Cvetoči črešnji —^
Visoko iznad vseh dveves                   ter glasno te pozdravljajoč
ti, črešnja, v vrtu se doiguješ            prihafajo ti v svate
ter čas pomladnji čezinčez                 in sedajo spet nate.
očem ti prva oznanuješ,                     Čuj, Ijubo črešnjevo dreoo,
ho nežni, sneinobell cvet                  jaz tudi te pozdravljam,
obleko novo stke ti spet,                    in ko mi nate zre oko,
med cvet pa ji vpleteni                     spomine si obnavljam
so lističi zeleni!                                 na let detinskih zlate dni
Čebelic, čmiijev vsa brenčiš,              v zavetfu maminih oči:
in vetrič lahni te preveua;                 na vrtu v pomladanskem cuetju
skrivnostno, sladko vsa drhtiš           ti vselej prvo stalo si
kot mlada zaročena deva . . .             in sladkega sadu v poletju
In ptice radostno pojoč                      ti meni proo dalo si.
Fr. Rojec