novic tud!j* a fnjl jnlea Irana Jarca Ovo Ptpflto LETO IV. - H. 7 V KOČEVJU 7. FEBRUARJA 1959 Cena 10 din Ob jubilejnem letu ZK3 Pred pripravljalni odbor za proslavo 40 obletnice ustanovitve Komunistične partije Jugoslavije in Muzejsko društvo Kočevje so po-stavljene velike naloge. V času pro- Zato bomo prav v letošnjem jubilejnem letu naj lepše počastili spomin na 40 letnico slavne zmagovite poti naše Komunistične partije, tako da bomo pisali spomine na doži- septembra, na dan občinskega praznika Lašč. Proslava bo na Turjaku. Na ta dan nameravajo na Turjaku odkriti spomenik 117 padlim žrtvam v narodnoosvobodilni vojni, ki so tu lokalni širšem slav, ki se bodo vrstile skozi vse le_ vetja pred in med vojno, da bomo pokopane. Kakor računajo, bo pro- tošnje leto, bomo razstavljali v Ko- - . . ---------------- čevju kakor tudi v večjih krajih na podeželju dokumente in slike o delu in borbi Komunistične partije Jugoslavije v štiridesetem obdobju posebno pa še v težki, krvavi in KOČEVSKA KEKA ZA OBLETNICO KPJ Organizacija ZK Kočevska Reka je sklenila pestro počastiti 40-let- vse dokumente in slike iz naših slava na Turjaku presegla slavnih dni in zmag izročili Muzej- okvir in bo organizirana v skemu društvu v Kočevju. Spomini merilu, so lahko tudi kratki in lahko opisujejo le posamezna doživetja. Muzejsko društvo v Kočevju bo zmagoviti narodnoosvobodilni borbi, dalo vse prejete slike in dokumente Muzejsko društvo v Kočevju ima takoj prefotografirati ter bo na že_ zbranega veliko gradiva iz tega 40- ljo orginal vrnilo lastniku. Prav ta- nico KPJ. V ta namen je že sesta. letnega obdobja, vendar je še veli- ko bo tudi spomine, ki imajo večjo vila obširen program, ki bo izveden ko tega gradiva med prebivalstvom, zgodovinsko vrednost, primerno ho- v teku letošnjega leta. kjer leži pozabljeno po predalih in noriralo. V počastitev 40-letnice KPJ se je je prepuščeno uničenju. Posebno na_ PROSLAVE V LAŠČAH - - - - ši borci in aktivisti, ki so nešteto- Kakor v drugih občinah imajo tu- krat gledali smrti v oči in so redko jo tudi v laški občini pripravljalni le Po golem naključju rešili življe- odbor za proslavo 40. obletnice ®ja. bodo nesli skrivnosti svojih do_ KPJ. Kakor smo zvedeli, namerava, živetij v prerani grob. J° organizirati glavno proslavo 19. KOMBAJNI Za letošnjo žetev bo na razpolago 1300 novih kombanjev, tako bo naše kmetijstvo imelo že 2600 teh koristnih strojev. Cene umetnih gnojil pa bodo od 9 do 29,5 dinarjev za kg. SKKB ZA LETNI ODMOR NAŠIH DELAVCEV Preteklo leto so sindikalne podružnice Rudnika, Kmetijskega gozdarskega posestva, podjetja »Avto« in »Klas« uredila 76 ležišč ob morju v Selcah in Medveji. Tako je več kot 700 delavcev in uslužbencev iz Kočevja, za ceno največ 200 dinarjev na dan, preživelo del letnega odmora na Jadranu. Vedeli smo, da se nam z,ma ne bo izneverila. Te dni je zapadel sneg in fotoamater je na uspel način posnel prve stopinje v snegu. O šolah in šolstvu začel šahovski turnir ŠS Kočevska Reka na enajstih deskah. V marcu je predvideno predavanje o zgodovini KPJ, 16. in 17. maja bo Občinski komite ZK iz Kočevja jjriredil potujočo razstavo o razvoju in delu KPJ na Kočevskem. 24. maja bo telovadni nastop otrok iz šol na območju Kočevske Reke. Na »Dan borca« — 4. julija se in stari bor- S seje okrajnega zbora proizvajalcev V torek 3. februarja je bila v Ljubljani seja zbora proizvajalcev našega okraja. Razpravljali so o tarifnih sporazumih, tarifnih pravilnikih in sploh o nagrajevanju v letu 1959. Predsednik okrajne tarifne komi- razponu, ker to pomeni avtomatič- poviševanje nominalnih plač, če to no poviševanje, brez povezave z ni upravičeno z večjo produktiv-večjo proizvodnjo. Treba je sicer nostjo. Nagrajevanje delavcev mora določiti začetno osnovo, vendar naj uravnava višino plač le večja produktivnost. Če hočemo to doseči, je nujno, da ali V kočevski občini imamo 24 šol Vimolju, Predgradu in Koprivniku. (brez gimnazije), katere obiskuje Enooddelčne šole z 8 razredi so v nad 24.40 otrok. Te otroke poučuje Polomu, Starem logu, Smuki, Oneku bodo srečali komunisti 78 učiteljev in profesorjev. Šole so Lazih, Spodnjem logu, Kostelu, Kuž- c‘ v Borovcu' takole porazdeljene: popolne osem- lju, Boslivi loki in Papežih, letine šole so dve v Kočevju, ena Največja po številu učencev je v Vasi-Fari, šestoddelčno šolo ima- osemletka »Jožeta Šeška« v Kočev. jo v Stari cerkvi, ima 8 razredov, ju, po podatkih iz meseca decem-v Livoldu imajo 4 razredno šolo, v bra je obiskovalo šolo 605 otrok, Osilnici pa 8 razredno. Obe šoli sta poučevalo pa 21 učnih moči, za njo trioddelčni. Dvooddelčne šole z 8 se uvršča osemletka »Mirka Brači-razredi imajo v Štalcarjih, Kočevski ča« v Kočevju s 599 otroki in 15 Reki, Borovcu, Banja loki, Mozlju, učnimi močmi, na tretjem mestu pa Svečana akademija v počastitev 40-letnice KPJ bo 22. julija. V juliju in avgustu bo DPD »Svo. ja v tarifnih postavkah boda« Kočevska Reka prikazala tu- jetji iste stroke, di eno izmed znanih dramatskih del. NIL si je je v uvodu poudaril, da imajo čim več dela opravimo v akordu v letošnjem letu gospodarske org a- normah. Delovni učinek naj bi oce-nizacije odgovorno in pomembno nalogo pri urejevanju pravilne tarifne politike. Izdelati in sprejeti morajo nove tarifne pravilnike na podlagi tarifnih sporazumov, ki naj bi odpravili dosedanja nesorazmer-med pod- njevali po akordnih cenikih, ki naj bi jih posamezne zbornice in združenja med seboj vskladila. Na koncu je zbor proizvajalcev sklenil, da je v načelu nedopustno biti vsklajeno z njihovim delovnim učinkom. Sindikalne organizacije naj bi ne priznavale tarifne pravilnike, katerim ne bi bila priložena dokumentacija o nagrajevanju po enoti proizvoda. Odborniki so tudi odločno zahtevali, da je treba pri določanju kmečke dohodnine zahtevati iste kriterije, kot so določeni za dajatve v kolektivih. Položaj delavca in kmeta je treba izenačiti. V novih pravilnikih je nemogoče administrativno določanje plač v Ponovne volitve v kočevski občini »rji KDAJ ZAŠČITNIK? l*o nekod še vedno velja mnenje, naj bo sindikat v prvi vrsti zušč tnik delavcev in naj se vtika manj v tarifno politiko in določene naloge podjetja. Načelo, da je sindikat prvenstveno postavljen za zaščitnika, je precej zgrešeno, saj je z našimi zakoni, predvsem z zakonom o delovnih razmerjih, delavec dovolj zaščiten. Drugo pa je vprašanje v primerih, ko se zakoni samovoljno kršijo; tedaj sindikat mora stopiti v obrambo uzakonjenih pravic posameznika. Izkušnje nam kažejo, da je takih primerov vse manj in jih v preteklem letu na območju občine Kočevje ni blo. Noirt zakon o delovnih razmerjih zelo določeno govori o zaščiti delavčevih pravic in sindikalni fo rum', so za nekatere primere mnenja, da celo preveč brani posameznika in premalo gospodarsko organizacijo. Za pravilno izvajanje tega zakona in presojo posameznih primerov iz pravic de’ov-nega razmerja je prav sindikatom organizacijam dana velika in odgovorna funkcija, da skupno s komisijo za sprejemanje in odpovedi temeljito pretresejo vsak posamezni primer. Nujno je potrebno, da mora presoja biti v cilju zaščite napredka in boljše produktivnosti. Praksa nam každ, da posamezniki, ki se pritožujejo, zelo dobro znajo izkoristiti zakonitosti osebnih pravic, medtem ko so v obvezah do kolektim malomarni. Vedeti moramo, da podjetja ne morejo biti socialne ustanove in sindikalna podružnica tudi ne more podpirati •n h, ki v podjetju ne upoštevajo pravil in delovne discipline, temveč znajo na široko protestirati, kadar zaradi svoje nedelavnosti mit lahkomiselnosti dobijo odpoved. To vprašanje bo glede na novo tarifno politiko še posebej zaostreno. Plačevanje po enoti proizvoda bo zahteva'o od sindikalnih organizacij temelj te krepitve de'ovne discipline, še posebno na režijskih delovnih mestih, ker se dogaja, da slabi delavci na takih mestih ob-mutno znžajo osebne prejemke tistih. ki vlagajo vse za večjo proizvodnjo. O vlogi sindikata pri tej nalogi so razpravljali tudi na zadnjem zboru Občinskega sndkalnega sveta Kočevje in poudarili, da je treba lenuhom in nediscipliniranim delavcem jasno in energično povedat k da jim ni mesta med de tavc:, ki pianaio vse site za večji uspeh podjetja in s tem socialistične izgradnje naše domovine. je osnovna šola v Stari cerkvi z 209 otroki, katere poučuje 6 učiteljev. Osemletko v Vasi-Fari obiskuje 146 otrok (leta 1952 jih je bilo 163), poučuje pa 9 učnih moči. Kot zanimivost bomo navedli tudi šolo z najmanjšim številom učencev. .To »prvenstvo« ima enooddelč-na šola na Smuki, katero obiskuje samo 8 otrok, ali za vsak razred po en otrok. Število šoloobveznih otrok iz leta v leto narašča. Na osemletki »Mirka Bračiča« računajo, da bo leta 1962 obiskovalo šolo že 740 otrok, na osemletki »Jožeta Šeška« tudi Občinski ljudski odbor Kočevje je izdal odlok o razpisu nadomestnih volitev. Izvolili bodo nove občinske odbornike za tiste volivne enote, ki nimajo več svojega odbornika, zato ker se je odselil, so odpovedal mandatu, ali pa" je umrl. Za zbor proizvajalcev bodo volitve 23. februarja In bodo volili v teh kolektivih: Elektro, Kemična in Kočevski tisk, kjer je bila do sedaj odbornica Fanika Kranja. Gradbeno podjetje »Zidar«, do sedaj Anton Knavs; »Avto« Kočevje, Železniška postaja, stran glavne ceste od glavnega mostu do Dolge vasi, kjer je bil do sedaj odbornik Stane Repar; območje mesta, Šeškov in Kolodvorski teren, ... ,. , ki„r je bila do sedaj odbornica Pep. mestu dežele, v Adis Abebt, so pred-ci Jebeljak; območje naselja Šalka sednika Tita in njegovo spremstvo •* . ... . . . i nn>v lIe9all<< in neutrudni društveni delavec in or- taiklub Kočevje vsak dan od 8. do bi se tudi o strojnih in drugih ko- .. ■ tvu ;n ganizator, geometer Bojan Slokar, 12. ure pri tajniku kluba, Ladu Ga- ristnih tečajih, o obdelavi zemlje , za tajnika Lado Gašparac, za bla- šparacu. Prijave sprejema v pisarni splošnega ljudskega premoženja, po- gajnika pa Anica Stropnik. Kočevje je bilo eno izmed redkih mest, ki" ni'imelo organiziranega dela fotoamaterjev, kjub temu, da je precej lastnikov fotoaparatov in za fotografsko umetnost tudi zanimanje. Manjkal je le človek, ki bi s svojo organizacijsko sposobnostjo združil amaterje in jim tako v tej tako vsestranski zvrsti pomagal osvajati novo spoznanja. E'ub bo v okviru možnosti takoj pričel z začetnimi in nadaljevalnimi tečaji, si priskrbel primeren prostor za de'o, najnujnejše priprave za fototemnico in če se bo le dalo, k°,.pi; tudi nekaj fotoaparatov. Političnim in društvenim organizacijam, kakor tudi podjetjem, bo ob raznih proslavah lahko pomagal s pripravo kvalitetnih fotografij in razstav, zato tudi pričakujemo, da bodo ljudski odbor in podjetja dali Avto-moto društva Kočevje. gozdovanju, sodelovanju pri uvaja- VSEM NAROČNIKOM! Te dni bodo pismonoše na območju Slovenije obiskali naročnike našega lista in pobirali naročnino za prvo polletje 1959. Naš list je med najcenejšimi in prepričani smo, da 200 dinarjev, kolikor znaša na-ročn-na za 6 mesecev, ne lx> tako velik izdatek. Prosimo vse naročnike, da s hitrim vplačilom pomagajo pismonošem pri pobiranju naročnine. Vse one, ki so morda med tem, ko smo mi pisali položnice, že na kakršen koli način poravnali naročnino, pa prosimo, da potrdilo o vplačilu pokažejo pismonoši, ta pa bo na hrbtni strani prinesene položnice napisal, da je znesek že poravnan in kdaj ter kako je bil vplačan. UPRAVA nekaka desna roka pri uresničevanju njenih ciljev. V aktivu se mladi kmečki ljudje vzgajajo v dobre zadružnike in dobre gospodarje. O tem naj bi razmislili v vseh Vratih in naj bi se zavzeli za ust?nsv ;?/ aktivov mladih zadružnikov tako vodilni ljudje v zadrugi kot zadružni sveti in upravni odbori zadrug. Pozimi imamo največ časa za to. Prepričani smp, da imajo aktivi mladih zadružnikov v vseh krajih zadrugah dovolj dela. Zatorej naj torej v opoziciji do Francovega režima. Na splošnih volitvah v Luksemburgu so dobili največ poslanskih mest katoliki. Socialisti in komuni. <••> -'if'lili še 10 sedežev v par-lun’ .itu. Kakor sodijo, bodo katoliki in liberalci, ki so precej povečali število poslanskih mest, sestavili novo koalicijsko vlado. V Avstriji so uvedli 45-urni delovni teden. Delavci bodo delali na teden tri ure manj, pri čemer pa se ba o uvedbi 45-urneqa delovnega tedna pa ni zajela več sto tisoč de- mladih zadružnikov. VREME Vremenska napoved pravi takole: lavcev in uslužbencev, zaposlenih v nestalno, s pogostimi snežnimi pada. kmetijstvu, gozdarstvu, javnih služ-vinami. Okrog sredine februarja jasno s hudim mrazom ponoči. Stoletni ko'edar pa pravi; 8. febr. vetrovno, 9. febr. nestanovitno, 10. oblačno, 11. febr. sneg, 12. febr. dež. bah in še nekaterih drugih poklicih. Na dvodnevnem referendumu se je moško prebivalstvo Švice izreklo proti temu, da bi Švicarke dobile voli'no pravico. Zunanjepolitični komentar ..... SOSEDJE V ŠKRIPCIH Padec italijanske vlade je že dlje visel v zraku. Bilo je potreb-no samo še nekaj zaostritev, kot je bil odstop soc alnodemokrat-skega ministra Vigorellija in na polurni seji kabineta je bila zape_ /Satena usoda Fanfanijeve vlade. Amintore Fanfani, generalni tajnik demokr st jonske stranke, se je lotil sestavljanja vlade takoj po lanskih majskih volitvah. Iz njih je demokristjanska vlada izšla ok. repljena, hkrati pa se je tudi ce. lotno volilno razpoloženje volivcev nagnilo na levo. Vedno pogosteje se je zgodilo, da so nekateri desničarsko us mer. jeni demokristjanski poslanci kršili strankarsko disciplino in glasovali proti lastni vladi. V tak h razmerah je postalo jasno, da vladi ni sojeno dolgo življenje. Končni udarec mu je pravzaprav zadal kongres Nennijevh so. cialistov. To je na prvi pogled videti nerazumljivo, saj so socialisti že ves čas v opoziciji. Toda na neapeljskem kongresu so sociali, sti začrtali nekatere izredno važne smernice svojemu programu, ki so jim na široko odprle pot med italijanske množice. To je povzročilo pravo vrenje med Sara. gatovimi socia1nimi demokrati in v levem krilu demokristjanov. Leva struja socialnodemokratske stranke je postavila zahtevo vodstvu stranke, naj takoj stori potrebne korake za združitev z Ne-rmijevimi socialisti, socialnodemokratski minister za delo v Fanfa. rtijevi vladi pa je prav zato izstopil iz vlade. Že tako slaba vlada je doživela udarec, ki ga ni več mogla preboleti; Fanfani je kapituliral. Dru. gega mu tudi ni preosta'o, saj z razcepljenimi socalnimi demokrati in z velikimi nasprotji v lastni stranki ni več mogel držati vajeti v svojih rokah. Položaj po padcu vlade pa ni nič kaj rožnat, še manj pa jasen. Medtem ko skušajo socialni demokrati na izrednem zasedanju razčistiti medsebojna nesoglasja, so ta postala v demokrist janski stranki še ostrejša. Fanfani je pred nevarnostjo razcepa v lastni stranki odstopi tudi kot generalni tajnik demokristjanske stranke. Očitno je, da je Italija zašla v hudo krizo, iz katere zlepa ni videti rešilnega izhoda. N č čudnega torej, če rimski časopis »Popolo« že zdaj namiguje na možnost razpisa novih, izrednih volitev, londonski »Daily Telegraph« pa odkrito meni, da je to edina stvarna rešitev. Mnogi si žel jo, da bi zapleteni položaj razvozlal neki italijanski De Gaulle. Drugi pa pr stavijajo, da je še vprašanja, če jim bo De Gaulle za. res kos v Franciji, in če že, kje potem najti takšnega močnega moža, ki bi se lahko v Italiji meril s francosk m predsednikom republike? Čudno pa je, da v meščanskih krogih ne vidijo rešitve, ki so io nakazale same volitve: namreč, da bi bilo treba pri sestavljanju vlade upoštevati levičarske in dejan, sko napredne stranke. Sodelovanje z Nennijev mi socialisti (četudi odštejemo močno KP Italije) bi lahko že ustvarilo trdno vlado, ki bi bila sposobna rešiti tudi marsikatere kričeče socialne probleme današnje Ita'ije. Mnenja, pr poročila in pred’ogi se Se vedno ze’o razhajajo, v enem pa so si malone vsi ed:ni: namreč, da je sedanja kriza bržkone najtežja in utegne biti tudi najdaljša, kar jih je doživela povojna Italija. Martin Tomažič Proslave na osnovni šoli „Jože Šeško" v Kočevju — HEHHE v .SMREKO Aprila 1959 bo poteklo 40 let odkar so se zbrali v Beogradu najboljši sinovi naše domovine in ustanovili Komunistično Partijo Jugoslavije. Najsrčneje se je okrog nje oklenila mladina, zato je v tem času nastala posebna mladinska organizacija SKOJ, ki je mladi kader vzgajala ideološko in praktično za poznejše revolucionarno delo v Komunistični Partiji Jugoslavije. Razdobje delovanja Komunistične Partije Jugoslavije in SKOJ je časovno munisti v naši občini. Menil je, kratko, vendar se je od tedaj do Mirka Bračiča na šahovski turnir, pri pouku zgodovine, zemljepisu, streljanje z zračno puško, na boj slovenskem jeziku in drugje, več __ . ~ ■■ lin« OIXV1 a v bana ,.m"09_0_S.pre.men:-?: značilen dogodek. med dvema ognjema itd. Pripravlja slišala se orientacijski pohod, obisk muzeja, krasitev grobov padlih borcev, praznovanje dneva pomladi in dneva mladosti z otroškim sejmom, v manjših skupinah želijo starejši učenci obiskati bazo 20. na Rogu, Pugled, Jelenov žleb in druge kraje. Starešinski svet je razpravljal tudi o pogojih, v katerih so delali koda ima skoraj vsaka vas v občini kak »Fabrika in pokojnine dajejo no- kojnin ni bilo pred vojno, tudi ni vi ton življenju v Loškem potoku«, bilo fabrike. Eno in drugo je prine-Taile stavek sem zapisal, kakor sem ska Loškemu potoku ljudska oblast. o zgodovini Komunistične ga slišal, ko sem se mudil v Loškem In ljudje, Id žive v teh krajih, te Partije Jugoslavije in SKOJ in o bo- potoku. Iz razgovorov s Potočani cenijo. ju naših narodov za svobodo. Poleg sem ugotovil, da je točno tako. V »Smreka« v Loškem potoku je rednega dela bo šola s pomočjo Loškem potoku so bili pred vojno pojem industrije, novo porajajočega Društva prijateljev mladine skušala tako redki ljudje, ki so prejemali se delavstva in vsakdanji kos kruha dobiti film »Na svoji zemlji«, ki naj pokojnino, da bi jih lahko preštel 140 zaposlenim in njihovim druži-bi ga mladina videla brez posebne na prstih ene roke. Danes je dru- nam. Fabrika postaja pretesna, pre-vstopnine. gače. Iz leta v leto se veča število majhna, novi in novi mladi ljudje Še mnogo je oblik in možnosti, ljudi, ki prejemajo za dolgoletno obeh spolov, bi se radi zaposlili v preko katerih lahko sedanjo mlado delo pokojnino. Pokojnino prejema, njej. Mnogi vidijo v fabniki svoje generacijo spoznamo z likom komu. jo delavci, ki so dolga leta prebili življenjsko eksistenco, stalen kruh, nista. Vse bomo skušali izkoristiti, na delu v hrvatsklh gozdovih, Fran- zato toliko prošenj podjetju: »Vze-' vezan na vodstvom komunistov so naši Komunistične" Partije in SKOJ, zla-rodi P05*-®1 p® svoji zemlji sami sti v gasu narodno osvobodilne voj_ voji gospodarji, dosegli so neod- ne jn tudi socialistične izgradnje, visnost, skovana sta bila bratstvo Iz kronik vasi in krajev se lahko turn enotnost naših narodov, svobod- dj mlajši učenci osnovne šole sezna- delo da mladini odpremo pogled v nese- ciji in drugje. Preskrbljeni so za mite me na delo«! bično življenje komunistov, katerim življenje in jesen življenja preživ- Zakaj tak pritisk na fabriko? gre zasluga, da je človeštvo dose- Ijajo brez^ skrbi, kaj bodo jutri jedli. Včasih so delali Potočani na žagah glo to, kar danes ima. Ludvik Golob V fabriki, v podjetju »Smreka«, pa je nova generacija. Kakor po- nijo z zgodovino Komunistične Partije in SKOJ. Povsod po naših vaseh so se odigravali važni dogodki. Tam so živeli starejši in mlajši ljudje, ki Traktor - na tečaju upravnikov KZ v Jelenovem žlebu. Glažuti, Jelen dolu. Odpadlo je delo po hrvaških gozdovih, Franciji in drugih deželah. Tudi prevozništvo Izumira. Tudi gozdovi zaradi dajatev ne dajejo več toliko kot so nekoč in mar- Zgledalo je, kakor v šoli: v kotu je treba iskati vzroke v pomanjka. sikateremu Potočanu je bil gozd fa- so se udeležili boja zoper okupator- dvorane velika tabla, ob njej pa n ju mehanizacije, kakor tudi v tem, brika ip njiva. Če vemo za vse te ja in domače izdajalce, bodisi z mladi »učitelj« — kmet. tehnik Ja- da smo včasih z uslugami predragi, stvari, lahko razumemo problem zavel lemo dela komunistov je dobro orožjem v roki, ali z zbiranjem raz- nez Merhar, ki je z besedo in števil- ali pa ni delo, na primer pri oranju, poslitve odvišne delovne sile in skrb razumel starešinski svet na naši os. nega materiala ali z negovanjem kaml razlagal »učencem«, upravni- so idno opravljeno. Toda so sod. dru- 23 jutrišnji dan.^ novni soli. Sestal se je že sedaj in ranjencev in drugim. Poseben po- kom KZ, o prednostih traktorja gam in nimamo namena o tem raz- Vsaj delna rešitev tega problema sestavil program slavja. Program men bo imela akcila za zhiranie teh »Ferausona«. Takole ir- med drugim pravljati. bi bila, da se dovoli povečanje les- no izgrajujemo socialistično domovino in si po svoji volji oblikujemo boljše življenje. Vse to je neprecenljivo delo komunistov, ki bo ostalo častno izročilo sedanjemu in poznejšim rodovom. obsega čas od 18. aprila, t. j. od te- dokumentov. Starešinski svet na na-daj, ko so se začeli v Beogradu zbi- Š1 šoli bo v ta namen razpisal na. rati delegati socialist enih strank iz gradni natečaj pod naslovom »Spo-nase domovine pa do konca stiske. znavai svoj rodni kra1.<( učenci boga leta 1958/59. Vzgojni m izobraz. do lahko oddajali razna dela: flu-bem smoter bo skusti doseči preko stracije iz partizanskega življenja, ■rsifii «•<*»• «•»»*» »•«* razlagal: »Traktor .Ferguson’ je univerzalen kmetijski stroj za naše razmere. Je zelo praktičen, ker se mu lahko dodeli 120 priključkov!« Tovariš Merhar je najprej seznanil upravnike zadrug s pravilnim s svojim vodstvom. Poleg predstavnikov oblasti, političnih in društvenih organizacij, imamo namen povabiti vse stare komuniste in borce narodno osvobodilne vojne, živeče v Kočevju. Prosili jih bomo, da bodo od tedaj našo šolo večkrat obiskali. Radi bi videli, da bi se mladina zbirala ves čas slavja po skupinah, v katerih bi ji oni pripovedovali, kako so postali komunisti, zakaj so se odločili postati komunisti in drugo. Popoldne bodo odšli učenci višjih razredov pod vodstvom učiteljev in tabornikov na vse višje vrhove kočevske okolice. Pripravljali bodo dračje za kresove, ki bodo zagoreli 19. aprila, na predvečer začetka ustanovnega kongresa KPJ. Ta ve- Traktor »Ferguson«, je kot smo nega obrata v Loškem potoku. Te že omenili, zelo primeren za naše pa je vezano na povečanje gozdne-razmere. S pravilnimi kalkulativni- ga zaledja, ki gravitira izključno na mi postavkami nam ne bo delal iz_ ta obrat ne glede na sektor lastni-gube. Skupni stroški, to je amorti- štva. Do sedaj je »Smreka« črpala zacija, družbeni prispevki, ostali lesne surovine izključno iz zaseb-splošni stroški in osebni dohodek za nih gozdov, pa še iz tega sektorja dela je šlo del lesa drugam, na hrvaške 700 na uro. Kolikor je ur več nad tem Predlog prebivalcev Loškega po-povprečjem (1000 ur), se tudi stro- toka je, da se odobri za naprej lee-ški znižujejo. Zaradi tega zadruge ne surovine tudi iz dela državnih ne bi smele imeti strahu pred trak- gozdov to je iz vseh razlaščenih ________________________________ _ poslovanjem strojnih odsekov. Ni , aopoiane t«. aprila, se pri- skih deiOVnih brigad; pisali bodo o dovolj, da kmetijske stroje nabavi- traktorista, znašajo za 1000 ur pravlja slavnostna akademija. Pro- življenju svojega rojstnega kraja mo. Stroji morajo pravilno služiti blizu 700.000 din ali okrog 700 din stran itd. llwwr. Pu„praviia s p0~ med narodnoosvobodilno borbo, svojemu namenu, zategadelj je tre. lo :e ; a 93 f°?Fa- Z nami se morda bodo opisali tudi kakšnega ba kmetijskemu stroju, vzemimo i „ n.iPa. 9!_rni1“lje komunista, ki ima posebne zasluge traktorju, tudi dobrega traktorista. ,,™ - v narodno osvobodilne borbe v Oseba, ki upravlja s strojem, mora njihovem kraju. Seveda bodo otroci ta stroj dobro poznati in z njim tu-veliko napisali le tedaj, če jim bo- dli pravilno upravljati, mo starejši pripovedovali vse, kar iz te dobe zanimivega vemo. Najbolj- ra biti stalno ša dela bodo komisijsko ocenjena in rentabilen. nagrajena. Kljub vsem dobrim lastnostim Tudi šolsko delo bomo skušali traktorja je konjska vprega še ve-usmeriti tako, da bo mladina zlasti dno precej velika konkurenca. Za to zadrugi izplača nabaviti traktor, plug, kosilni stroj itd., posebno pa Za predavanja v Kolpski dolini Dne 2. februarja je bila v Vasi pri Fari konferenca odbornikov SZDL. Na tej konferenci so obravnavali organizacijske in gospodarske zadeve Kolpskc doline. Občni čer bo tudi okolica Šeškovega doma zbori SZDL v Kužlju, Petrini, Fari, živahna. P.apolal bo taborni ogenj, Slavskem lazu in na Vrhu so se po- imenovani kooperaciji, ker je vse to ljudem še zelo malo razumljivo. Veliko se govori o kooperaciji, kaj pa to v bistvu resnično pomeni, o tem pa je še zelo malo povedanega. Zato so odborniki predlagali, da občinski odbor SZDL v Kočevju orga- gozdnih parcel na področju bivše občine Draga-Loški potok, nadalje iz delov državnih gozdov, ki gravitirajo izključno na lesni obrat v Loškem potoku: Goniče, Mošnjevce, Marele ter predelov Pasje jame. Iz teh predelov se zalaga z lesnimi surovinami predvsem LIP Ribnica. Vprašanje črpanja lesnih mas iz sedaj, ko prehajamo v kooperacij- tega področja bo treba sporazumno sko obdelavo zemlje in so kmetijski reševati in urediti zadevo tako, da stroji več kot potrebni. bosta imela dovolj surovin tako LIP Ribnica, ki predstavlja že močno — lesno industrijo, kakor tudi »Smre- torji, da bi jim prinašali izgubo. To r______ ___________ velja tudi za ostale kmetijske stro- Traktor ali kateri drugi stroj mo- je. Čim nabavimo nov stroj, je tre-delu, drugače ni ba najprej n 3rediti kalkulacijo izdatkov in dohodkov. Tovariš Janez je svojim »učencem« s številkami dokazal, da se ka« v Loškem potoku, ki je mlado pa mnogo obetajoče podjetje. ob njem pa bo veselo rajala mladina, saj jo bodo bodrili in hrabrili stari borci in zabavali živahni taborniki. Tako otvoritev praznovanja pripravlja starešinski svet skupaj z mladino na Šeškovi šoli. Od tedaj dalje se bodo do konca šolskega leta vrstila razna tekmovanja in razgovori. Povabiti želimo učence šole vsod že končali. Člani redno plaču- nizira kmetijske strokovnjake, ki jejo članarino, tudi z delom so aktivni. Iz tega se vidi, da so odbori SZDL v Kolpski dolini delavni. Odborniki so predlagali, da bi bilo nujno potrebno, da se po vseh vaških odborih SZDL organizirajo naj pridejo o tem predavat v Kuželj, Petrino, Vas, Faro, Slavski laz in na Vrh. Ta sklep je bil POJASNILO K članku pod naslovom »Hočemo Na osnovi povečanje lesnih suro-tovarno, tudi mi smo prebivalci ob_ vjn oz gozdnega zaledja je izdelan čine!« ki je bil objavljen v ^ovi- tudi investicijski in proizvodni pla$ cah« št. 4 dne 17. januarja 19.>9, podjetja »Smreka«. Od 186.000.000 daje Oddelek za gospodarstvo ObLO djn bnitto družbenega proizvoda, kolikor ga je realiziralo podjetje v nameravajo povečati do Kočevje naslednje pojasnilo: Odgovor na ta članek pod našlo- jetu 1958* sprejet vom »Ne industrija, kmetijstvo vam leta 1961 b™ t to “ dmžbeni’ pro7zv^d soglasno, v ixoipsiu uouni so mar- .le porok napredka« smo napravili na 386.OOO.OOO din. Za reallzacito Ijivi in delovni ljudje, ki se trudijo v pisarni ObLO z namenom, da lju_ tega ^ bilo potrebno 10.000 n? in delajo, da izboljšajo svoje go- dem v Kolnski dolini pomagamo v lesa jgiavcev jn ^ 500 do 600 m* predavanja o sodelovanju kmetij- spodarstvo. Od lepih besed o koope- uva janju sodobnih, znanstvenih me- listavcev. skih proizvajalcev s KZ ali o tako. raciji je pa potrebno pristopiti k aktivnemu delu in v tem bo pomagala KZ, Zadružna zveza in kmetijski strokovnjaki, ker so pogoji za to v dolini Kolpe. bar ŽENI ZAPOSLITEV DOMA V četrtek, 5. februarja, je bil Velikih Laščah sestanek žena, na tod obdelovanja zemlje, da bi kme- y povečanju brutto družbenega tovalc' Kolpske doline od tega imeli pro;zvoda v podjetju je zapopadeno vec dohodkov m tako tudi boljše povečanje proizvodnje, zaposlitev pogoje življenja. _ nove delovne moči, modernizacija ka ^nesZoga pod. pa nismo napisali na občini in se s jetja, ki daje pečat industrije ▼ to pripombo tudi ne strinjamo. nekoč pozabljenem kraju. IzdelM To pros'mo. da objavite v »Novi- žui javih rok potoškega delavca gre-cah« v vednost in pojasnilo ljudem do po svetu; ni še dolgo tega, ko je v Kolpski dolini, da lahko realno ta deiavec lahko nudil samo roke. katerem so se pogovorile o tečaju ocenijo vsebino navedenega članka, Danes je doma in se zaveda če 1 . • - 1 n. - . inolzi T D l/rJJntrin . . .. w ’ v za pletenje posebnih copat in za vezenje. 6. in 7. februarja pa je bil dvodnevni tečaj, na katerem so se žene seznanile z načinom dela teh izdelkov. Pobudo za sestanek in tečaj so dale žene iz Lašč, organizacijo tečaja in drugo pa je prevzel Občinski LO Kočevje Oddelek za gospodarstvo * fabrika več proizvajala in boljše, bo tudi njegov vsakdanji kruh boljši, napredoval bo njegov kraj. Z delom v fabriki si bo prislužil pokojnino in z njo brezskrbno starost. »Smreki« želim, da bi še bolj trdno pognala korenine in se razrasla v močno podjetje! Karel Oražetn Osnovna šola »Jože Šeško« g ostuje v poslopju gimnazije AKTIV MLADIH ZADRUŽNIKOV NA HRIBU Aktiv mfladih zadružnikov pri Zavod za napredek obrti iz Ljubija- Kmetijski zadrugi Hrib je bil usta-ne. Blago za izdelavo bo dal Zavod, novljen v letu 1957. Nekaj časa je ki bo tudi odkupil vse izdelke, ka- bilo delo aktiva živahno, sedaj pa tere bo prodal v inozemstvo. Za de- je popustilo. Kljub temu, da so v lo se je prijavilo že okrog 50 inte- tem kraju težji pogoji za delo mla-resentk; računajo, da jih bo še več. dih zadružnikov, ker je pravih kme-Brez dvoma je zamisel, da se na tak tov malo, bi bilo prav, da aktiv način zaposlijo tudi žene, hvale- mladih zadružnikov spet zaživel, postaja Lašče. Tu imata prostore vredna. Zaposlitev bodo dobile žene posebno pa sedaj, ko prehajamo v zdravnik in zobni zdravnik. V no- in dekleta iz Lašč in okoliških vasi. kooperacijsko proizvodnjo v kme- vem bloku je dobil prostor tudi ve- -ta tijstvu. terinar. VELIKE LAŠČE V novem bloku v Velikih Laščah že začela z delom Zdravstvena 40 let zgodovinske poti Delavci pa so ostali zvesti na strani svojega voditelja, kar izpričuje naslednji akt: V. Orožniška brigada, 3. četa, 1 vod postaja Kočevje — V of. $t. 1662 20. dec. 1919 v Kočevju Zalesnik Andrej, aretacija Okrajnemu glavarstvu Kočevje Na tam uradni ukaz z dne 20. decembra 1919 št. 1969 se poroča, da je Andrej Zcdesn'k pred dvema dnevoma neznano kam odootoval. Kolikor se je do sedaj dalo dognati, se je nabrala med delavci tukajšnjega premogovnika večja vsota denarja ter se ista zračila Za’esniku. kateri je baje odpotoval v Beograd ali Zagreb. Komandir poslale, stražmojster Podpis nečitljiv Preganjanje Zalesnika se je na-da'ieva'o: Predrprir+vo poverjeništva za notranje zadeve V n-htinni, dne 23, 12. 1919 Štev. 13018-pr Dogodki v Kočevju Okrainornv g’ejtgrsfvu v Kočevju Na tamošnie b-zo’wno no-o^io z dne 22. t. m. št. 19754 se Okrajne- mu glavarstvu naroča, da pošlje priloženo poročilo Orožn ške postaje v Kočevju Okrajnemu sodišču, oziroma Državnemu pravništvu v Novem mestu s pred’ogom, da se komunista Zaiesnika s tiralico zasleduje h ge-de kazenskega postopanja potrebno ukrene. Andrej Zalesnik je glasom orožniške ovadbe dne 13. decembra 1877 v Ljubnem okraj Celje rojen in ravno tam pristojen, vendar pa njegovo ime n gotovo, ker se ga enkrat Za-leznik enkrat pa zopet Zalesnik imenuje. Uao+oviti je tedaj najprvo njegovo ime. Pn-očaite dalie, kaj ste ukrenili proti onim de’avcem, ka*eri so šiloma zahteva'i zpustitev komunista Za’esnika, eventualno naznamte tudi te Okrožnemu sodišču v Novem mestu. Za poverjenika za notranje zadeve: Dvorni svetnik Podpis nečitljiv Predsedstvo poverjeništva za notranje zadeve V r ivbljani, dne 9. jan. 1920 Štev. 229-nr. Za’cenik Andrej, komunist iz Kočevja Okrajnemu glavarstvu v Kočevju Ministrstvo unutrašnjih dela izve-stilo je z dopisom z dne 28. decembra 1919 štev. 2797, da se je pri rudarju Andreju Za’esniku ob priliki njegove aretacije našlo 80 raznih boljšev ških propagandnih brošur. Ker je verjetno, da krožijo take brošure po Kočevju, se Okrajnemu g’avarstvu naroča, da obrne na to možnost vso pažnjo ter morebiti zasežene izvode takoj predloži. Za poverjen’ka za notranje zadeve: Dvorni svetnik: Podpis nečitljiv Predsedstvo poverjeništva za notranje zadeve Za'esn’k Andrej, komunist iz Kočevja V 1-mb’janl, dne 11. jan. 1920 Štev. 355-pr. Okrainemu glavarstvu v Kočevju Na predlog državnega pravništva je Okrožno sod’šče v Travnku s sklepom z dne 8. ianvarta 1920 ustavilo kazensko postonanie proti Andre hi Za’esnik radi hudodelstva po § 85 s. k. z. Osumljenca je Kotarskt urad v Travn:ku snm odvrav'1 in tukajš-niemu po’"ok. ji rudarji so odigrali med kočevskim proletariatom pomembno vlogo. (Dalje) Otmtaei Iporhtiki Tudi naslednji sestavek nam bo prikazal lik domačega športnika lahkoatleta, ki ga štejemo med pionirje atletike v našem kraju in med najuspešnejše tekmovalce. PREDA VATELJ-PSIHOLOG O SVOJIH VTISIH, PRI PREDAVANJU MLADINI V ZELJNAH MED MLADINO ŽELJNO ZNANJA V podzemlje Kočevske ko se iz dečka razvije fant, iz deklice dekle, se ustavili pri fantu in dekletu, ki čutita v sebi nove sile, ki porajajo nove probleme dorašča-jočega človeka; ustavili smo se ob kamnih, ki se vanje spotikata, ko Ozka g as vodi do gasilskega doma. oblikujeta v sebi moško in žensko mladem človeku, ampak so Za oknicami je slišati prešeren smeh naravo, gledanje na življenje in se me tudi zelo prijetna, in živahno govorico. Vstopim. Fant- spoprijemata z njegovimi težavami, je in dekleta se drenjajo okrog pe- Med dekleti nekatera pogrešam, či. Prostor je velik, prazen in pust. Kje so? Pravijo, da jih očetje ne Sneg se je vztrajno vsipal skozi temo. Mehka podloga je dušila korake. Srečeval sem samo tiste, ki so imeli res nujne opravke, da so morali z doma. Še ovinek in že sem v Željnah ska, sem čutil po njihovem obnašanju, bral z njihovih obrazov, da so bili zadovoljni. Srečanja s temi mladimi fanti in dekleti, ki delajo v lesnem podjetju in v rudniku, mi niso dala samo novih spoznanj o bila za_ L. M. Zopet smo se srečali z lepo Ko-čevsko, z njenimi mikavnostmi in čari njenih gozdov, ki jim kar ne moremo odoleti. Tudi to pot so nam pomagali, da smo lahko prišli. S pomočjo KGP smo pripeljali opremo do Koče za Mestnim vrhom, ki nam jo je zopet odstopilo Planinsko društvo. Obema na tem mestu naša najlepša zahvala! BORIS PUCELJ Pucelj je od ustanovitve posebnih panog pri TV D Partizan Kočevje stalni član tekmovalne skupine lahkoatletov. Že kot mladinec je pokazal, da se bo razvil v dobrega atleta. Tudi on se udeležuje redno vseh tekmovanj Parti_ zana in tekmovanj v organ žacijl atletskih klubov in zvez. Njegova disciplina je skok v višino in troskok, poleg teaa pa goji še tek Čez zapreke, skok s palico in skok v daljino, kot dovolnilne športe pa košarko in odbojko. B l je prvak na do’enjskem prvenstvu, na raz-n‘h tekmovanjih Partizana in atletske podzveze Ljubljana. Uvrščen je bil v slovensko reprezentanco In tekmoval v Budimpešti in v dvoboju Slovenija : Hrvatska. V minulem letu je bil tudi član mla. dinske državne reprezentance na tekmah v Rumunji. Bil je povsod uspešen. Za leto 1958 /e republiški članski prvak v skoku v višino, kar je dosegel na tekmovanju v Celju. Na zveznih tekmovanjih v Slavonski Požegi je postal mladinski državni prvak v troskoku. S skokom v višino 185 cm na tekmovanju »Bratstva in ed 'n st van v Zagrebu se je uvrstil na 9. mesto na rang. Usti jugoslovanskih skakalcev v višino, kar je tudi eden najboljših slovenskih rezultatov minulega leta. Tudi on je prešel svoje povprečje in mu bo treba posebne vadbe pod vodstvom strokovnjakov. Prepričani smo. da bo slovensk: atletiki doprinesel še veliko uspehov, kar mu vsi iskreno želimo|. Boris je doma iz R bnice in izhaja iz napredno Obrtniške družine, v kateri so daH trite bratje življenje v borbah NOV, med njimi tudi njegov oče. Mraz sili iz vseh kotov. »Gostovanje« v šolski sobi so nam odrekli. Res, mladi včasih premalo pazijo na red, tudi zavrtijo se radi — kdo se ne bi, če je mlad in ga zasrbijo pete ob zvokih poskočne harmonike ? Tako je tudi živahneje. Toda soba v gasilskem domu je pusta, prav nič privlačna ali jo bomo »ogreli«? Že večkrat smo bili skupaj, sko- organov. Pred nami raj se ze poznamo. Zato sta dve ... „„„„„„ kih« puste sem, tukaj bi se preveč »po-hujšala«. Ali je tak oče res prepričan, da je njegova dvajsetletna hčerka v življenjskih rečeh še tako »nevedna« ? Nocoj je poslušanje še prav posebno intenzivno. Episkop povečuje slike, ogledujemo si nekatere značilnosti telesne zgradbe moškega in klopi takoj pri peči, v kateri veselo prasketajo polena — vsak jih je je nastanek novega bitja, njegov razvoj v materinem telesu, rojstvo. Tema olajša oot vprašanjem. Priž- »»mo luč. Med ..m, je »e,id„, vez. vez, ki nas druži zaradi problemov, ki so blizu slehernemu. Zato je tudi nehali zadnjič? Da, pri spolnem dozorevanju fanta in dekleta! In že smo poglobljeni v čas, ko postanejo "g^orbolj’"Šproščen.' dečkom hlačnice in vsi rokavi pre- p kratki, ko začno deklice zardevati v deški družbi in v njihovih očeh zaigra iskra prve ljubezni...; ko se pojavijo v mladem bitju skrivnostne sile, ki vznemirjajo telo in polnijo duha z novimi slikami, z novimi čustvi, ko se zdi, da dobiva svet okoli nas drugačno podobo, ker ga širijo nova spoznanja ... Čas hiti in že je tu ura, ko je treba nehati; eni gredo na šiht, na . . lesni obrat, drugi v rudnik. Toda casa' kajti ugotoviti moramo, da ga nikomur se ne da vstati. V živih ustyarja družba, zato pa moramo te očeh se skriva kopica vprašanj. Kdo Pretrestl ^el° na široko. Tako pribo začel? Strah, da bi se zmotil da de,mo končno tudi do vprasan.1 o bi se mu drugi smejali, ali zadrega, zak?nu' 0 sklenitvi zakona in vsej ker ni vajen tega govoriti, ker bi ji zaPletenosti okrog središča, ki mu bilo nerodno pred drugimi ali še prav,™° dom' družina. Skočimo v kaj drugega, šepetajo med seboj, se 'Z&fz vzpodbujajo. Iz beležnice iztrgam XXX Moji obiski gredo h kraju. Mnogi imajo med tednom delo v popoldanski izmeni, zato prosijo, da bi se dobili v nedeljo, ko bodo lahko prišli vsi... Zdaj se razgovarjamo o problemih mladega človeka, ki je v sebi odkril spolni nagon. Kaj je prav? Ta »prav« nam vzame precej nekaj praznih listov in jih razdelim. Odmor. Nekaj listov je že nazaj. Zapog- nosov med moškim in žensko v zgodovini človeške družbe in se ustavimo pri socialistični družbi, ki jo dnes gradimo. Pretresamo sta- irr •sszs.ssisz lz lame treh bratov Kurentov pogreb v Ribnici Do srca nas je pretresla žalostna Kdo se ne bi žalostil in točil gren-vest v zadnji številki lista, da je ke so'ze za svetovno znan m Kuti ragi Nace Kurent že v smrtni ago_ rentom. Usojeno mu je, da bo umrl niji in da ga bo zdaj zdaj pobralo, prav na Pusta, ko je povsod veselo --------------------------------rajanje, krofov in drugih dobrot na ČESTITKE pretek, on pa bo ležal negibno, mr- Dragima staršema, materi in oče. tev- Tolaži ga lahko samo to, da bo-tu Šijanec iz Kočevja za 30. oblet- do n.1e90vi zvesti stali ob strani, ga nico poroke čestitata in želita, da objokovali in slavili njegov spomin. Kurentov pogreb bo nekaj veličastnega! Na njegovi zadnji poti, ga bodo spremljali vsi, ki so kdajkoli Dragi in skrbni mami Ivanki Škulj skšali ,za "if^ovo ime in za njego- J va velika dela. Res je, da ga je rad bi bila še dolgo zdrava in zadovoljna — sin Mirko z ženo Mimi. kar praznih — ni bilo dovolj poguma. Na drugih pa so vprašanja; vprašanja, na katera je treba odgovoriti. Izbiram besede in tehtam njihovo prikladnost. Tu so dekleta in fantje sedemnajstih do dvajsetih let, biti moram zelo previden, kajti nič koliko napak se pri tem lahko zgodi, če ne povem tako, da ne bo druge pogoje kandidatov za iz Dvorske vasi št. 26, želijo za novo njen 60. rojstni dan vse najboljše življenje. Pogovarjamo se o problematiki zakonske vzajemnosti dveh, ki ustvarjata nov dom, novo družino. Razgovarjamo se o zdravstvu, o vzgoji otrok, o delu ... Ko'iko stvari je še, o katerih bi bilo vredno, da se pogovorimo, pravi to. Potem se razvije pogovor. Spočetka se zatika, potem steče. .. Kje je konec? Ni ga, sami ga moramo napraviti in se posloviti do prihodnjega srečanja. XXX Tako je minilo več večerov ob peči, na dveh klopeh in enem stolu. Prešli smo dobo »drugega rojstva«, ter ji kličejo še na mnoga zdrava in srečna leta hvaležni otroci: Ivanka, Marija, Pepca, Milka, Viktor in Anica. * Našemu očetu Ivanu Samsa iz Sodražice 118 želi žena Marija in družina iz Malega loga vse najboljše k njegovemu godu, da bi bil še “ '”"”k t,k° 'Ud' SP'efe C ££ ■KS? KJ55» *S5*Z pil, s tem pa je opravljal dobro de. lo, ker je podpiral gostinstvo. Tudi ženskar je bil, kar mu je prineslo še večjo slavo. Kurent je bil rojen v Preduljski dolini njega dni. Končno pa ni važna njegova starost in njegov rojstni kraj, važno je to, da ima v Ribnici veliko prijateljev, zato bo tudi umrl v Ribnici. Tu bo tudi poko. Ponovno smo se spustili v Ledeno jamo in v njej zmrzovali nekaj ur. Vendar ne zaman. Spustili smo se v vsa tri brezna v njej. Prvo brezno je takoj pri vrhu, na prvi serpentini steze, ki vodi na dno jame. To je globoko le 10 metrov. Desno brezno, ki se pričenja za lepim ledenim čokom pa je globoko celih 40 metrov in se na kraju slepo zapre. Pravzaprav je to le poč med skalnato steno in ledeno maso, ki je verjetno ob različnih letnih časih tudi različno odprta. Levo brezno pa je tudi nekako toliko globoko, je pa drugače oblikovano. To smo vi" deli že lani. Ena dvoranica v ledu prehaja v drugo. V Eleonorini jami lansko leto nismo preiskali brezna v skrajnem koncu. Po stezi smo prišli do brezna. Spustiti se moramo vanj in po drugi strani zopet splezati navzgor. Ko se prerinemo skozi sigasto steno, moramo paziti, da ne pademo v večji tolmun. To se žal večini zgodi. Tu je najlepši del jame — za tiste, W ostanejo suhi. Velike mase sige in lepe kapniške oblike obdajajo ustje brezna, ki se tu odpira. To brezno je globoko le 10 m. Voda na njer govern dnu kaže, da nivo močne niha, saj smo opazili sledove cela dva metra više na sigasti steni. V tem tolmunu se je naš Sašo prijetno okopal in bil s tem krščen v pravega jamarja. Ogledali smo si še Jamo treh bratov in napravili nove zanimive študije. Naša druga ekipa pa je s pomočjo uslug Dijaškega internata in Rudnika (najlepša jim hvala!) izmerila vse dostopne dele znamenitih Željn-skih jam. S tem smo dokončali zopet eno od etap pri sistematičnem raz-iskavanju kočevskega krasa, obenem z željo, da ga približamo tujcu, turistu, kar na je seveda v glavnem v rokah kočevskih turističnih delavcev. Ledena jama zahteva še sistema* tičnega opazovanja v raznih letnih časih. Enako so še vedno odprta nekatera vprašanja speleogeneze Željnskih jam, katerih zamotana zgradba zahteva še večkratnega obiska. Kraška Kočevska je še bela lisa na karti slovenskega krasa. Dolga leta je ni nihče raziskava!, nihče se ni zanimal zanjo. Speleološka sek- no preraja in pomlaja in nezadržno hiti dalje... In na vrsti je zdravstveni del tečaja, ki ga je organiziral Občinski odbor RK. XXX Ko sem odhajal z no pa mu to želi Danila PREKLIC Preklicujem žaljivke, ki sem jih izrekel dne 1. septembra 1958 na Robu proti Alojzu Jančarju, delavcu iz Podhojnega hriba št. 1, kot ne-zadnjega obl- resnične in mu obljubljam, da mu kaj takega ne bom več očital. Zakrajšek Ludvik, Podhojni hrib 4 PREKLIC Obžalujem žaljivke, ki sem jih iz. rekel dne 7. XII, 1958 o Andoljšku Pavlu iz Ribnice v Gostilni KLO v Ribnici. — Klun Karel, 66, Dolenja vas. KOLEDAR Sobota, 7. februarja — Ksenija Nedelja, 8. februarja — Janez Ponedeljek, 9. februarja — Polona Torek, 10. februarja — Pust Sreda, 11. februarja — Pepelnica Četrtek, 12. februarja — Damiian Petek. 13. februarja - Katarina SPOMINSKI DNEVI 7. februarja 1940. leta je bi'o izdano povelje, da je treba‘komuniste internirati v Bileči. 11. februarja 1937. leta je začela izhajati »Mladina«, legalni list SKOJ v Sloveniji. List so tiskali v Kranju. Izhajal je do 30. 1937, ko je bil prepovedan. V mesecu februarju 1941 leta je bila v Novakovi hiši v Tacnu pod Šmarno goro konferenca SKOJ za Slovenijo. V februarju 1943. sta prišla v Slovenijo Ivo-Lola Ribar in org. sekretar CK SKOJ, Rato Dugonjič, da bi pomagala urediti organizacijo SKOJ in Zvezo slovenske mladine. Februarja 1944, leta je bilo v Bell krajini veliko mladinsko zborovanje; podeljeni sta bili zastavi naibo' jšj m'adinski organizaciji v brinadi fGubčeva) in naiboliši mladinski organizaciji na terenu (mladini s Krasa). 11. in 12. februarja 1945. leta je bi'o v Cerknem na Primorskem po svetovanje aktivistk OF za Primor- GIBANTP pnirniVAT stva LOŠKI POTOK Rodile so: Samsi Pavla, gospodi. VELIKE LAŠČE Poročili so se: Levstek Jožef, kmetovalec iz Hudega konca 10, star 28 let in Rigler Neža, kmeto-valka iz Praproč 9, stara 28 let, Mlakar Anton, kmetovalec iz Dan 14, občina Loška dolina, star 27 let in Vesel Vida, kmetovalka iz Velike Slevice 6, stara 22 let. KINO JADRAN, Kočevje: od Rodila je Zadnik Malči, gospodi- SVOBODA, Rudnik: 7. in 8. febru- VESELO PUSTOVANJE 6. do 8. fe- prireja hotel »Pugled« v vseh svojih bruarja jugoslov.-nemški barvni prostorih: 7. februarja brez vstop-film »Dalmatinska svatba«, 11. in nine, 10. februarja pa z vstopnino 12. februarja francoski film »Lju_ 100 din za osebo, bimec Lady Chaterley«, od 13. do Priporočamo se za obisk. Postre-15. februarja angleški barvni film ženi boste z odličnimi maškaradni-»Čiovek, ki je ljubil rdečelaske« mi in domačimi klobasami. Točili ter ameriški barvni film »Hondo«, bomo izvrstna vina in pustne kok- nja iz Rašice 39 — deklico Marijo. RIBNICA Poročili so se: Kromar Jakob iz Prigorice 74, star 28 let in Čampa Angela iz Otavic 9, stara 24 let, Ri-apnla gl er Jože iz Praproč 9, občina Le- ar ja ameriški film »Viteloni«, 14. in 15. februarja jugoslov. film »Suknjič«. RIBNICA: 6. in 8. februarja ruski barvni film »Don Kihot«, 14. in 15. februarja francoski film »Pri- v. — —----------1------------------ mer dr. Laurenta«. see, star 26 let in Kozina Frančiška SODRAŽICA: 7. in 8. februarja ame. iz Jurjeviče 20, stara 21 let. Lev- — - - stik Jože iz Nemške vasi 3 in Zobec Pavla iz Nemške vasi 23, Arko Janez iz Dolenjih Lazov 39, star 26 let .in Henigman Angela iz Goriče vasi 48, stara 22 let. KOČEVJE Rodile so: Zupančič Angela, delavka iz Željn 15, mrtvorojenega otroka zenskega spola. V novomeški porodnišnici oa so rodile Gorše Marija, gospodinja iz Zajčjega polja 2 — dečka Leopo'da, Glavič Frinčiška s Poloma 4 — deklico Ivana iz šatke Cvetko, Jordan 1 vasi bruarja francoski barvni cinema- 91 ~ v » » Roška c 6 -T' scop- film »Salamenska frklja«. čiska iz Kočevja, Roška c. 6 de. PONIKVE: 13. februarja ameriški klico Marto, Mrvar Olga iz Kočevja, barvni film »Saskačevan«. Tomšičeva ul. 4 — dečka Franca, KOČEVSKA REKA: 7. in 8. febru Košir Ljudmila iz Kočevia, Trg svo- arja češki barvni film »Jan Hus«, bode 20 - dečka Mirana. Dimše 14, ,n 15 februaria ameriški film Štefanija, trg. oos'ovodja iz Koč°v- »Houdini«. nia iz Malega Iona 41 — d°kiico ™aTr9 svp1lod9 pa 'e v Cc’^u OSILNICA: 8. februarja ruski film Dan.A0. Lavrič Ivanka, ooinodmia dUa ~ dekI,CO Nevenko- “ tajle š la Taras Bulba. Za družabno veselje bodo poskrbeli veseli fantje s pustnim šaljivcem Kari-Dimi. Najgrša maska bo na Pustni dan nagrajena s ploščo d la Maškarada. DEŽURNE TRGOVINE Dežurno službo imajo: v soboto, 7. fpbruarja, od 8. do 12. ure in od 14.50 do 17.30 ure, trgovina »Hrana«, Kolodvorska ulica. V soboto, LOŠKI POTOK: 8. februarja nemški 14. februarja, ob istem času pa Ima film »Stotnik in njegov junak«, dežurno službo trgovina »Oskrba«, 15. februarja slovenski film »Ne ul. Jožeta Šeška, čakaj na maj«. VELIKE LAŠČE: 7. in 8. februarja SOŽALJE italijanski barvni film »Dekle z A. Ivancu in družini v Sodražici reke«, 14. in 15. februarja amerl- izrekava globoko sožalje ob smrti ški fi m »Upornik«. soproge oziroma mamice. Pokoini DOBREPOLJE: 7. in 8. februarja želiva naj sladko spi v svobodni amer. barvni film »Ljubim Mel- zemlli. — Jože in Francka Okoren, vina«, 11. februarja amer. barvni Cleveland, Ohio. film »Saskačevan«, 14. in 15. fe. pokojnika, bo Kurent pokopan z vsemi častmi in odlikovanji, ki si jih je nabral v bogatem življenju. Lahko vam zaupamo, da bo Kurentov pogreb takoj po Pustu, to je v sredo. Njegove posmrtne ostanke bodo nosili njegovi najožji prijatelji. Za njimi se bodo razvrstili vsi ostali simpatizerji in znanci. Organizacija pogreba je v dobrih rokah. Kakor smo zvedeli iz zanesljivih virov se bodo potrudili in storili vse, da bo Kurent dostojno pokopan, kakor zasluži njegova velika osebnost. Razumljivo je, da bodo pogrebci Prigorica oblečeni v primerne žalne obleke. Da bodo lahko vzdržali v velikj boli In da bo za ves čas žalne slovesnosti dovolj solz na zalogi, priporočamo vsem, ki se bodo udeležili pogreba, da se za'ožijo z zadostnimi količinami tekočin, ki jih imajo ribniške gostilne dovolj na zalogi. Zaključno dejanje Kurentovega pogreba bo na »ta zidanem mostu«. Tu bodo zažgali njegove posmrtne ostanke in jih vrgli v Bistrico. V sredo, 11, februarja, vsi na Kurentov pogreb v Ribnico! iz Ljubljane je leta 1954 pričela sistematično raziskavati ta svet. Rezultat tega dela je referat M. R. na II. jugoslovanskem speleološkem kongresu v Splitu v lanskem juniju »Karakteristika kraških objektov na Kočevskem«. Dušan Novak K remit v Jami treh bratov riški barvni film »Gog«, 14, in 15. februarja italijanski film »Slovo na postaji«. PRODAMO Ugodno prodamo 30 kom vzglavnikov fb’azin). Kom=>d 300 din in 10 k’vbskih sto’ov »Reks« brez naslonjala, kom. 2500 din. Hotel »Pugled«, Kočevje OBVESTILO V torek, 3. februarja, ob 18.45, ob priliki predavanja Ljudske univer. '1®. Pred stavbo množičnih orga-n 1.1 v Kočevju, na nepojasnjen Ivanka, Iz Reti! 14 — dek'iro Ivanjo in Bnrto’ Liudmila, nos-ndmja iz Travnika 171 — d°šVa Milana. Umrla je Zbačnik Marija iz Malega loga 29, stara 61 let. DOLENJA VAS Poročili so se: Oražem Stanislav, kmet iz Prigorice 72, star 27 let in .... Bojc Angela iz Dolenje vasi 39, sta_ za lastnika veliko vrednost*, naj vsa-ra 22 let, Mohar Alojz, gozdni de- kdo, ki karkoli ve o Izginulem fil_ lavec iz Grčaric 2, star 59 let in mu sporoči proti n->nradi na Obč>'n-Košir Frančiška iz Šegove vasi 20, ski odbor SZDL Kočevje ali postali »tara 46 let. Ljudske milice. »Dvoboj«, 15. februarja ameriški film »Sedem nevest za sedem bratov«. PRFUGRAD: 7. in 8. februaria ame- Cetinski riški barvni film »Dvoriščno okno«, 14. in 15. februarja ameriški fi’m »Taiinstvena močvara«. način izginil ozkotračnj film. Bil'' je BROD NA KOLPI: 8. februarja ki-v pločevinasti okroqli škatli, svetlo tajski fi'm »Prehod preko Jann- srebrne barve. Ker fnm predstaviia Ce«, 15. februarja ruski film “ 1--------------- ‘ »Dvoboj«. IZGUBLJENO Najdene otroške sanke vrnite proti nagradi Hrenu, Kočevje, Rožna ulica. Izdaja in tiska ČZP »Kočevski tisk« v Kočevju. Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Matij* Uredništvo in uprav* v Kačev ju. Ljubljanska cesta 14 a telefon 3-89. Naročnina je 400 din polletna 200 din in je plačljiva » naprej. Za Inozemstvo je 800 din, oziroma 2,5 ameriškega dolarja Tekači račun 600-715 1-265 pri KB, podružnica za Kočevje. — Poštnina plačana v gotovini, — Kmetijsko gozdarsko posestvo KOČEVJE PRODA ODVISNA OSNOVNA SREDSTVA: vprežne pluge »Juno« vprežne okopalnike vprežne osipalnke vprežne pl uge motorno ročno kosilnico »RAPID« ročne slamoreznice več dvcdelmh sani kakor tudi več težkih in srednje težkih voz hrastove sode in kadi sus'lnice za sadje sadne mline pralnice za repo dvodelne vprežne njivske hrana peresni kultivator traktorske pluge »Un:mog« traktorske brane »Falter« kr^ei •,» žganjekuho mlatilnice elevator »Zmaj« Vsa osnovna sredstva, ki so namenjena prodaji, si lahko ogledate! Pred nakupom se obrnite na komercialni oddelek podjetja. Prednost pri nabavi imajo državna posestva in obdelovalne zadruge kakor tudi ostala podjetja. V kolikor teh ni 10 dni po objavi v časopisju, prodamo ostalim interesentom. Stran 4 Aumaas POSREDUJEJO Med vojno sem veliko prestal, dom mi je b.l požgan, vola sem ded partizanom, pa se to nič ne prizna. Se danes sem v tuji hiši. Kdo bo povrnil to škodo? Anton Rački. Kuželj V zadnji vojni je šlo za to, ali bomo še sploh ljudje ali brezpravni sužnji, po katerih bo gazil fašistični škorenj. Ves svobodoljubni svet je žrtvoval vse, da se to prepreči, na desetine milijonov ljudi pa je žrtvovalo tudi najdražje — svoje življenje. Nadčloveška borba naših naro_ dav je zahtevala ogromne materialne in človeške žrtve, ki jih ne bo mogel nihče v celoti poravnati. Ko smo dočakali svobodo, se nismo vprašali, kdo nam bo povrnil vso to škodo, zgrabili smo za kramp in lopato, si ob podpori ljudske oblasti zgradili nove domove in pripravili vse, kar nam je bilo potrebno za vsakdanje življenje. Kako je s poravnavo vojne škode in koliko se daje ravno Kolp_ ski dolini, pa smo pisali v zadnjih številkah našega lista. * * * Večkrat vidim, da vaš fotoreporter slika kake prizore, objavite pa samo nekatere slike, kako je to? France M., Rudnik Fotoreporterji razne prireditve večkrat slikajo, objavijo pa samo eno ali dve sliki. V naprej ni mogoče reči, katera slika bo najboljša, objavi pa se navadno samo ena, ker stane kliše od 1.000 do 2000 dinarjev. Zgodi pa se tudi, da klišeja za poslani posnetek sploh rie dobimo. Naš fotoreporter mora k sliki napisati tudi članek oziroma besedilo, za prizore, ki jih ob nedeljah slika, po mora slike še isti dan narediti in jih v ponedeljek poslati s prvim avtobusom v Ljubljano. * * * Ob obisku tovariša Tita v Etiopiji se veliko više o tej državi. Zanima me, kako lahko tam kaj uspeva, ko so vendar sredi Afrike. Mama mi je tudi pravila, da so nam Italijani med vojno grozili, da nas bodo izselili v Abesinijo, takrat so Etiopijo tako imenovali. Mi lahko odgovorite? M. Ž. učenka Ribnica V Etiopiji, ki je sredi Afrike, ni puščave in so pogoii za življenje dokaj ugodni, to pa zato, ker je država na visoki planoti, visoki do 3000 metrov. V tej višini ni prevroče in bujno uspeva rastlinstvo Kakor vemo, so bivši Kočevar j i-Nemcl grozili, da bodo Italijani vse tiste, ki se ne bodo z njimi preselili v Reich (dejansko na Krško polje), preselili v Abesinijo. Fašistična Italija si je leta 1935 z največjo krutostjo podjarmila to državo. XXX Gre za parcelo gozda, ki meri okrog 50 arov, ki jo je še mojega očeta oče užival, to je že skoro 150 let. Sedaj pa se je našel nekdo, ki hoče varcelo vzeti, ker je v mapi označena, da je njegova. Včasih, če je nekdo uživat nad 30 let, je postal lastnik, kako pa je sedaj? Jakob Rački, Vas št. 6 Nemoteni 30-letni užitek še danes velja. Pozovite knjižnega lastnika parcele, da se lastnini odpove; če bi tega ne hotel storiti, v!o_ žite pri Okrajnem sodišču tožbo aa priznanje lastnine. 'IZ NA5IH . h krajev' pošta v Žlebiču V Žlebiču bi imeli lahko že zdavnaj tovorno postajo, če bi bili stari Žlebičani bolj dovzetni za napredek. V času, ko so gradili nova postajna poslopja ob železnici, niso hoteli dati nekaj njiv za hišo »Pri roki«, kjer naj bi bila postaja. To priložnost je izkoristila ortneška graščina. Na zamočvirjenem grajskem zemljišču v Ortneku je zras'a železniška postaja in tovorno skladišče. Žlebiču na vsak način bolj pri_ tiče tovorna postaja z ozirom na veliko zaledje (na postajo v Žlebiču gravitira veliko zaledje: Sodraška dolina, Loški potok in Draga). Namesto v Žlebič morajo voziti blago veliko veselja. Najprej so ČRNEC Lani so dobili prebivalci vasice ba« in »Žične tkanine« v Sodražici. Črnec v občini Sodražica vodovod, Prosimo oba naša ljudska poslan, za katerega so prispevali res velik ca v republiški skupščini, da se za- delež. Prispevki na eno gospodar-vzameta za to zadevo. stvo so znašali v lesu, denarju in Prostori novega poštnega urada prostovoljnem delu v vrednosti nad v Žlebiču naj bi bili poleg novega 250.000 din. Zato so vaščani črnca postajnega poslopja. F. lahko upravičeno ponosni. ŠTEVILNE SO BILE ŽRTVE, KI je prebil v gozdovih v domačih kra-SO JIH NAŠI KRAJI DALI ZA SVO- jih in na Hrvatskem. Moral je ga-BODO IN BOLJŠE ŽIVLJENJE. PRI" rati, da je preživljal osemčlansko OBČUJEMO NJIHOVE KRATKE ŽIV- družino. Že takoj prvo leto Italijan. LJENJEPISE V POČASTITEV NJIHO- ske okupacije, 1941 leta, so mu Ita- Nastop upokojencev v Laščah mimo postaje v Ortnek. V Žlebiču imajo za postajno poslopje leseno barako. Zato bi bilo prav, da bi zgradili poleg novega postajnega poslopja tudi prostore za tovorno postajo. Misliti bi bilo treba tudi na uvedbo poštnega urada v Žlebiču. V ta poštni okoliš bi spadal!e okoliške) vasi, in sicer Žlebič, Slatnik, Sušje, Breže ter eventualno še vasi Zapo-tok in Gorenji Lazi iz poštnega okoliša Sodražica. To se pravi, da bi bil za poštni urad dovolj velik okoliš. V tem okolišu je tudi osnovna šola Sušje in trgovina v Zapotoku. Za uvedbo poštnega urada v Žlebiču sta zainteresirana poleg naštetih vasi tudi podjetji »Suha ro_ Zadnjo nedeljo popoldne smo do_ polju kulture in prosvete; saj tu je živeli v Laščah prijetno preseneče- združeno prijetno s koristnim. Če nje. Že drugič smo gledali in poslu- pa človek v visoki starosti 90 let še šali upokojence iz Ljubljane, ki so vedno aktivno sodeluje, mu moramo nam s svojim nastopom pripravili pri njegovem delu še posebej česti- n as topili tati. Zato želijo njeni soigralci in s pevskim koncertom, potem pa z pevci, da bi tovarišica Ferjančičeva opereto »Na planincah naših«. še dolgo živela in sodelovala pri na- Kljub slabemu vremenu je bila daljnjih nastopih, prireditev kar dobro obiskana. Gle- Vsem sodelujočim se od srca za-dalci niso skoparili s priznanji. Agil_ h val ju jemo! Kmalu spet pridite, ra- VEGA SPOMINA. JOŽE MIKULIČ Mladost mu je potekala v Travni, ku v Loškem potoku, kjer se je rodil 20. V. 1913. Izhaja iz kmečke družine. Delal je doma na kmetiji, v zimskih mesecih pa se je preživljal s prevozništvom lesa. Narave je bil mirne, pri ljudeh priljubljen. Za narodnoosvobodilno gibanje je začel delati že leta 1941. Za partizane je zbiral hrano, strelivo m drugo, Italijani so mu prišli na sled, ga aretirali in odpeljali v Mušnevec pri Loškem potoku, kjer so ga ubili 30. VII. 1942. lijani ob akciji v borbi proti partizanom zažgali hišo, njega pa vsega pretepenega odpeljali pred vojaško sodišče. Tu so ga kasneje izpustili. Ko je bil na svobodi, je spet začel sodelovati z narodnoosvobodilnem gibanjem, zbiral je hrano, razni material itd. Prišla je nemška ofenziva jeseni 1943. leta. Nemci so ga odpeljali v taborišče Dachau, kjer jt umrl od izčrpanosti tik pred osvoboditvijo. JOŽE BENČINA Takole beremo v njegovem življe- ne igralce in pevce, ki jih vodi požrtvovalni Jurij Hočevar, je po prvi točki, ko so izveneli akordi zadnje od sedmih skladb, pozdravila Anica Brodnikova, učenka 8. razreda osnovne šole iz Vel. Lašč. Po pozdravu je tovarišici Ferjančičevi, članici pevskega zbora, stari 91 let izročila svetje. Ljubljanski upokojenci so pripravili vsem lep užitek. Mladostno razpoloženi igralci in pevci so dokazali, da lahko tudi starejši človek, ki ima dobro voljo, dela za narod na di vas bomo sprejeli. J. P. Zanimivosti o urah velikankah TO IN ONO Pri osemletki »Jožeta Šeška« v Kočevju je bil ustanovljen logo-pedski oddelek (oddelek za otroke z govornimi motnjami). Ker je na obeh osemletkah v Kočevju in v ostalih šolah v občini tudi več du- nakup živine in za druge potrebe v kmetijstvu. Da se splača vlagati denar, nam zgovorno ipove samo tale podatek: V letu 1958 so pripisali glavnici 350.000 din obresti, Tudi pri Kmetijski zadrugi Dra- Največja ura na svetu je v mestu Jersey City v tovarni »Colgate-Palmolive« (ZDA). Premer ure je točno 14 metrov! Njen veliki kazalec je dolg 9 metrov, mali pa 6 m! Ura je pričela delovati opoldne 1. januarja 1924 in do zdaj ni zaostala niti minuto. • Evropski rekorder je v tovarni Singerjevih šivalnih strojev v Cly-debanku na Škotskem. Ura ima obliko kocke in vsak veliki kazalec je dolg 4 metre, mali pa okrog 3 m. ALOJZ LAVRIČ Rodil se je 5. VII. 1902 v Travniku v siromašni delavski družini. Že kot mlad fant se je vključil v delo na žagi v Travniku in delal kot kurjač. Bil je aktivni član sokolske, ga društva, dober igralec in pevec, njepisu: rojen 27. novembra 1899, se je družil z naprednimi uči-Ieta v Travniku, Loški potok. Janez f-elj i v Loškem potoku. Leta 1941 se je rodil mali kmečki družini. Bil se ie povezal z organizatorjem osje tesač. Večji del svojega življenja vobodilnega gibanja v tem kraju. učiteljem Vrtačnikom, in sodeloval pri organizaciji OF v Loškem potoku. Vse naloge je vestno izvrševal. Istega leta je bil sprejet v KP. Kmalu je odšel v partizane v Sme-lijev bataljon. Pri izvrševanju službene dolžnosti se je na Debelem vrhu 21. V. 1942. leta smrtno ponesrečil. FRANC ŠEGA ....... . . Rodil se je 10. X, 1924. leta v (Anglija) je najstarejša cerkvena ura Travniku mu je umr! v zgodnj: na svetu. Napravili so jo 1386 leta, n^a(jostj] zat0 je breme za preživ-3 obvnovlli 19b6-, V we'skl katedrali ,janje mlajšega brata in matere pa. je okvir ure, k, izvira še iz 1335. le- d, že zgodaj na ramena mladega 4-0 O 10 n a 7Q mohamima Cf cz stavljali polnih 10 let. Ena os potrebuje 25.700 let, da napravi en krog. Torej lahko mirne duše priznamo, da je to najpočasnejša stvar na svetu. Ura na katedrali v Salysburyju ševno zaostalih in defektnih otrok ga kreditni odsek dobro dela. Vloge je nujno, da se ustanovi tudi samostojna štirirazredna šola za defektne otroke. Do sedaj jih občina pošilja v zavode drugam. Večji del teh otrok pa ostaja v redni šoli, kjer dokončajo kvečjemu dva razreda. Če jim ne bomo nudili osnovne izobrazbe, bodo vedno ostali v breme celotne družbe. Pri šoli bi bil potreben tudi manjši internat. LEP USPEH MESTKA Minuli teden je bilo zaključeno okrajno prvenstvo za starejše in mlajše mladince v šahu. S Kočevske je sodelovalo 7 mlajših mladincev in Franc Mestek. Pri mlajših mladincih je igralo 100 šahistov, razdeljenih v skupine; v finale pa se jih je plasiralo 14, Zanimivo je, da se je od kočevskih zastopnikov uvrstil nepričakovano mladi Klepač. V finalu sicer ni do-' segel več kot 12. mesto, sicer pa je to vsekakor lep uspeh med 100 mladinci. Pri starejših mladincih je bilo prijavljenih 40, izmed katerih jih je 12 igralo v finalu. Tu se je s sigurno igro uvrstil član ŠD Kočevje, Mestek Franc, ki je bil vseskozi med vodečimi, toda nesrečni poraz v 7. kolu in 3 remiji, to ga je stalo prvo mesto in tako je ostal pol točke za prvokategornikom Jazbecem iz Trbovelj. znašajo 4,616.000 pa je 193. Najbolj točna, pa tudi najbolj komplicirana javna ura na svetu je vsekakor Olsenova ura na katedrali v Kopenhagenu. Sestavljena je iz din, vlagateljev 14.000 delov, a njen mehanizem deluje na 570.000 načinov. Uro so se- Po zborih v občini Lašče Na območju občine Lašče je bilo v zadnjih dneh v mesecu januarju več občnih zborov. Poglejmo, o čem so razpravljali gasilci na GREGORJU Udeležba na zboru je bila dobra. Udeležilo se ga je tudi večje število mladih ljudi. Imajo tudi žensko desetino, ki šteje 16 gasilk. Delo gasilskega društva je bilo v redu. Na zboru so sprejeli sklep, da bodo poslali nekaj gasilcev v strojniški gasilski tečaj, ki bo letos poleti v Velikih Laščah. V DOLNJIH RETJAH je gasilsko društvo še mlado vendar je delavno in ima že okrog 40 članov. Glavna naloga gasilcev v tem kraju je dokončna dograditev gasilskega doma. Nekaj sredstev imajo v ta namen že zbranih, nekaj pa jih bodo še zbrali. Sprejeli so sklep, da bodo dom dogradili v tem letu. V VELIKIH LAŠČAH se gasilci lahko pohvalijo z uspehi. Lansko leto so si uredili gasilski dom. Pri tem so vsa težaška dela in vožnjo opravili gasilci s ku, Rašici in Velikih Poljanah. V občini Lašče imajo skupno osem gasilskih društev. V krajih kjer so bili odbori dobri in pripravljenost gasilcev za delo, so bili doseženi tudi večji uspehi. Splošna ugotovitev pa bi bila, da so bila gasilska društva delavna, čeprav ne povsod enako in z enakimi uspehi. ta, a je na žalost brez mehanizma. * Najtočnejši mehanizem — kajti tega ne moremo več imenovati ura! — za merjenje kratkih časovnih razdobij, je napravil dr. Townes iz New Yorka. Mehanizem, ki je zgrajen na najnovejših osnovah mikrovalov lahko razdeli sekundo na 24 milijard delov!! ♦ Seveda moramo omeniti tudi najstarejšo žepno uro. Napravil jo je P. Hele iz Nurnberga še leta 1504, in sicer iz železa! To uro sedaj hrai-nijo v Memorial Hallu v Philadel-phiji v ZDA. • Švicarska tovarna ur, Jaeger Le Coutre, je napravila doslej najmanjšo uro na svetu. Njen premer je namreč okrog 13 mm, debela pa je manj kot 2 mm. Težka je okrog 7 gramov. Za delo v tiskarni sprejmemo krepkega kmečkega fanta, ki ima veselje do dela s stroji. Osebni prejemki po tarifnem pravilniku. Prijave sprejema ČZP »Kočevski tisk«, Kočevje, Ljubljanska 14a (nasproti pošte). Vsekakor je to do zdaj največji prostovoljnim delom. Sedaj pa jih čaka drugi problem; motorna brizgalna je neuporabna in bodo morali nabaviti novo. Sedaj imajo samo ročno brizgalno, kar pa ne zadostuje potrebam. Del sredstev za nabavo nove motorne brizgalne bo prispeval tudi ObLO. Zadnjo nedeljo so imeli občne zbore gasilci na Robu, Vel. Osolni- uspeh mladinskega šaha v Kočevju. -ajc- VLOGE NARAŠČAJO Vloge pri kreditnem odseku, ki deluje pri Kmetijski zadrugi Hrib v Loškem potoku, vedno naraščajo; sedajj znašajo že okrog 8,300,000 dinarjev. Vseh vlagateljev je skupno 180. Posojila gredo predvsem za Sprejem v službo »KLJUČAVNIČARSTVO« — Kočevje sprejme v službo RAZPISOVALCA NORM Pogoji: mlajša moška oseba z najmanj uspešno opravljeno srednješolsko izobrazbo, da je odslužil vojaški rok ter da ima stanovanje v Kočevju. VEC KVALIFICIRANIH DELAVCEV ključavničarske stroke. Nastop službe takoj. Franceta. Po poklicu je bil delavec, delal pa je na žagi v Travniku. Bil je vesele narave. V partizane je vstopil 12. septembra 1943. leta, in to v Šercerjevo brigado. Kmalu je-napredoval za desetarja. Tudi v Gubčevi brigadi, kamor je bil premeščen, se je izkazal za hrabrega borca. Padel je v borbi z Nemci in belogardisti v Mirni peči pri Novem mestu 12. maja 1944. leta. Zapustil je mater in brata. JOŽE LOVŠIN Rojen je bil 9. IX. 1903 v Travniku v siromašni delavski družini. Po-poklicu je bil delavec. Preživljal je sebe in svojo družino z delom svojih rok. Večinoma je bil zaposlen na Rusovi žagi v Travniku. Že v star Jugoslaviji se je povezal z naprednimi delavci in sodeloval v naprednih delavskih organizacijah. Pri delu je bil marljiv, mirne narave in priljubljen pri tovariših. Leta 1942 je začel aktivno delati za OF. Jeseni 1943. leta so ga Nemci v znani ofenzivi aretirali in odpeljali v taborišče Dachau. Od gladu in izčrpa, nosti je umrl 11. februarja 1945. leta v Schombergu. Doma pa so ostal: štirje mladoletni otroci in žena. ALOJ BARTOL Rojen je bil v obrtniški družini v Travniku 20. VI. 1908. Izučil se je mesarske obrti. Za OF je začel sodelovati že leta 1942. Veliko je pri. speval v materialu in v drugem za NOV. Po kapitulaciji Italije je bil dodeljen Narodni zaščiti Travnik. To dolžnost je opravljal do konca leta 1944, ko so ga premestili v borbeno edinico. Od tu pa je bil kmalu odpuščen, ker je bil slabega zdravja in je bil spet dodeljen Narodni zaščiti v Travniku. Svoje delo je vestno izvrševal, kj je bilo tež. ko spričo nenadnih napadov belogardistov in njihove črne roke. 6. marca 1945. leta ga je pri opravljanju dolžnosti prijela črna roka, od. peljali so ga na Križpot v Loškem potoku in ga tam na zverinski način ubili. ob ob o e o e o e o e ob ob ob cd e ob o e ob ob ob o e cdb cdbcdb o e ob oicD e cdb ob ob ob oe cdb ob as ob o e ob ob cdb ob ob ob o e cdb ob o e ob ob o Tone Ožbolt Kmalu po ustanovitvi se je sem jih, se je v tej votlini osnovala ci-preselilo vodstvo Kočevskega bata- klostilna tehnika, ki je iz dneva v ljona. Nekaj časa pa je bilo tu tudi dan spravljala med ljudi več leta-vodstvo odreda. Tu je deloval Stjen. kov, partizanskih pesmi, zlasti pa ko, Ante Novak, Jože Klanjšček- političnega propagandnega materi. Vasja, Lokovšek Ivan-Jan, komisar ala. Nekaj pesmi in političnih letaki asel Franc-Lado, Smeli in drugi, kov je izšlo v italijanščini, name-Sem je zahajal Janez Hribar, dr. njenih italijanskim vojakom, pod Aleš Bebler in tudi pokojni tov. Bo- geslom »Proletarci vseh dežel, zdru-ris Kidrič je bil gost v tej skalni žite se«. V tej votlini je izšla 6. duplini. Zlasti prijetno sta se v njej maja 1942 prva številka »Partizan- počutila Jan in Vasja, ki je večkrat skega vestnika« z opisom bojev za rad poudarjal: »Ena sama puška osvoboditev Broda na Kolpi, o na- eam tu zadostuje za obrambo.« Da, stanku in razširitvi prvega osvobo. večkrat sva se tu srečala s Cvaro- j enega ozemlja v naših krajih in na vim Rudijem, komisarjem Ladom, Slovenskem. operativnim oficirjem odreda, Mar. Iz tega^ politično-vojaškega cen-Bnom Černetom, sekretarjem rajo- tra je naše komandno vodstvo sko-■a Viktorjem Makarelom-Zmagom ro tri mesece usmerjalo svoje delo. ki drugimi. Sem je po ozki stezici Od tu so vodile partizanske poti na prinesel na svojih starih plečih mar- vse strani: proti Kočevju, Beli kra-sikateri koš hrane terenec Ivan Ož- jini, Brodu, proti Ribnici in Loškem bolt-Očka iz vasice pod Taborsko potoku ter Notranjski, proti Čabru, steno. Vasja in drugi so ga svarili Gerovu, Osilnici in še drugem. Kljub zaradi prevelikega napora, on pa ni nenehnim poskusom sovražniku ni odnehal. Podobno so romali drugi, uspelo odkriti, kje je jedro revoked njimi pokojni Anton Šercer iz lucionamega odpora v teh krajih. Žurg. Kmalu po naselitvi vojaškega Vodstvo je v začetku dostop v votli političnega vodstva v naših kra_ lino močno omejilo. Vendar je kas- neje močno popustilo. Za to zaveti- skrivnih planinskih prilazih vodil šče je izvedel vse širši krog ljudi, domačin Peter Šercer tako, da ni med njimi tudi nezanesljivi. To je nikjer naletela na naše zasede, bilo usodno. Vhod v votlino je dobro poznal že V drugi polovici julija 1942. leta prej, verjetno pa je bil, dokler je se je pričela velika italijanska ofen. podpiral partizane, tudi kdaj v šta. živa. Nekaj časa pred njo je pod bu. Med gorskim drevjem in ska-vplivom protiljudskega duhovnika lovjem so oprezno prišli do stražar-Žigarja iz Pleše v sosednji Hrvaški, skega mesta. Stražar Tine Obrano-prešla k Italijanom skupina doma- vič je bil ubit prvi — verjetno po-činov, ki je hote ali nehote, posred- tolčen s kopitom. V njegovi bližini no ali neposredno, Italijanom izdala sta se na jutranjem soncu grela dva celotno organizacijo OF. Sam parti- pionirčka: Kalčičev Vinko in 12 let— zanski štab v Taborski steni pa je ni Turkov Jakec. Oba sta pred dne. izdal pobegli izdajalec Safer iz Sro- vi, ko so Italijani požgali vas Beli-botnika, ki je od tod ušel zasluženi co, ušla od domačih in se zatekla k kazni. Te odpadnike je sovražnik partizanom. Prosila sta naj ju sprej. spretno izkoristil za boj proti par- mejo v svoje vrste, da bj si rešila tizanom in drugim sodelavcem os- svoji mladi življenji in pomagala vobodilnega gibanja. Imel jih je le uničiti sovražnika. Morilci tudi nji. toliko časa pri sebi, dokler jih je ra- ma niso prizanesli. S puškinimi kobil, potem pa tudi njih poslal tja, piti so ju zverinsko pobili. Ugasnilo kamor so šle njihove preživele žrt- je dvoje mladih življenj, dve neve, ki so jim prizadejali veliko gor. dolžni žrtvi italijanskih nasilnežev, ja in največje strahote. Tako so Italijani zasedli greben, na Bilo je 24. julija 1942, ko so v katerem sva z Rudijem tistega ap-jutranjih urah partizanski štab na- rilskega dne in še večkrat pozneje padli italijani. Očlvidno je šlo za stala in zrla v prijazno dolino in izdajo. V tem napadu so sodelovale tja proti Jadranu. Zdaj je tu stal močnejše sovražne enote, vsaka je naš smrtni sovražnik. Vhod in edini imela okrog pet sto mož. Ena sov- izhod iz votline je sovražna vojska razna enota je bila na področju v naskoku zasedla in se naglo pri-Trave, druga na grebenu med vrhom pravljala za poslednji naskok v vo-Šajbnikom in Dragarji, a tretja je tlino. Številna mitraljeska mesta in navalila naravnost proti Taborski drugi sledovi so še danes živa priča steni. To italijansko kolono je po temu dogodku. Z zasedbo grebena nad votlino je bila partizanom od. du v votlino, oziroma štabne prevzeta vsaka možnost rešitve in zdaj store, komaj dobrih 60 metrov od se je pričelo najtežje. Na stražar- nas Italijani. S partizanom Živkom skem mestu je počil prvi strel in sem se spustil proti stražarskemu kmalu nato se je vnel tudi boj, o mestu, ki je bilo po Italijanih že katerem tedanji komandant, pod- zavzeto. Cim sva stopila iz votline, polkovnik Franc Bambič.Zorko, pri- so naju že obsule svinčenke števil. poveduje takole: nih sovražnih strojnic. Znašla sva 23. julija 1942. leta mi je Bračič se. V hipu sva se vrgla pod stezo, poveril mesto komandanta Kočev- ki je vodila iz grebena v štab. Na-skega bataljona. Zamenjal sem Sme- zaj se ni bilo mogoče več vrniti, lija. Pripravljali smo napad na ita_ Zdrsela sva po strmini, na koncu lijansko posadko v Dragi. V noči katere je prepad, v katerem nama od 2Z. na 24. julij bi se bataljon na je prav tako grozila smrt. Že sva Medvedjeku moral sni ti z Zidan- mislila, da je z nama konec. A glej, škovim' bataljonom. 23. julija zve- sreča! V najnižji točki te strmine čer je prišlo na Travo še svojih in tik ob steni prepada raste še da-pet sto Italijanov. Okrog polnoči nes visoka bukev. Po njej sva sreč-sem se s Florjanom in Vasjo vrnil no splezala navzdol in tako prešla v štab bataljona. Vasja je bil tedaj najnevarnejšo točko. Pod samo pe-komandant odreda, ki se je zadr_ čino vrh planin, sva si Italijanom zeval pri Petelinovi koči na Goteni- spretno izmuznila in previdno na škem Snežniku. V Taborski steni drugi strani prekoračila greben ter smo prenočili. Zjutraj sta Florjan tako prišla Italijanom za hrbet. Žal in Vasja odšla, jaz pa sem ostal v te sreče drugi niso imeli, v votlini štabu in poslal na teren dve patru- so ostali komandir zaščitnega voda lji: eno preko pasje jame proti Tra- Franc Bombač - Matjaž, intendant vi, drugo v smer Dragarjev in Ra- Aleks, učitelj Lado Vrtačnik, Edo ven. Čete so bile v zasedah. Sedež Mihelič, kurir Feliks Lak.Laufar, štaba v Taborski steni se nam je ranjenec Jože Jakšič iz Kostela, To. zdel že močno razvpit, zato smo se ne Hočevar iz Kočevja, 16. letni de-nameravali preseliti. Okrog pol os- kleti Nežka in Ivanka Mule iz Puntih zjutraj pa je zagrmel prvi strel, doba, Zakrajšek iz Kočevske Reke, Partizan Karo, ki je prav ta čas ho_ Franc Krže iz Loškega potoka in tel iz votline, je pridrvel nazaj in Franc Mihelič iz Novega kota. povedal, da so na grebenu, ob vho- (Se nadaljuje)