah in pogum-, Kocbeku bo posvečen poseben večer z dodatnim predvajanjem Pogačnikovega Edvard Kocbek, skica za portret), v še občuteno polpreteklost (slo-yensko in jugoslovansko leto '68 v Šprajčevi nadaljevanki) in v igrivo, hudomušno, cool - kot se reče v Ljubljani -sodobnost (Tomašič). Dokumentarni program pa nam spet ponuja nekaj, za nas posebej zanimivih naslovov: Zamejce A. Mlakarja, ki ga je koproduciral tudi goriški Kinoatelje; zgodovinsko-aktu-nlni mimohod Od Križa do Štivana, ki sta ga opravili avto-rici M. Janžekovič in D. Makuc, skozi spomenike tradicije in semaforje sodobnega položaja našega narodnostno meša-dega okolja; H. Koder in D. Mrovlje pa sta v rodni Matera-ni posnela prisrčen portret istrskega pisatelja Fulvia Tomiz-2e. ki se čuti hkrati Italijan in Slovan. Letos ni pravih "medijskih" TV hitov, kot je bila to lani "vroča" Montaža ekstaze, bo pa na razpolago za bolj občutljive radovedneže slovensko-jugo stvarnosti "montažni dokumentarec" Ljerke Bizilj Moč m nemoč slovenskega liberalizma, ki rekonstruira danes spet revalorizirano Kavčičevo obdobje ob koncu šestdesetih in začetku sedemdesetih-let. To bo vsekakor zanimiva lekcija iz sodobne zgodovine, še posebno v današnjem posebno zavozlanem jugoslovanskem trenutku. DAVORIN DEVETAK Prav pobuda Dokumentarnega programa TV Ljubljana, da je leta 1989 posvetil kar dva dokumentarca naši stvarnosti, je spodbudila pripravo posebne informativne sekcije, ki ima namen predstaviti vsakršno filmvideo dokumentacijo o prisotnosti, tradicji, dejavnosti in perspektivah slovenskega življa v F-JK. V retrospektivnem Matjaž Tribušon In Igor Samobor v Črni orhideji (Foto Stane Sršen) '■ izboru, ki je tokrat bolj izpostavil in-formativno-kulturni kot avtorsko-us-tvarjalni ključ, se je tako zbral zaokrožen seznam filmskih, TV in tudi video del. Dokaj vidna je prisotnost produkcije deželnega sedeža RAI, ki tokrat prvič uradno nastopa na goriški manifestaciji. Med drugim bodo na sporedu Majenca (L. Cepak, M. Koren), Max Fabiani v Trstu (F. Maluša, M. Pozzet-to) in Mali možje. Jaki (L. Cepak). Potem bosta na ogled tudi dva zanimiva prispevka "bivše" Agencije Alpe Adria: etnografski zapis S. Ferrarija o pustovanju Blumarjev iz Črnega vrha v Benečiji in informativna videoshega V. Tavčarja Slovenci in F-JK: kljub težavam perspektivna bodočnost. Zveza slovenskih izseljencev je realizirala dopadljiv glasbeno-dokumentarni video Nediški puobi. In končno tudi sam Kinoatelje predstavlja nenavadno videokroniko iz prejšnjih FVM, Pet pridevnikov v Gorici (D. Kozole) in 4. Film Video Monitor (M. Zupanič), ter zanimivo Videorazstavo avdiovizualne dokumentacije (ADV) Kinoateljeja 1986-1989 (realizacija: I. Devetak), ki je bila že postavljena (3 + 1 monitorji) v ljubljanskem CD. Na goriškem "monitorju", bo torej prilika, da si s skupnim ogledom teh utrinkov izdelamo in ustvarimo bolj zaokroženo vedenje in mnenje o naši celoviti filmvideo podobi. D. D. S 2 O PKESTimm ■ Do trideset milijonov lir, ki jih boš lahko vračal z ugodnimi mesečnimi obroki v časovnem roku do štirih let a V prvem letu boš brezplačno razpolagal z vrsto posebnih zavarovanj, ki smo si jih zamislili v sodelovanju s SAI m (0481) 387333 NEPOSREDNA ZVEZA PRESTIAUTO Posebna telefonska številka, na kateri boš dobil katerokoli pojasnilo 33 3 Banca Agricola Kmečka banka Gorica Na 11. SP v smučarskih poletih Košarkarski pokal prvakov Veter in gola pobočja VIKERSUND — V tem kraju na Norveškem bi morali najboljši letalci na svetu včeraj opraviti uradni trening za 11. SP v smučarskih poletih. Trening pa so zaradi vetra in napol gole letalnice morali odpovedati, tako da za danes napovedujejo najprej polet za trening ob 10. uri, nato še žrebanje in začetek uradne konkurence ob 12. uri. To pa v pričakovanju, da se bo shladilo in da bo prenovljena naprava vsaj en dan zdržala nastope 51 tekmovalcev iz 16 držav (manjkajo Madžari in Poljaki), med katerimi je nepričakovano tudi Finec Nykanen, ki je bil pred dnevi spet kaznovan in je v Vi-kersundu kot posameznik in ne kot član reprezentance. Jugoslavijo bo zastopalo pet tekmovalcev: poleg Primoža Ulage, dobitnika srebrnega odličja leta 1988 v Oberstdorfu, bodo še Franci Petek, Matjaž Zupan, Miran Tepeš in Janez Debelak. Glede na letošnje rezultate, je trojica sposobna za uvrstitev med najboljše: to so Ulaga, Tepeš in Petek, ki je svoje letalske sposobnosti pokazal na mini letalnici v Engel-bergu v Švici. Najboljše uvrstitve Jugoslovanov na smučarskih poletih: 2. Primož Ulaga (1988, Oberstdorf), 6. Miran Tepeš (1985, Planica), Peter Štefančič (1972, Planica), 10. Matjaž Zupan (1988, Oberstdorf), 10. Tepeš (1983, Harrachov), 11. Ulaga (1985, Planica), 13. Matjaž Žagar (1985, Planica), 14. Marjan Mesec (1973, Oberstdorf), 15. Ulaga (1986, Kulm), 15. Matjaž Debelak (1988, Oberstdorf). Pokal zagrebškim hokejistom LJUBLJANA — V finalni tekmi za jugoslovanski pokal so hokejisti Medveš-čaka Gortana premagali Olimpijo z 8:3 (4:2, 2:1, 2:0) in osvojili lovoriko. V Tivoliju se je zbralo le 2000 gledalcev, ki so bili seveda zelo razočarani. Olimpija se je že pred tekmo pritožila zaradi nastopa trojice ameriško-kanadskih igralcev v dresu Medveščaka, ki niso pravilno registrirani. Onyx zapušča formulo ena PARIZ — Belgijski industrijec Jean-Pi-erre van Rossem, lastnik Moneytron-Onyxa, je uradno sporočil, da zapušča formulo ena. Skupaj z njim naj bi odšla tudi pilota Johansson in Lehto. Van Rossem je dejal, da so mu po smrti žene zamrznili bančne račune in torej ne more zatoviti izplačil. Nadalje je pojasnil, da 'misli tožiti Porsche zaradi kršitve dogovorov. Oktobra lani naj bi s Porschejem podpisal pogodbo v vrednosti 50 milijonov dolarjev, da mu ekskluzivno dobavi 50 motorjev. Potem ko so mu zamrznili bančne račune, pa je Porsche podpisal pogodbo v vrednosti 70 milijonov dolarjev z japonsko Leyton House. Vsekakor je Van Rossem, ki je na obširno govoril tudi o preteklosti predsednika FIA Balestreja, izrazil upanje, da se zadeva uredi. Če bo odstop obveljal, pa bosta namesto Johanssona in Lehto uradno potrjena Italijan Targuini in Francoz Dal-mas, katerima ne bo treba skozi kvalifikacije. kratke vesti - kratke vesti Kolumbiji »Marlboro Cup« LOS ANGELES —- Na mednarodnem nogometnem turnirju »Marlboro Cup« je končno 1. mesto osvojila reprezentanca Kolumbije, ki je v finalu z 1:0 (0:0) premagala mehiškega prvoligaša Chivas iz Guadalajare. V boju za 3. mesto je Sovjetska zveza z 2:1 (0:1) odpravila Kostariko. Polfinalna rezultata sta naslednja: Kolumbija - SZ 4:2 (0:0, 0:0), Kostarika -Chivas 3:0 (1:0). Danes polfinalni tekmi na turnirju v Viareggiu VIAREGGIO — Na mednarodnem mladinskem nogometnem turnirju v Viareggiu bodo danes odigrali polfinalni tekmi. Ob 15. uri se bosta v Viareggiu pomerila Napoli in Roma, ob isti uri pa bosta v Poggibonsiju (Siena) igrali Fio-rentina in Cesena. Finalni srečanji bosta v ponedeljek: ob 12.30 za 3. mesto in ob 14.30 za 1. mesto (slednjo tekmo bo neposredno po 3. sporedu prenašala italijanska televizija). Danes SZ - ZDA LOS ANGELES — Že pred mesecem dni je pošlo vseh 40 tisoč vstopnic (prodajali so jih po 15 dolarjev), tako da bo za današnje prijateljsko nogometno srečanje med ZDA in Sovjetsko zvezo nabito poln. Tako veliko zanimanje je tudi razumljivo, saj je to sploh prvi nogometni spopad med SZ in ZDA. Jugoslavija in EP DUNAJ — Na sestanku predstavnikov nogometnih zvez 4. kvalifikacijske skupine za evropsko nogometno prvenstvo, ki bo junija 1992 na Švedskem, so določili datume za posamezna kvalifikacijska srečanja. Sedaj mora te datume potrditi evropska nogometna zveza. 12. 9. 1990: Severna Irska - Jugoslavija; 31. 10. 1990: Jugoslavija - Avstrija; 14. 11. 1990: Daska - Jugoslavija; 27. 3. 1991: Jugoslavija - Severna Irska; 1. 5. 1991: Jugoslavija - Danska; 15. 5. 1991: Jugoslavija - Fererski otoki; 16. 10. 1991: Fererski otoki - Jugoslavija; 13. 11. 1991: Avstrija -Jugoslavija. Totocalcio tudi za »mundial« RIM — Pri italijanskem olimpijskem odboru CONI so sklenili, da bodo ljubitelji Totocalcia prišli na svoj račun tudi za časa »mundiala«. Arabci pri Fiorentini? FIRENCE — Kaže, da se za nakup Fio-rentine zanimajo celo Arabci, in sicer družba Trade Service international iz Floride. Ta družba skrbi za investiranje arabskih kapitalov po svetu in prav nanjo se je obrnil neki iranski trgovec, ki že 20 let živi v Firencah. Pisal ji je, naj čimprej punudi 40 milijard lir za nakup Fiorentine in nadaljnjih 50 milijard za okrepitev ekipe. Po besedah tega trgovca bi to bil izredno dober posel. Koliko je zadeva resna, nismo mogli preveriti. Philips upa v nemogoče MILAN — V četrtek zvečer, po povratku domov, je pri milanskem Phi-lipsu posijal žarek upanja: morda le ni vse izgubljeno. Grški Aris je namreč doma izgubil proti Barceloni, tako da se njegova prednost pred Milančani le ni povečala. Tako so razmišljali nekateri v italijanskem taboru, a taki računi so verjetno za nepoboljšljive optimiste: do konca finalnega dela manjka le še pet kol, italijanska peterka ne bi smela več izgubiti nobene tekme, obenem pa bi nasprotnikom moralo iti vse po zlu. To so lahko le pobožne želje, če pomislimo, kako Philips letos igra. Na zadnji tekmi v Splitu je sicer del tekme pokazal stare vrline, a v odločilnih trenutkih tudi sedanje hude pomanjkljivosti. Že v prihodnjem kolu pa bo povsem jasno, če Philips lahko še upa, da dohiti Grke (ostale tri ekipe, Barcelona, Jugoplastika in Limoges, so praktično že uvrščene v finalni del): sproprijel se bo namreč prav z Galisom in tovariši. O tej tekmi pa milanski trener noče nič slišati: »Moramo misliti na Neapelj, na jutrišnjo prvenstveno tekmo, ko si lahko zaigramo dobršen del sezone,« je menil. Prav tako se ni zadovoljil z napredkom, ki so ga igralci pokazali proti Jugoplastiki: »Res je, dobro smo igrali. Vendar sem naveličan tekem, na katerih zapuščamo lep vtis. Hotel bi kaj bolj konkretnega, dve točki. Brez teh pa ne moremo niti v Zaragozo niti v play off. Tudi me ne zanimajo znaki napredka. Raje, da v Neaplju pokažemo 100 slabih točk in zmagamo kot eno pozitivno in ostanemo praznih rok.« Casalini očitno zelo stvarno gleda na trenutni položaj in si ne dela utvar, ne v pokalu prvakov ne v domačem prvenstvu. Da je položaj v pokalu prvakov praktično zavožen, pa najbolj zgovorno kažejo številke same. Po 9. kolu je namreč lestvica naslednja: Barcelona, Jugoplastika in Limoges imajo po 14 točk, Aris jih ima 12, Makabi Tel Aviv in Philips po 8, Commodore Den Helder samo dve in na dnu je Lech poznan, ki ni dosegel ene same zmage. Preostali spored pa je naslednji: 10. KOLO (1. 3.): Den Helder - Makabi, Lech - Barcelona, Limoges - Jugoplastika, Philips - Aris. 11. kolo (7. in 8. 3.): Barcelona - Makabi, Jugoplastika - Den Helder, Philips - Lech, Aris - Limoges. 12. KOLO (14. in 15. 3.): Makabi -Jugoplastika, Barcelona - Philips, Den Helder - Aris, Lech - Limoges. 12. KOLO (21. in 22. 3.): Philips -Makabi, Aris - Jugoplastika, Limoges - Barcelona, Lech - Den Helder. 13. KOLO (29. 3.): Makabi - Aris, Limoges - Philips, Jugoplastika - Lech, Barcelona - Den Helder. Finale, ki se ga bodo udeležile prve štiri uvrščene ekipe, bo od 17. do 19. aprila v Zaragozi. Seveda je po predsinočnji tekmi v Splitu zelo odmeval nastop 22-letnega Tonija Kukoča, ki je bil res neustav- ljiv (dosegel je 32 točk, njegovi koši pa so bili še bolj dragoceni, ker jih je dosegel v kritičnih trenutkih za Ju-goplastiko). Srečanje so si ogledali razni izvedenci iz Evrope kot tudi iz NBA. Richard Percudani (Phoenix Suns) je dejal, da bo Kukoč prihodnje leto gotovo ena od prvih izbir NBA. Pristavil pa je, da bo ekipa, ki ga bo kupila, morala imeti trenerja, ki zna delati z mladimi: »Kukočev talent ni sporen, vprašanje pa je, kako se bo znal vključiti v ameriško profesionalno košarko, ki je tako različna od evropske in zlasti jugoslovanske. Če bi lahko dal nasvet, bi dejal, naj ostane v Evropi.« Prav v Evropi pa je zanimanje za Kukoča veliko. Zgleda, da ga bo pot peljala v Španijo: Valladolid veliko ponuja (dva milijona in pol dolarjev za tri sezone), vendar je Barcelona Kuko-ču bolj všeč. A Italija, in še zlasti Milan, niso zainteresirani? so se italijanski novinarji obrnili do Gian Piera Gabettija. Obstaja kakšna zapora za Jugoslovane? »Nič takega«, je odvrnil Gabetti, »navsezadnje sem o tem že govoril: ameriško tržišče je vse bolj revno in se je treba usmeriti na evropsko.« Kakšne posledice bi lahko imel nekontroliran odhod igralcev iz posamezne države, pa je že predmet drugega vprašanja, o katerem se na primer v Jugoslaviji zadnje čase veliko precej razpravlja in išče ustrezne rešitve. Na sliki (AP): Aris je v 9. kolu nepričakovano doma izgubil proti Barceloni. Rokometna C liga Kras Trimac tokrat doma V prvem kolu povratnega dela rokometnega prvenstva C lige se bo Kras Trimac jutri ob 11. uri v Zgoniku pomeril z Jollyjem iz Campoformida. Jolly spada med šibkejše ekipe prvenstva, saj je trenutno zadnji na lestvici in ne bi smel predstavljati večje nevarnosti za naše rokometaše. Že v prvem delu prvenstva so krasovci proti Jollyju visoko zmagali in tudi tokrat jim zmaga ne bi smela uiti, pa četudi bodo morali nastopiti brez poškodovanega Weissenegger-ja. Po dveh zaporednih porazih bo to odlična priložnost, da se spet dvigne razpoloženje v Krasovi ekipi in popravi položaj na lestvici. (Pjotr) Na univerzi v ZDA Marko Lokar trese obroče NEW YORK — »La Gazzetta dello Šport« mu je posvetila celo naslov na prvi strani: Marko Lokar, košarkar tržaškega Stefanela (igral je tudi pri Jadranu), se je proslavil na tekmi proti Pittsburghu, ko je dosegel kar 41 točk. Lokar je v ZDA odšel decembra, in sicer na univerzo Seton Hall (East Rutherford) in s svojo igro ni blestel: dal je poprečno 3,3 koša na tekmo, a igral je po 11 minut. Proti Pittsburghu pa je priredil pravi show. Po pisanju »Gazzette« se je Lokar pred dnevi srečal tudi z milanskim kardinalom Martinijem, ki je bil v New Jerseyu za srečanje z newarskim kardinalom: »Kardinal se na košarko se ne razume, je povedal Lokar, vendar je bilo lepo govoriti nekoliko po italijansko.« Dirka tris BOLOGNA — Zmagovita kombinacija dirke tris je ta teden 11-8-3. Dobitnikov je bilo 177, prejeli pa bodo po 7.598.900 lir. Nagradni fond je znašal 1.977.966.000 lir. V jutrišnjih srečanjih v amaterskih nogometnih prvenstvih Za Juventino Radenska (1. AL) se začne odločilni del 1. AMATERSKA LIGA Juventina Radenska - Lauzacco Rekli smo že, da se v nedeljo začne »odločilna prvenstvena faza« za Juventino. V preostalih 9 kolih se bo namreč odločalo, kdo se bo pridružil Vi-sinaleju (matematično sicer ni še gotovo) pri izstopu v nižjo ligo. V bistvu se boj za 2 izpada osredotoči na 5 ekip, med katerimi je tudi Juventina. .Naloga Grionovih varovancev bo torej že jutri ta, da se izogneju porazu. Teoretskih 9 točk v prav tolikih srečanjih bi namreč verjetno zadostovalo za obstanek. Sicer je treba računati na stvarnost - denimo srečanje San Can-zian-Juventina - kar narekuje, da morajo Štandrežci jutri igrati za obe točki. Naloga ni nemogoča, saj se Lauzacco nahaja v položaju, ko ne more več računati na vrh razpredelnice, glede izpada pa je že na varnem. Povejmo, da bo jutrišnja tekma na igrišču na Rojcah. 2. AMATERSKA LIGA Zarja - Aguileia Nedeljski nepričakovani uspeh proti Muggesani je Zarji vlil novega upanja in tudi zaupanja v lastne moči, česar je v tem trenutku res potrebna. Čaka jo namreč prvouvrščena Aguileia, a ekipa še vedno ni kompletna (Franza in Tognetti namreč ne trenirata redno in ni gotovo, da bosta nastopila). Vendar po tem, kar so zarjani naredili pred tednom dni, si res ne bi upali dajati kakih napovedi. Vsekakor nekaj velja omeniti: Zarja proti boljšim ekipam dobro igra (žal tega tudi iz podcenjevanja ne počne proti slabšim). Škoda le, da smo v pustnem času, ki je bil od vedno »tradicionalni nasprotnik« naših ekip. Primorje - Muggesana Prosečane čaka dokaj soliden nasprotnik, četrtouvrščena Muggesana. Povrh tega ekipo še vedno mučijo poškodbe in izključitve, tako da bo težko priti tudi do točke. Prdnost domačega igrišča ne gre zanemariti, vendar tudi ne gre prezreti dejstva, da so se Prose-čani že proti skromnemu Porpettu namučili, predno so si izborili polovični izkupiček. Z Muggesano bo gotovo še težje. Pieris - Vesna Še najtežje bo za Vesno. Razpoloženje v ekipi zaradi skromnih rezultatov ni najboljše, a kot da to ne bi bilo dovolj, gostuje pri drugouvrščenem Pierisu. Nadalje bo še brez trenerja, ki je bil izključen prejšnjo nedeljo. Edina svetla točka (če jo tako lahko imenujemo) je povratek napadalca Roberta Candottija, ki je prestal dvotedensko izključitev. Pa vendar: žoga je okrogla in puške ne gre vnaprej metati v koruzo: spomnimo se, da je prav Pieris v zadnjem kolu izgubil točko proti predzadnjeuvrščenemu Terzu. 3. AMATERSKA LIGA Mladost - Azzurra Kraševci bodo jutri sprejeli goriško Azzurro, ki je v zadnjem delu prvenstva igrala kar solidno in bistveno izboljšala položaj na lestvici. Zaradi tega naloga Barbanovih varovancev ne bo med najlažjimi, čeravno je v isti sapi treba reči, da tudi med najtežnji-mi ni. Audax - Sovodnje Zahtevna serija srečanj Sovodenjcev se nadaljuje jutri z gostovanjem proti drugouvrščenemu Audaxu. Odveč bi bilo podčrtati, da bo naloga Marsona in tovarišev izredno težka, da ne reče- mo nemogoča. Goriška enajsterica je namreč za petami vodečemu San Pie-ru in tega položaja, če želi napredovati, ne sme izgubiti, kvečjemu izboljšati. To je v bistvu srž jutrišnjega srečanja na igrišču Baiamonti. Fincantieri - Kras Pri Krasu, ki je končno zmagal tudi na domačem igrišču (zgledalo je že, da ga je nekdo uročil), si seveda nadejajo, da bodo nadaljevali s pozitivno serijo nastopov. V ekipo se bosta vrnila izključena Albertini in Žagar, tako da z igralci ne bi smelo biti težav. Optimizem vliva tudi to, da igra v... gosteh, kjer je doslej dosegel že pet zmag. Gaja - S. Andrea Po nedeljskem blestečem uspehu proti Opicini seveda napoved govori v korist Gaje. S. Andrea je gotovo nasprotnik, ki padriško-gropajski enajsterici ne bi smel prekrižati računov. Upati je le, da koncentracija ni popustila in da ne pride do kakšnega podcenjevanja nasprotnika. Primorec - Stock Primorec tudi v nedeljo ni uspel prekiniti negativne serije, ki ga je pripeljala skoraj na dno lestvice. Kriza, ki je zajela ekipo, je očitno zelo gl°: boka. Upati je, da bodo igralci imeli toliko moči, da jo bodo skušali prebroditi. Pri tem bi jim tudi nekaj sreče ne škodilo. Prav sreča pa očitno ni njihov zaveznik, saj sta se na primer v nedeljo poškodovala Leone in Castro, a nastop prvega je tudi jutri v dvomu. Breg - Aurisina Brežani se še kar solidno držijo. P° porazu proti Opicini so na gostovanju pri S. Andreu iztržili točko, kar pome" ni, da jim neuspeh ni pustil kakih P°' sledic. Jutri jih sicer čaka solidne]51 nasprotnik (Aurisina je na 3. mestu lestvice), vendar je vsaj točka v nji!10' vem dometu. Na raznih gimnastičnih nastopih Potrjena uspešnost Borove šole Borov gimnastični odsek je nastopil na dveh tekmovanjih in se na obeh dobro uveljavil. V Ljubljani so dekleta nastopila v okviru slovenskega prvenstva ŠRG za 1. selekcijo, katero je organiziral tamkajšnji Partizan Narodni dom. V ostri konkurenci tekmovalk iz vse Slovenije se je odlično izkazala borovka Karin Mezgec, saj sta se pred njo uvrstili le preizkušeni telovadki Narodnega doma Kosova in Vengustova. Te tri tekmovalke so bile tudi edine, ki so bile ocenjene z višjo oceno od 16. Uspešnost Borove gimnastične šole so s svojimi uvrstitvami potrdile še: 6. Kristina Ferluga, 7. Fiona Mezgec in 9. Irena Žerjal. Bor je tako uvrstil v prvo deveterico kar 4 svoje tekmovalke. Na istem tekmovanju se je zelo dobro odrezala tudi Lara Komar, ki je nastopila v kategoriji gimnastike za množičnost. Osvojila je zelo dobro 3. mesto, z nekoliko več sreče pa bi lahko dosegla še boljši rezultat. V preteklih dneh je bil v Vidmu troboj v športno ritmični gimnastiki med Gin-nastico Udinese, Partizanom Moste iz Ljubljane in Borom. Tudi tukaj se je v 1. selekciji dobro uveljavila Karin Mezgec, kateri je le za las ušla medalja, Kristina Ferluga je bila 6., zadovoljiv pa je bil tudi nastop ostalih Borovih tekmovalk. Med mlajšimi mladinkami je najboljši rezultat dosegla Maja Mezgec, medtem ko je Paola Dannecker potrdila svoj stalni napredek. V prihodnjih dneh so pred našimi telovadkami novi nastopi, (boj) Na prvi selekciji za SP v razredu europa Bogatem odlična Združena ekipa potuje jutri v Veneta po tednu okrnjene vadbe V Vicenzi Jadranu TKB ne bo lahko Po zimskem premoru se tudi za jadralce Tržaškega pomorskega kluba Sirena pričenja tekmovalna sezona. Skupina kakih desetih naj mlajših tekmovalcev razreda optimist, pod vodstvom trenerja Lorenza Bogatca, že pridno trenira na območju pred sedežem kluba v Barkovljah, zastavonoša društva Arianna Bogateč, ki tekmuje v olimpijskem razredu europa, pa se je v Neapeljskem zalivu v kraju Torre del Greco že udeležila prve selekcijske preizkušnje za nastop na svetovnem prvenstvu. Vse kaže, da Arianna misli tudi letos zelo resno naskakovati svetovni vrh, če vemo, da je v kampanijski overturi dosegla odličen uspeh. Na absolutni lestvici je namreč v konkurenci 91 tekmovalcev in tekmovalk iz vse Italije osvojila končno peto mesto, a med dekleti je bila druga za svetovno prvakinjo Tržičanko Chiaro Calli-garisovo. Selekcijskih preizkušenj za nastop na SP, ki bo letos konec julija v Livornu, bo skupno šest, od 18 predvidenih regat pa bodo za vsakega posameznika upoštevali devet najboljših rezultatov. Na SP se bo uvrstilo po osem najboljših deklet in fantov. Uvrstitev Bo-gatčeve na SP menda res ne more biti vprašljiva. Njeno znanje je zdaj takšno, da lahko te selekcije jemlje v bistvu kot dober trening, in .to kljub temu, da je konkurenca vse hujša, ker je razred europa zdaj olimpijski in tekmovalci že razmišljajo o nastopu na olimpijskih igrah v Barceloni, čeprav nas od teh ločita še dve leti. V Torre del Grecu so zaradi šibkega vetra opravili samo dve od treh načrtovanih regat. V prvi (veter od 2 do 3,5 m/sek) je Bogatčeva po dobrem začetku (po prvi orci je bila sedma) pristala šele na 16. mestu, a v drugi regati, ko je veter pihal tudi do 4,5 m/sek (a proti koncu je pojenjal), kar Bogatčevi bolj ustreza, je osvojila odlično končno četrto mesto. Prihodnja selekcija za SP bo čez deset dni v Tarantu, vrstni red prve pa j© sledeč: 1. Diaschi (Ostia) 5,7 točke; 2. Calli-garisova (SVOC Tržič) 15; 3. Boletti (SVOC Tržič) 18; 4. Chinca (Livorno) 29,7; 5. Bogatčeva (TPK Sirena) 30 itd. Bogatčeva se bo v letošnji sezoni udeležila še vrste drugih preizkušenj. Tako bo v začetku avgusta predvidoma nastopila tudi na svetovnem prvenstvu IYUR na Nizozemskem, še prej pa se bo udeležila najmanj dveh velikih mednarodnih regat, v Marseillu in na Nizozemskem, kjer bodo 20. maja tekmovali v vseh olimpijskih razredih. Letos bodo na Avstrijskem prvič priredili tudi člansko evropsko prvenstvo, a ne ve se še, ali se ga bo Bogatčeva udeležila, kajti sezona je zanjo že tako zelo naporna, če vemo, da hkrati tudi uspešno študira na visoki šoli za telesno kulturo v Rimu. (ak) Nadoknaditi v Vicenzi to, kar so zamudili v nedeljo v San Donaju, bo za jadranovce jutri zelo težko. Moštvo Trivellata iz Vicenze je predvsem na domačem igrišču zelo nevarno in je eden od favoritov v boju za play off. Vicenza je v prvem delu, ko je v Trstu zanesljivo premagala jadranovce s 96:84, dokazala, da ima dokaj homogeno ekipo, a tudi dobre posameznike, med katerimi naj predvsem omenimo Barbiera in Crestanija, ki sta bila v Trstu tudi najboljša strelca. K temu, da bo naloga jadranovcev jutri v Vicenzi zelo težka, je žal pripomogla tudi »zdravstvena slika« naše združene ekipe. Trener Valter Vatovec je namreč imel ves teden hude težave z zasedbo na treningih. Kapetan Valter Sosič ni treniral zaradi gležnja in tudi Sandi Rauber še ni saniral podobne poškodbe. David Pregare je zbolel za gripo, Marco Crisma pa leži na postelji (norice) in bo nared šele čez 15 dni. Skratka, težav ne manjka. Sicer pa je naša ekipa letos vedno odločno reagirala prav, ko je bila v največjih težavah. Na dlani pa je, da bodo morali jadranovci jutri igrati zelo dobro, pametno in taktično zrelo ter ne nasedati napadalni igri domačinov, ki imajo tretji najuspešnejši napad v ligi. Do konca regularnega dela manjka še devet kol. Našim bi točki v Vicenzi še kako prilegli, saj je boj za obstanek vse bolj izenačen in prav v tem kolu bo spet derbi proti izpadu v Padovi, kjer bo Pierobon gostil Ceseno. Glede na to, da bosta San Dona in Castel San Pietro igrala v gosteh, bi bila zmaga naših v Vicenzi zlata vredna, (jan) DEŽELNI MLADINCI SAN BENEDETTO - KONTO VEL TECHNA 104:60 (51:34) KONTOVEL TECHNA: Ban, Budin 9 (3:4), Briščik 5 (1:2), Gulič 19 (3:13), Danieli 6 (2:4), Vodopivec 2, Gregori 17 (1:4), Coloni 2. V prvem povratnem kolu so Kontovel-ci visoko izgubili proti močni goriški ekipi. Nastopili so v zelo okrnjeni postavi in bili kos nasprotnikom le do 3. minute (4:4), ko so dobili v dveh minutah delni izid 10:0. Odtlej so se do konca polčasa borili skoraj enakovredno. V drugem polčasu so se Goričani razigrali in večali razliko. Treba je namreč priznati, da so bili nasprotniki boljši v vseh elementih igre, tudi zaradi fizične premoči, medtem ko so Kontovelci igrali neprepričano. (J. G.) DEŽELNI KADETI INTER 1904 - KONTOVEL TECHNA A 61:63 Kontovelce je še pekel poraz z Bregom in so zato začeli zelo motivirano. V 4. minuti so vodili že z 11:0, a v 13. min. so domači že izenačili na 21:21. Odtlej pa so naši pokazali odlično igro in z delnim izidom 18:3 končali polčas s 15 točkami prednosti. Drugi polčas niso začeli preveč spodbudno, saj so v 12' dobili delni izid 20:7, odtlej je bilo mnogo razburljivih dogodkov. Kontovelci so še vedno imeli nekaj točk prednosti. Nekaj sekund pred koncem so pri rezultatu 61:61 domači zgrešili zadnji met. Žoge se je polastil Gruden, ki je v protinapadu zadel sekundo pred koncem. Kontovelci so odigrali svojo doslej najboljšo tekmo. (J. G.) MINIBASKET Trofeja Jadran BOR - KONTOVEL 62:30 BOR: Jagodic 12 , D. Štokelj 12, N. Što-kelj 2, Perkovič 20, Kocman 2, Furlan, Bonamore 10, L. Kafol, A. Kafol 4, Turk. KONTOVEL: Semen, Puntar, Bukavec 10, Šušteršič, Čikič, Prinčič, Grilanc, Starc 18, Drasič 2. V zaostali tekmi 4. kola so borovci po pričakovanju premagali še Kontovelce in tako ostajajo nepremagani. Kontovelcem je bila predvsem usodna prva četrtina, ko so izgubili kar z 0:20. LESTVICA: Bor 8, Dom, Kontovel in Polet 4, Breg in Sokol 2. PRIHODNJE KOLO (marca v Gorici); Breg - Dom, Bor - Sokol, Kontovel - Polet. (jan) Poletov! malčki ne igrajo Današnjo tekmo minibasketa za Trofejo Obersnel med Libertasom in Poletom so preložili. Odigrali jo bodo predvidoma 7. marca. Ponovitev uspešnega obračuna preteklega tedna bi pomnila velik podvig Zahtevno kolo za naše šesterke Za moški ekipi Bor Cunja Avtopre-voz in Meblo Imsa se drevi spet napo-veduje »rizično srečanje«, 01ympii pa se nasprotno obeta nadaljevanje (za-' enkrat še) miniserije uspehov za povratek v sam vrh prvenstvene lestvice. Zelo pomembni, skoraj odločilni za jTh oziroma dno, sta srečanji deklet ■^oge Koimpex in Kontovela Electro-hic Shop, ostalim trem našim ženskim sesterkam pa grozijo nič kaj lahka gostovanja, na katerih bi zmaga pomenila podvig. Skratka, zelo težko bo ponoviti (skoraj) splošno slavje prejšnjega kola, če pa bi ga vendarle, bi na najboljši način obračunali z že nekoliko obrabljenim opravičilom, da pustna sobota za naše šesterke ni najbolj prikladna za doseganje dobrih uspehov. V moški C-2 ligi je v središču pozornosti nastop združene ekipe Meblo Imsa, ki bo v telovadnici ob Kulturnem domu gostila drugouvrščeni Vol-ley Pordenone. Tega nasprotnika so Petejan in tovariši v prvem delu premagali s 3:1, kar jim, glede na to, kako so se Pordenončani obnesli v nadaljevanju, lahko štejemo kot velik podvig, v taboru Goričanov ne prikrivajo res-hice: to srečanje je zanje odločilno. Če bodo zmagali, se lahko še potegujejo celo za napredovanje, poraz pa bi bil menda usoden, kajti od Volleya bi jih V tem primeru ločilo kar šest točk. Za mkušene Pordenončane je značilno, da 2nlo malo grešijo, zato bo potrebno ig-jmi napadalno in odločno. V zadnjih treh kolih je Volley Pordenone doži-Vel dva poraza, vendar pa na težkih gostovanjih v Tržiču (3:2) in Sacileju md). Igralci Mebla Imse so med ted-h°m vestno trenirali, le Koršiča se je mtevala gripa, a je v četrtek že redno heniral in bo drevi zanesljivo igral. Nič manj pomemben ni nastop igralcev Bora Cunja Avtoprevoz, ki D°do gostili (kot njihove klubske tovarišice v ženski C-l ligi) Vivila iz ule Vicentine. Furlani imajo na les-i^rci točki manj od drugouvrščenih y°rovcev, igrajo pa zelo spremenljivo. zadnjih petih kolih so namreč pre-/jagali OIympio (v Gorici), Fincantieri L^raa) in VBU (v Vidmu), a so ob po-zu v gogtgjj z vodilnim Sacilejem j r^Pdstili točki doma Meblu Imsi. Bo-Ej r so zdaj (kljub zelo neugodnemu bori arskemu sPoredu, po katerem t0,, y povratnem delu morali na gos-anja bodisi v Sacile bodisi v Porde-dart tr^.no odločeni, da poskusijo vse, Tre 0Sežei° napredovanje v višjo ligo. P°lno Paro' i9rai0 (vsaj vite • tudl zel° požrtvovalno, učinko-žm0 r?1 privlačno (zato bi si tudi zaslu-liuriu ■ sr n]ihove tekme ogleda več neoi *n rodi tokrat računajo ohraniti traj^JPaganost domačega igrišča, ki J ze od 18. novembra, to je pet kol. c6r., Tmpio v slovenskem športnem TorHU ^ka pokrajinski derbi z ekipo Sc- j„aPa Belca. Šesterka iz Gradišča 2marraV ■ Za^PPb petih kolih s tremi Cem «n?1 , Proti neposrednim tekmece ! "ekohko oddaljila od dna lestvi-Osrnjt eI Ie imela za sabo serijo kar Zmaoi zaporednih porazov), ostali dve ha rt i P3 1® dosegla v začetku sezone Prerin,,^11 ■ dySh tlanlc skupine za na-ti), 7 ?nle (Remanzacco in Fincantie-bajtež, ?CaPana in tovariše naloga ni sprotnj^a Poticen)evati ne smejo na- Pred^bski C-2 ligi je Sloga Koimpex h6tn Pajtezjim gostovanjem v povrat-tPeriia u sezone- V Vidmu se bo po-a s tamkajšnjim novincem CUS, ki je najbolj prijetno presenečenje v ligi in ima teoretično še nekaj možnosti, da doseže napredovanje. Za Vi-demčanke pa je pogoj ta, da premagajo slogašice, zato bodo Peterlinove varovanke nemara pričakale do »zob oborožene«. Nasprotno za ekipo vz-hodnokraškega društva velja, da bi si z novima točkama v bistvu že zagotovila napredovanje v višjo ligo, čeprav manjka do konca sezone še deset kol. CUS je ekipa, v kateri poleg obetavnih mladih, igra tudi nekaj zelo izkušenih odbojkaric in ni veliko manjkalo, da bi v začetku tega meseca presenetila vodilnega in še nepremaganega Kennedyja. V Sloginem taboru so se med tednom »spopadali« z zdravstvenimi težavami. Gripa je onesposobila Škerkovo in Sosičevo, Milkovičeva se je »znebila« zoba, tako da sta nastop oziroma forma teh igralk nekoliko vprašljiva. V nepopolni postavi se bo na gostovanje h Kennedyju žal podal tudi Sokol Indules, ki že v normalnih okoliščinah objektivno ne bi imel veliko realnih možnosti, da preseneti vodilnega. Veteranka Kraljeva je out, Škerko-va pa je v tem tednu šele začela s kondicijsko vadbo. Ušajeva je med tednom imela temperaturo, a bo morala le igrati, ker alternativ trener de Walderstein nima. Neugodno je tudi gostovanje Ago-resta, ki bo igral proti mladi ekipi Ju-niors. V Casarsi so je pred dvema tednoma že skupile sokolovke, v prejšnjem kolu pa je Juniors zmagal tudi v Martignaccu in ga dohitel na lestvici. Dobra vest iz Agorestovega tabora je ta, da se bo Raffaella Zavadlal po dolgi odsotnosti zaradi težkega zvina vrnila v ekipo. Tokrat bo verjetno le v moralno oporo soigralkam s klopi, a že v prihodnjem kolu bo verjetno lahko spet igrala. Tudi ostale igralke se počutijo dobro in upati je, da bo goriš-ka združena ekipa v nadaljevanju sezone vendarle igrala popolna. V ženski D ligi bo Kontovel Electronic Shop gostil Virtusa, ki je v prejšnjem kolu zmagal po dolgem času proti Brežankam in ima zdaj na lestvici le točki manj od Kontovelk. Drasi-čeve varovanke si poraza kajpak ne morejo privoščiti in upati je, da bodo tudi tokrat igrale tako zanesljivo, kot v zadnjem nastopu za obstanek proti goriškemu San Luigiju. Breg Agrar spet čaka pokrajinski derbi. V telovadnici na Alturi bo igral proti drugouvrščenemu Ferroviariu, ki je najbolj prijetno presenečenje sezone. To ekipo v bistvu sestavljajo vse najboljše italijanske igralke, ki ne igrajo za ekipo OMA. Sezone so se lotile resno in zdaj računajo celo na napredovanje, čeprav včasih igrajo manj zanesljivo. Brežankam vsekakor ne bo lahko. Sezona se zanje ni rodila pod najbolj srečno zvezdo in težav z boleznimi in nesaniranimi poškodbami zlasti starejših igralk ne manjka. Debenjakova, ki v prejšnjem kolu zaradi težav s hrbtom ni igrala, je v tem tednu opravila le en trening, podajačica Giorgijeva pa je komaj prebolela gripo. Pomembno je, da se v Dolini ne predajo malodušju in z dobrimi nastopi, tudi proti močnejšim nasprotnikom, kakršen naj bi bil drevišnji, pridobijo zaupanje v lastne moči pred neposrednimi spopadi za obstanek v liffi- (ak) V Domu Ervatti z Vivilom iz Ville Vicentine Bor Elpro spet doma Odbojkarice Bora Elpro bodo v 14. kolu državne C-l lige drugič zapored igrale pred svojimi gledalci, tokrat spet, kot po starem, v dvorani pristaniščnih delavcev Ervatti (ob 20.30). Gostile bodo furlansko ekipo Vivila iz Ville Vicentine, ki z Latisano deli 5. mesto s točkama zaostanka za trojico OMA Trst, PAV Videm, Mestre in štirimi za vodilnim Albatrosom. Po 9. kolu (13. januarja) je bil Vivil celo sam na drugem mestu lestvice le s točkama zaostanka za vodilno šesterko iz Trevisa in kazalo je, da ga po zmagi v Trstu proti OMA nihče ne more več resno ogroziti, a prav tedaj je ta ekipa doživela povsem nepričakovan zastoj in je po vrsti izgubila doma z Latisano, v Piove di Saccu z Ghemarjem in v Mestrah, prejšnjo soboto pa je s 3:0, a ne povsem brez težav premagala povprečni Cordenons. Od šestih ekip, ki se potegujejo za uvrstitve v B-l oziroma B-2 ligo, je torej Vivil tista, ki preživlja obdobje najbolj skromne forme. Sicer je treba hkrati reči, da so nekaterim neuspehom Vivila botrovale tudi odsotnosti ključnih igralk, v ekipo pa se je prav v prejšnjem kolu po daljšem odmoru vrnila močna napadalka Cossarjeva, kar je v tekmi s Cordenonsom - glede na rezultat - očitno blagodejno vplivalo na učinek furlanske šesterke. Danes se bo na klop Vivila vrnil tudi trener Rizzato, ki se je sporazumno z društvom »samozamrznil« za nekaj tednov (ni bil torej odslovljen kot smo poročali pred časom), da bi si, tako nam je bilo rečeno, psihično opomogel po obdobju velikega napora. Z Borove fronte vesti tudi v tem tednu niso najbolj spodbudne. Novih poškodb, če ne upoštevamo rahlega pretega mišice Fučkove, k sreči ni, a Vitezova tudi v tem tednu ne bo mogla igrati, kvečjemu bi jo lahko trener Kalc v skrajnem primeru uporabil le kot taktično menjavo. Potrebno je torej, da vse igralke začetne postave igrajo na vso moč, saj je le v tem primeru možno pričakovati uspeh. To seveda nalaga igralkam še dodatno odgovornost, na katero pa so zdaj pravzaprav že navajene. Tudi tokrat brez borbenosti in požrtvovalnosti ne bo šlo, a še važnejša je preudarnost v igri. Skratka, izogniti se bo treba preveliki vnemi, ki je igralkam v prejšnjem kolu prevečkrat zameglila pogled, da njihova igra večkrat ni bila dovolj racionalna. DANES SOBOTA, 24. FEBRUARJA 1990 ODBOJKA ŽENSKA C-l LIGA 20.30 na Proseku, Dom Ervatti: Bor Elpro - Vivil Villa Vicentina MOŠKA C-2 LIGA 19.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Cunja Avtoprevoz - Vivil Villa Vicentina; 20.00 v goriškem Kulturnem domu: Meblo Imsa - Volley Pordenone; 20.30 v slovenskem goriškem športnem centru: 01ym-pia - Torriana Belca ŽENSKA C-2 LIGA 18.00 v Casarsi, Drevored Rimembran-za: Juniors - Agorest; 20.30 v Vidmu, Ul. Padova: CUS Videm - Sloga Koimpex; 20.30 v Felettu Umbertu, Ul. Carnia: Kennedy - Sokol Indules ŽENSKA D LIGA 18.00 v Trstu, Ul. Alpi Giulie: DL Fer-roviario - Breg Agrar; 18.30 na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Virtus Trst 1. MOŠKA DIVIZIJA 16.00 v Trstu, šola Chiadino: DL Ferro-viario - Sloga Sagor; 17.30 v Trstu, na 1. maju: Bor - SanfAndrea 1. ŽENSKA DIVIZIJA 17.00 na Opčinah: Sloga Sagor - Roz-zol; 19.30 v Sovodnjah: Soča - Grado; 20.00 v Trstu, Ul. Forti: Virtus - Bor Friu-lexport 2. ŽENSKA DIVIZIJA 18.00 v Trstu, Monte Cengio: CUS Trst - Sokol Indules UNDER 14 ŽENSKE 16.00 v Nabrežini: Sokol - DL Ferrovi-ario; 16.30 v Trstu, licej Petrarca: Arcoba-leno - Sloga Sklad,Mitja Čuk NOGOMET UNDER 18 15.00 v Trstu: CGS - Breg; 15.00 na Proseku: Primorje - Fogliano CICIBANI 15.00 v Trstu, na 1. maju: Bor - Primorje MLAJŠI CICIBANI 15.00 v Nabrežini: Junior - Zarja Adri-aimpex B KOŠARKA MOŠKA D LIGA 18.30 na Proseku, Dom Ervatti: Bor Radenska - Tecnoluce PROMOCIJSKA LIGA 18.00 v goriškem Kulturnem domu: Dom Gometal - Alba DEŽELNI MLADINCI 18.00 v Trstu, šola Da Vinci: Ferrovia-rio - Cicibona DRŽAVNI KADETI 18.00 v pordenonski športni palači: Electrolux - Kontovel Techna NARAŠČAJNIKI 15.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Indules -Santos MINIBASKET 15.30 v Trstu, na 1. maju: Bor - Camb (Turnir Obersnel) JUTRI NEDELJA, 25. FEBRUARJA 1990 NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 15.00 v Gorici, na Rojcah: Juventina Radenska - Lauzacco 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Pierisu: Vesna - Pieris; 15.00 v Bazovici: Zarja - Aguileia; 15.00 na Proseku: Primorje - Muggesana 3. AMATERSKA LIGA 15.00 v Tržiču, igrišče Cosulich: Fincantieri - Kras; 15.00 na Padričah: Gaja -SanfAndrea; 15.00 v Dolini: Breg - Auri-sina; 15.00 v Trebačh: Primorec - Stock; 15.00 v Doberdobu: Mladost - Azzurra; 15.00 v Gorici, Ul. Baiamonti: Audax -Sovodnje NARAŠČAJNIKI 9.00 na Opčinah, Ul. Alpini: Opicina -Primorje; 10.30 v Vilešah: Villesse - Juventina; 10.45 v Dolini: Breg - Triestina NAJMLAJŠI ,9.00 na Proseku: Primorje - Olimpia; 9.45 v Trstu, Campanelle: Campanelle -Zarja Adriaimpex ZAČETNIKI 12.00 v Trstu, Sv. Ivan: Fani B - Zarja Adriaimpex; 12.15 v Dolini: Breg - Opicina; 12.30 na Proseku: Primorje - San Ser-gio KOŠARKA MOŠKA B-2 LIGA 18.00 v Vicenzi, Ul. Goldoni: Trivellato - Jadran TKB PROMOCIJSKA LIGA 11.00 v Trstu, na 1. maju: Cicibona -CUS 1. MOŠKA DIVIZIJA 11.00 v Ronkah, Ul. dei Čampi: Basket Ronchi - Dom DEŽELNI MLADINCI 11.00 v Štarancanu: Staranzano - Kontovel Techna DRŽAVNI KADETI 11.00 v Trstu, šola Caprin: Autosandra - Bor Indules DEŽELNI KADETI 16.00 v goriškem Kulturnem domu: Dom - Isonzo DEČKI 11.30 v Trstu, Ul. Frescobaldi: Poggi -Breg ODBOJKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA 11.00 v Trstu, Monte Cengio: CUS -Breg; 11.00 v Sovodnjah: Soča - Villesse 2. ŽENSKA DIVIZIJA 9.30 v Trstu, na 1. maju: Bor Friulex-port - DL Ferroviario UNDER 16 MOŠKI 10.30 v goriškem Kulturnem domu: Val Tekno Progres - Sloga UNDER 14 ŽENSKE 10.00 v slovenskem goriškem športnem centru: 01ympia - Šanson; 10.30 v Vilešah: Libertas Villesse - Agorest ROKOMET MOŠKA C LIGA 11.00 v Zgoniku: Kras Trimac - Jolly Campoformido ŽENSKA C LIGA 11.00 v Monasteru dJsonzo: Monastero - Kras obvestila SK BRDINA priredi 4. marca, ob priliki 24. Zimskih športnih iger v Ravasclettu, izlet, ter vabi vse svoje člane, da se udeležijo tekmovanja, ki bo za vse kategorije. Vpisovanje ob ponedeljkih in sredah, od 19. do 21. ure na sedežu, Proseška 131. PLAVALNI TEČAJ LIPICA ZSŠDI obvešča, da v torek, 27. t. m., odpade plavalni tečaj v Lipici. JK ČUPA obvešča člane, da bo 18. redni občni zbor v petek, 9. marca, ob 20. uri na sedežu Pokrajinske letoviščarske ustanove v Sesljanskem zalivu. Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 4,- din (40.000.- din), naročnina za zasebnike mesečno 70.- din (700.000,- din), polletno 390,- din (3.900.000,- din), letno 780,- din (7.800.000.- din). Celoletna naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Mali oglasi 850 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M. dnevnik sobota, 24. februarja 1990 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko VValtritsch Izdaja k. ^ ZTT in tiska Trst Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Italijani nimajo predsodkov glede sožitja s črnci RIM — Tednik Epoca je naročil anketo o bolj ali manj utemeljenem rasističnem razpoloženju Italijanov. Odgovori na vprašanja, ki jih bo Epoca objavila v ponedeljkovi številki, so resnici na ljubo presenetljivi, vsaj če jih primerjamo z dogodki, ki so v zadnjem letu pretresli vso državo in ki se nanašajo prav na očitno in tiho nasilje nad temnopoltimi priseljenci. Anketa je zaobjela tisoč oseb, polovico žensk in polovico moških, različne starosti, poklica in izobrazbe. Iz ankete izhaja, da 68 odstotkov Italijanov prišteva črnce, ki živijo v državi, med normalne, navadne ljudi; 77 odstotkov bi jim brez pomislekov dalo v najem stanovanje, 51 odstotkov pa ne bi nasprotovalo morebitni zvezi med družinskim članom, hčerko, s črncem. Podrobnejša razčlenitev odgovorov je pokazala, da 63,9 odstotka ne bi imela nič proti, če bi se v sosednje stanovanje naselili temnopolti priseljenci, 29 odstotkov Italijanov bi skušala z njimi navezati stike, samo 0,4 odstotka jih je izjavilo, da bi se pri piriči odselilo. Tudi na delovnem mestu Italijani ne bi imeli velikih rasističnih predsodkov, saj jih je več kot 80 od sto izjavilo, da bi z njimi navezalo enake stike kot z belimi kolegi. Tudi v tem primeru bi jih le 0,9 odstotka zaprosilo za premestitev. Kaj pa »črno-bela« čustva? 51 odstotkov staršev ne bi nasprotovalo zvezi svoje hčerke s črncem, 15 odstotkov bi jo skušalo »diplomatsko« pregovoriti, 15 odsotkov bi zvezo deloma in pogojno toleriralo, samo 2,7 odstotka anketiranih staršev pa bi zahtevalo nepreklicen razdor take zveze. Na vprašanje, ali v državi rasizem narašča ali ne, je 65 anketiranih odgovorilo pozitivno, 15 odstotkov pa jih je prepričanih, da ta pojav postopoma izginja. V zemeljsko orbito naj bi ponesla dva telekomunikacijska satelita Eksplozijo evropske rakete Ariane povzročila napaka na obeh motorjih PARIZ — Nepravilno delovanje obeh motorjev je krivo propadlega poskusa 36. izstrelitve evropske rakete Ariane (na sliki AP desno), ki naj bi v zemeljsko orbito ponesla dva japonska telekomunikacijska satelita. Raketa je približno po minuti in štiridesetih sekundah leta eksplodirala (na sliki AP levo). To so včeraj popoldne sporočili predstavniki Arianespace na tiskovni konferenci v vesoljskem središču Kourou v francoski Gvajani. Zaradi eksplozije so se pri Arianes-paceu odločili, da se izstrelitvam odpovedo za toliko časa, dokler ne bodo našli ustreznih rešitev za napake, ki naj bi bile krive za neuspeh zadnje izstrelitve. Vesoljski strokovnjaki so povedali, da je bilo zaradi nepravilnega delovanja motorjev potrebno raketo naknadno preusmeriti z nekaterimi dodatnimi manevri, zaradi česar naj bi prišlo do ustvarjanja velike dinamične sile, ki je uničila raketo in povzročila eksplozijo. Predsednik Arianespacea Frederic D'Allest je ob tem tudi dejal, da bodo že v kratkem ustanovili posebno komisijo, ki bo raziskala vzroke za nesrečo in najkasneje v dveh mesecih pripravila ustrezno poročilo. Na tiskovni konferenci so tudi poudarili, da eksplozija ni predstavljala niti najmanjše nevarnosti za krajevno prebivalstvo in da so bili pozivi prebivalcem Kouroua, da naj ne zapuščajo svojih domov, le preventivnega značaja, ker se je po eksploziji sprostil oblak plinov, ki bi bili lahko nevarni. Od leta 1979, ko je Ariane nastala, je bil to peti neuspešni poskus izstrelitve. Do neuspeha je prišlo po 17 uspešnih izstrelitvah, predstavlja pa tudi precej hud udarec evropskim poskusom, da v spopadu z Američani osvojijo čim večji del svetovnega trga pri izstrelitvah satelitov. Trenutno Arianespace pokriva približno polovico tega trga in v naslednjih nekaj letih naj bi opravili še 32 izstrelitev v vrednosti tri tisoč milijard lir. Na Dunaju protestirali proti pustnemu plesu Pivovarji Mafija je plačevala nn clpfiph «9 i faraonov kokain s heroinom LONDON — Škotski pivovarji in arheologi iz znamenitega Cambridgea bodo skušali s skupnimi močmi ugotoviti, kakšno pivo so pili egiptovski faraoni. To pijačo so poznali že pred tri tisoč leti in skupaj s kruhom, katerega sestavine so tudi še neznane, so tvorili osnovno hrano za suž-njBj ki so gradili piramide ob Nilu. Ze v preteklih letih so angleški arheologi med izkopaninami našli kamnite vrče, v katerih so zasledili ostanke hrane. Šele natančne analize so potrdile, da je v resnici šlo za ostanke piva oziroma njemu podobne pijače. Brez dvoma so pivo pridobivali iz neke žitarice, ki je mogoče že izumrla. Analize pa so tudi pokazale, da je pivo faraonov fermentiralo prav s pomočjo posebnega »ljudskega« kruha. Škotski pivovarji, ki svojo pijačo izvažajo po vsem svetu, bi sedaj radi odkrili, s čim so nazdravljali faraoni. PALERMO -— Sicilska mafija se je pripravljala na zaključek novih pogajanj z narkokartelom iz Medellina. Mafijske družine so bile namreč pripravljene kupiti od kolumbijskih trgovcev z mamili dve do tri tone kokama, sestavile pa so tudi iznajdljiv način za izplačevanje orgomnih vsot, ki bi jih tak nakup stal. Pranje umazanega denarja je namreč nekaj, kar ni več tako v modi, še posebno ne v Italiji, kjer pregledujejo tudi nekajmilijonske čeke. Veliko lažje je izkoristiti trik vsakega poštenega trgovca: kupiš tri artikle, a jih plačaš le dva. Tako je sicilska mafija pripravila računico, ki je slonela na izmenjavi kokaina za heroin. Ob vsaki pošiljki kolumbijskega kokaina bi mafija poravnala svoj dolg s heroinom v razmerju pet proti ena. Za vsakih pet kilogramov čistega kokaina bi iz Sicilije odplul po en kilogram heroina, kar je menda zadoščalo za- htevam poslovnih partnerjev iz Medellina. Navdušenje nad v sredo srečno izpeljano preiskavo je otipljivo predvsem v Palermu, čeprav so tudi ameriški agenti DEA izrazili svoje zadovoljstvo nad uspehom operacije Sea-Port. Preiskovalcem je dejansko uspelo odkriti novo in še kar široko razpredeno mrežo tihotapcev z mamili, ki so izkoriščali prednost trgovanja na debelo. Na osi Palermo-Miami-Me-dellin je veljalo namreč pravilo, da je treba prevažati velike količina mamil, vendar zelo poredkoma. Ta način dela pa je povzročal precejšnje težave predvsem na denarnem bodročju. Ce so pred dvema letoma Sicilijanci odšteli kolegom iz Medellina 12 milijonov dolarjev za manj kot 600 kilogramov kokaina (končni zaslužek mafije pa je bil vsekakor petkrat večji), potem je vsem na dlani, da gre v primeru treh ton za bajne vsote denarja ali za nekaj stotov heroina. DUNAJ — Približno deset oseb, med njimi tudi štirje policisti, je bilo ranjenih, osemnajst demonstrantov pa so zaprli po četrtkovi protestni manifestaciji proti velikemu pustnemu plesu v dunajski Operi. Elitni karnevalski ples je na Dunaju na sporedu že celo vrsto let, ves ta čas pa se vrstijo protesti zaradi izrednega luksuza in izrednih stroškov, ki so značilni za to prireditev. V sredo zvečer se je pred Opero v centru Dunaja zbralo približno 2.000 pripadnikov levičarskih in anarhističnih gibanj, ki so skušali prebiti policijski kordon okrog operne hiše. Toda policisti so demonstrante uspeli zaustaviti, ti pa so pripadnike sil javnega reda začeli obmetavati s steklenicami in kamenjem. Prišlo je tudi do pretepa, v katerem so jo nabolj skupili štirje policisti, pomoč zdravnikov pa je iskalo tudi nekaj demonstrantov. Vendar pa se s tem napetost pred dunajsko Opero ni polegla. Nekaj pred 21. uro, ko bi se moral začeti elitni karnevalski ples, so po telefonu sporočili, da je v gledališču podtaknjena bomba. Posebne pirotehnične enote so preiskale celotno poslopje, vendar niso našle nič sumljivega. Med pet tisočimi povabljenci v frakih in elegantnih večernih oblekah je bila letos tudi monaška princesa Čarobna. Kot častni gostji ji je pripadlo eno od osrednjih mest v dvorani in tisti, ki so želeli imeti mesto v bližini gostje iz Monaca, so morali za to »čast« odšteti približno 15 milijonov lir. Da je bil ples namenjen le izbrancem iz dunajske smetane, potrjujejo tudi cene vstopnic. Samo vstop v dvorano brez sedeža (zanj je bilo potrebno ponovno globoko seči v žep), je stal približno 250.000 lir. Na sliki AP: medtem ko so se povabljenci pripravljali na ples, je pred Opero potekal pravi spopad med policijo in demonstranti. Avstrija noče postati tretja nemška Mava čeprav je njen glavni partner Zah, Nemčija DUNAJ — Komaj dve leti po diskusijah o avstrijski identiteti, ki so spremljale 50-letnico anšlusa Avstrije Nemčiji, se v Avstriji in v tujini v okviru vprašanja o združenju obeh Nemčij ponovno postavlja vprašanje o »nemškosti« Avstrije oziroma kakšne naj bi bile posledice združitve obeh Nemčij tudi za alpsko republiko. O posebni občutljivosti vprašanja, o posledicah, ki naj bi jih za Avstrijo imela združitev obeh Nemčij, povedo že okoliščine prvih avstrijskih reakcij. Do teh je namreč prišlo v začetku januarja v obliki ostrega protesta avstrijskega veleposlanika v Veliki Britaniji zaradi pisanja londonskega Timesa, po katerem naj bi spričo združitve obeh Nemčij eventualni pristop »tretje nemške države Avstrije« Evropski skupnosti (ES) samo še povečal težo t. i. »nemškega bloka«. Praktično vsi vodilni politiki obeh koalicijskih strank, t. j. socialistov (SPČ>) in Ljudske stranke (C)VP) v svojih poznih reakcijah in izjavah k sedanjemu nemškemu vprašanju praviloma lakonično ugotavljajo, da je združitev predvsem stvar obeh Nemčij. Ton takšnih izjav je nameroma dodatno zadržan in odmerjen z lekarniško tehtnico, zato, da v tujini ne bi pomotoma zaznali kakršnekoli identifikacije. Prav iz tega razloga in zato, da bi poudaril avstrijsko identiteto pred mednarodno javnostjo - tako dunajski Die Presse - pa naj bi zvezni kancler Vranitzky v Davosu na podijski diskusiji, ki sta se je udeležila tudi zahodnonemški kancler Kohl in vzhodnonemški premier Modrow, govoril v angleščini ne pa v nemščini. Pohvale, ki jih je bil socialistični kancler zaradi tega deležen s strani konservativnega dnevnika, povedo o tem, da so tuje bojazni o avstrijski politični identifikaciji ter o občutku pripadnosti Avstrijcev nemškemu narodu danes veliko manj utemeljene kot so bile še pred ne tako dolgo časa. To potrjujejo tudi izčrpne raziskave javnega mnenja. 75 odstotkov Avstrijcev danes meni, da so Avstrijci narod, 16 odstotkov jih misli, da je avstrijski narod v procesu nastajanja - še 1964 je bilo takšnih, ki so verjeli v obstoj avstrijskega naroda komajda 46 odstotkov. Rastoča zavest o obstoju avstrijskega naroda je bila očitno premosorazmerna z rastjo avstrijske samozavesti. »Z razliko od prve republike, današnja Avstrija verjame v lasten obstoj v obliki majhne, neodvisne države«, je tozadevno te dni zapisal znani avstrijski publicist Hans Rauscher. Dodal pa je, da se Avstrija spričo odpiranja na Vzhodu danes - vendar brez monarhističnega slaboumja - vrača k razumevanju »avstrij-stva«, kakršnega je 1927 zabeležil katoliški intelektualec Alfred Missonig, za katerega je bil Avstrijec sinteza ger-manstva in slovanstva ter duhovna siteza različnih kultur. V celoti gledano je debata v zvezi z združenjem obeh Nemčij za Avstrijo nadaljnji katalizator v zvezi s formiranjem avstrijske narodne zavesti. Velikega navdušenja pa ob temi ni čutiti, kajti združitev obeh Nemčij je dejansko lahko argument proti vstopu Avstrije v ES. Ne glede na ugotovitev o vse manjši identifikaciji Avstrijcev z nemškim narodom in dejstvu, da je Avstrija v zadnjih desetletjih pokazala, da ni nikakršna nemška politična marioneta po drugi strani namreč drži, da Avstrija gospodarsko vendarle v precejšnji meri sodi k (zahodno) nemškemu bloku. Avstrijski šiling je že dvajset let trdno vezan na zahodnonemško marko, zahodnonemški kapital nadzoruje skoraj 50 odstotkov avstrijske industrije, več kot tretjina avstrijskih trgovinskih tokov je z Zahodno Nemčijo. V Avstriji sicer utemeljeno odgovarjajo, da bi vstop v ES odprl možnosti za večjo internacionalizacijo avstrijskega gospodarstva ter manjšo odvisnost od Zahodne Nemčije, kratkoročno in nasploh, z vstopom Avstrije v ES ali ne, pa je vsem jasno, da bo eventualna združitev obeh Nemčij imela precejšnje gospodarske posledice za Avstrijo, in po mnenju večine bodo le-te pozitivne. Za tiste, ki ga želijo uporabljati, argument o Avstriji kot delu »nemškega bloka« torej ostaja. Prav zato in zato da Avstrija ne bi bila več tako gospodarsko odvisna od Nemčije je ob nadaljnjih naporih Dunaja za čimprejšnja pogajanja za vstop Avstrije v ES lahko pričakovati intenziviranje predvsem dvotirne avstrijske gospodarske politike, t. j. v obliki gospodarskega partnerstva tako z Zahodom kot tudi v Vzhodno Evropo. BOJAN GROBOVŠEK Nigerijska dekleta naprodaj v Italiji PERUGIA — Iz Nigerije v Italijo, iz Perugie v Livorno in La Spezio. Na podlagi teh geografskih povezav ter z dodatkom vra-ževerstva je neki 35-letni Nigerijec postavil temelje svojega dvoumnega cesarstva. V Italijo je vabil svoje sodržavljanke in jim obljubljal stalno delovno mesto, ko so dekleta prispela v Livorno ali v La Spezio jih je pospremil do hotela, kjer so pustile pri recepciji potne liste, in je sprožil past. Dekleta je izsiljeval s potnim listom, ki naj bi ga dobile nazaj le pod pogojem, da bi se prodajale klientom, ki jih je Nigerijec previdno »uvažal« iz Perugie. Poleg tega pa je policija ugotovila, da so dekleta verjela v črno magijo vuduja, kar je Nigerijec znal prav tako spretno izkoristiti za svoja izsiljevanja. S skupnimi močmi sta policijska oddelka iz Perugie in Livorna prišla na sled Nigerijcu in ga p° daljšem zasledovanju včeraj aretirala. Sedaj so preiskovalci dejali, da bodo morali poskrbeti še za njegove italijanske partnerje, ki so predvsem lastniki nekaterih hotelov, kjer je policija našla 32 potnih listov nigerijskih »prostitutk«-V torbicah prestrašenih deklet po so našli nič koliko fetišev. Ko so /m zaplenili, je to spravilo dekleta obup. To je še potrdilo sume prel kovalcev, ki so trdili, da je Ni5f®r jec izbiral svoje žrtve med najb°l naivnimi in nevednimi sodržavljan kami.