Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 800
Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 1.500
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo	... L 2.500
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
		
	E S	11
Leto XIII. - Štev. 47 (667)
Gorica - četrtek 23. novembra 1961 - Trst
Posamezna številka L 30
Hitro gremo h koncu p0 uboju italijanskih letalcev
Z nedeljo 26. novembra se konča cerkveno leto. Zahvalimo se Bogu za vse milosti odrešenja, ki nam jih je v tem letu posredovala Cerkev, ki je po božjem naročilu skrbela, da bi ob živem spominu na posamezne dogodke iz Jezusovega življenja Jezusa spoznali, vzljubili in posnemali. Saj je bil namen tudi tega cerkvenega leta, da bi ob sgledu in s pomočjo Jezusa, Marije in svetnikov postajali vedno bolj sveti in popolni otroci božji.
Pred nami je advent — začetek novega cerkvenega leta. Cerkev bo nadaljevala svoje delo in zato bo Jezus vedno med nami — Očetu v slavo In čast, nam pa v večno korist.
Največji dogodek v krščanstvu je bilo Jezusovo odrešenje. Dovršil ga je s križem na veliki petek, dopolnil s svojim vstajenjem na veliko nedeljo. Tako je velika nedelja postala krščanska »velika noč« in spomin nanjo prvi in največji praznik.
Ta spomin je Cerkev začela praznovati že takoj v začetku. Postavila ga je na prvo nedeljo po spomladanski polni luni.
V četrtem stoletju je s tem praznikom povezala že daljši čas priprave, ki ga danes imenujemo postni čas in traja 40 dni.
Sčasoma se je pokazala potreba, da bi se še drugih dogodkov iz Jezusovega življenja spominjali s posebnim praznikom ali obletnico. Iz te želje in potrebe je zrastel praznik Gospodovega razglašen ja (6. jan.). Na vzhodu se je pojavil že v tretjem stoletju, na zapadu so ga sprejeli v četrtem. Vzhodni kristjani so se na ta dan spominjali tudi Jezusovega rojstva.
Poseben praznik za Jezusovo rojstvo ali božič se pojavi v Rimu v prvi polovici četrtega stoletja. Zanj so zbrali 25. december. Zakaj prav ta dan? Sveto pismo ne pove, kdaj se je Jezus rodil. Rimska cerkev je začela praznovati Jezusovo rojstvo 25. decembra, ker je najbrž hotela pokristjaniti poganski praznik nezmaglji-vega sonca, ki so ga Rimljani častili prav ta dan.
Prehod h krščanskemu pomenu praznika je bil kaj naraven, saj je Kristus sonce pravičnosti in ob njegovem rojstvu je ljudstvo, ki je hodilo v temi, zagledalo veliko luč — luč odrešenja in večnosti.
S časom se je božič uveljavil po vsem krščanskem svetu in zavzel v cerkvenem življenju vedno večjo važnost, prav zaradi verske resnice o Kristusovem prihodu in odrešenju. Zato so vpeljali — kakor že prej za veliko noč — daljšo pripravo na ta praznik. In ta čas priprave se danes po latinski besedi imenuje advent.
Adventni čas traja dobre štiri tedne (štiri nedelje). Včasih je trajal več časa in se je začel takoj po svetem Martinu. (Veselje za svetega Martina!)
Cemu naj bi služila ta priprava? Da bi se ljudje pripravili na sprejem Odrešenika. In to z molitvijo, postom, odpovedjo, kesanjem, obhajilom.
Nešteto je navad, ki jih razni narodi poznajo v adventnem času. Pri nas so bile zelo priljubljene zorne maše ali zor-nice, to je vsakdanje zgodnje maše s petjem, pri katerih so bile cerkve polne.
V Trstu so še ljudje, ki vam znajo povedati, kako je bila polna na primer cerkev svetega Jakoba in koliko so naši ljudje žrtvovali, da niso zamudili te svete maše.
Danes ni več tako. Ali se ne da pomagati? Ali ne bi lahko zorne maše postale večerne maše ln zomice večernice? Namen adventa — molitve in daritve je s tem dosežen.
Po nemških krajih naredijo za advent poseben venec, ki ga obesijo v cerkvi in po domovih. Nanj položijo štiri sveče za Štiri nedelje. Prvo nedeljo prižgejo eno, drugo dve, tretjo tri, četrto štiri. Lepa navada, ki je vredna posnemanja!
Priprava na božič naj bo res krščanska. Prav je, da ljudje mislijo na ve-
selje in darove. A božično veselje ima svoj izvor in svoje potrdilo v verski resnici, da je Jezus Kristus Sin božji, ki je postal človek, da bi nas odrešil in nam življenje dal.	L.	šk.
Zadeva o Krollu zaključena
Zadeva z zahodnonemškim veleposlanikom v Moskvi Krollom, ki ga je kancler Adenauer poklical v Bonn zaradi domnevnih samovoljnih predlogov o Berlinu, ki naj bi jih dal Hruščevu, je zaključena. Sam kancler Adenauer je na tiskovni konferenci potrdil, da veleposlanik Kroll ni prekoračil svoje kompetence in da se bo vrnil v Moskvo. Omenjenih predlogov za Berlin, katerih smo tudi mi zadnjič poročali, ni Kroll iznesel kot prave predloge, ampak so bili le predmet njegovega razgovora s Hruščevom, ki ga je nepričakovano poklical k sebi. Hru-ščev je za te »predloge« pokazal zanimanje, o čemer je nemški veleposlanik poročal francoskemu in britanskemu kolegu. Po tej poti so prišla v tisk poročila o domnevnih predlogih za rešitev berlinske krize, ki so izzvali celo diplomatsko vojno.
Po nekaj mesecih notranjega pomirjenja v Kongu se je zdelo, da so se razgrete strasti umaknile pred spravo med raznimi kon-goškimi političnimi voditelji. V glavnem je ostalo nerešeno edinole vprašanje Katange, ki vztraja še vedno pri odcepitvi od osrednje vlade. Toda spričo novejšega razvoja je povsem zgledalo, da je le še vprašanje časa, kako dolgo se bo mogel Čombe upirati osrednji oblasti in ostalemu zunanjemu pritisku, naj vsaj zaradi miru popusti in skuša doseči kakšno obliko sožitja z ostalimi kongo-škimi pokrajinami. Združeni narodi so si kljub svoji vojaško-po-litični nemoči močno prizadevali v tej smeri. Glavni tajnik Ham-marskjoeld je zastavil ves svoj vpliv in žrtvoval celo svoje življenje za mir v tej afriški deželi. Kriza, ki je za tem zajela Organizacijo združenih narodov zaradi sovjetske obstrukcionistične politike, je dala priliko za oživitev malo prej zakrpanih sporov med domačimi kongoškimi voditelji. Položaj se je iz dneva v dan slabšal, tako da je ko je Sovjetska zveza pristala na imenovanje za Ham-marskjoeldovega naslednika v o-sebi birmanskega diplomata U Thanta, je bilo že prepozno.
Sovjetski pritisk na Finsko
Finsko-sovjetski odnosi so ponovno na preizkušnji. Sovjetska zveza je konec oktobra poslala finski vladi noto, v kateri zahteva v smislu finsko-sovjetske pogodbe iz leta 1949 posvetovanja o skupnih ukrepih proti »militaristični« Zahodni Nemčiji, ki da preko Švedske in Norveške grozi njeni (l^iski) nevtralnosti. Finska vlada dobro ve, odkod grozi nevarnost njeni neodvisnosti in je zato poslala obrambnega ministra Karjalaina v Moskvo poizvedovat, kaj Sovjetska zveza želi od nje. Toda ni se še njen minister vrnil domov, ko je predsednik Kekon-nen predčasno razpustil parlament
in določil nove volitve za prve dni februarja. S tem korakom je hotela finska vlada odgovoriti na politični pritisk Moskve, ki ji hoče diktirati, kakšno nevtralno politiko mora voditi. Toda sovjetski vladi očividno ni bil ta poziv na finske volivce po godu in so ponovno zahtevali »vojaška« posvetovanja. V Moskvo se je odpravil sam ministrski predsednik Ke-konnen.
Namen teh sovjetskih potez je pritiskati na skandinavske države, da naj izstopijo iz Atlantskega pakta in vodijo Moskvi naklonjeno politiko.
Eichmann pričakuje sodbo
Skoro istočasno so v Izraelu zaključili z dvema zajetnima rokopisama: v taborišču v Hajfi je Eichmann zaključil Iretji del svojih spominov, v Jeruzalemu pa so trije glavni sodniki Eichmannovega procesa zaključili z urejevanjem in pisanjem obtožnice. Rezultat štirimesečne Eichman-nove obravnave je sedaj nič manj kol 300 snopičev na stroj pisanih pol. To o-gromno delo, pisano v hebrejščini, bodo sedaj izročili prevajalcem, zaprtim v nekem jeruzalemskem hotelu, da ga bodo prevedli v tri glavne evropske jezike, v angleščino, francoščino in nemščino. Po vsej verjetnosti bodo s procesom nadaljevali dne 11. decembra. Potrebovali bodo tri dni, da bodo prečitali vso dolgo obtožnico. Potem bo na vrsti Eichmannov zagovornik Servatius, ki bo spet potreboval nekaj dni za svoj zagovor. Eichmannova sodba bi morala biti izrečena še pred božičem, a ker bo prav gotovo obtoženec apeliral na najvišje sodišče, se bo vsa obravnava zavlekla do meseca aprila.
Medtem nacistični zločinec mimo, metodično, kot bi šlo za delo v njegovem u-radu v Nemčiji, neprestano piše svoje spomine. Straže, ki ga nadzorujejo, pravijo, da ne kaže niti najmanjšega kesanja. Zaradi njegovega ciničnega zadržanja sta že dve izraelski straži prosili, za razrešnico od te mučne službe. Izjavili sta, da se ne čutita več gotovi spričo tolike apatičnosti
obtoženca nad nezaslišanimi zločini, ki jih je izvršil, in da ju večkrat zagrabi misel, da bi planila nanj in ga zadavila. Razumljivo, da sta bila takoj razrešena tako nevarne službe.
Na valovih Atlantika
Skoro neverjetna se zdi zgodba enajstletne deklice, ki je sama vztrajala štiri dni v majhnem čolnu sredi razburkanega Atlantika. Našla jo je neka ladja spečo, ko je držala v naročju mlajšo deklico, ki pa je bila mrtva. Njen obraz je bil ves razjeden od sonca in morske vode, ustnice ena sama rana. Z največjo previdnostjo so jo dvignili na krov in jo nemudoma pripeljali v newyorško bolnišnico. S težavo so v njej spoznali 11-letno Terry Jo, ki se je pred štirimi dnevi udeležila s starši, sestricami in dvema drugima osebama prijetnega izleta po morju v lepi ladji. Toda zajel jih je vihar, ki je tako pokvaril ladjo, da se je potopila. Rešil se je le kapitan Robert Pope, ki se zdravi v neki newyorški bolnišnici. Ko je zvedel o čudežni rešitvi male Terry, ga je to tako prevzelo, da si je prerezal žile in izkrvavel. Policija preiskuje zapleteni slučaj, medtem ko skušajo zdravniki z vsemi sredstvi rešiti življenje male Terry.
Ekstremistične tendence v osrednji kongoški vladi so to brezvladje ZN izkoristile v svoje namene in kovale načrte, kako bi se polastile Katange in potem diktirale svojo voljo ostalim Kongožanom. (Ka-tanga je, kot znano, najbogatejša izmed vseh kongoških pokrajin). V preteklem tednu pa je položaj nepričakovano prekipel. Voditelj teh ekstremistov Gizenga, bivši pristaš Lumumbe, ki je v osrednji kongoški vladi zavzemal mesto podpredsednika vlade, se je v pokrajini Kivu z dva tisoč vojaki uprl proti osrednji vladi. Nedisciplinirana vojska pa je hujša od kuge. Na mah si je nebrzdana soldateska lahko vse privoščila. Perfidni demagogi so vojake nahujskali proti belcem in samim Združenim narodom, kar je v Kongu že stara pesem iz Lumum-bovih časov.
PREIZKUŠNJA ZA ZN V KONGU
Prve žrtve, ki so si jih ti naščuvani vojaki privoščili, je bilo trinajst italijanskih letalcev, ki so v službi Združenih narodov prevažali živila in zdravila iz Pise (Italija) v Kongo. Komaj so prepeljali dva taka tovora na letališče v Kindu, v pokrajini Kivu, in se šli nekoliko okrepčat v menzo, jih je nepričakovano obkolilo kakih tri sto upornih kongoških vojakov, ki so medtem prihrumeli na letališče. Nahujskali so jih, da so prispeli belgijski padalci. Letališče je sicer stražilo nekaj oddelkov malezijskih vojakov iz sklopa ZN, toda niso mogli nič pomagati. Podivjana drhal se je barbarsko vrgla na neoborožene letalske pilote in jih začela pretepati. Nato so jih zvlekli na kamione in jih odpeljali v mesto Kindu, kjer so jih med vpitjem in besnenjem množice kruto pokončali. Poročila pravijo, da so na njih trupla planile ženske in otroci in jih dobesedno razkosali in ude pometali v reko.
Tragični konec 13 italijanskih letalcev je presunil ves svet. Zdrznila se je vest vsega civiliziranega človeštva: Ali so v današnji atomski dobi še možna taka početja? Posebno prizadeto se čuti Italija, kjer so žrtve pustile svoje žene in otroke. Italijanska vlada zahteva, da Združeni narodi izslede krivce in jih strogo kaznujejo. Glavni tajnik U Thant je obljubil, da se bo za stvar zavzel, prav tako tudi osrednja kongoška vlada. Vendar pa ni tako lahko priti do njih.
Medtem se v zapadnem časopisju nadaljuje polemika, kdo je najbolj kriv za dogodke v Kongu. Večina se strinja, da je vzrok za ponovno zmedo v Kongu nemoč Združenih narodov, da bi se lahko učinkovito postavili po robu tem in podobnim kršiteljem družabnega reda. Da pa čete Združenih narodov ne morejo učinkovito nastopati v obrambo miru in reda, so krive tiste sile in velesile na svetu, ki nočejo dati poveljstvu ZN v Kongu tistih pooblastil, ki bi jih potrebovalo, da bi bilo lahko kos svoji nalogi. Med temi prednjači Sovjetska zveza kot voditeljica svetovnega komunizma, ki ni nikdar podprla dela ZN v Kongu, ampak je s svojo obstrucionistič-no politiko vedno le zavirala učinkovitost njihovega nastopanja. Prej je podpirala Lumumbo, nato njegovega pristaša Gizengo, ki sedaj po kratki spravi s Kasavubu-jem in Mobutom spet rovari proti
osrednji vladi in delu ZN. Sedaj lahko vsi dovolj zgovorno vidimo, kam je pripeljala ta njihova politika.
Ni še znano, kakšen delež odgovornosti ima pri pokolu italijanskih pilotov Lumumbov dedič Gizenga. Doslej ni bilo še moč ugotoviti, če je bil one dni v Kinduju ali kje drugje. Vendar istočasni upor vojakov v Kinduju in njegova oddaljitev iz Leopoldvilla daje misliti, da je šlo za organiziran upor od zgoraj. Sicer pa, če bi i-mel čisto vest, bi se pokazal živega.
Čete Združenih narodov se pripravljajo za nastop proti upornim vojakom v Kinduju in baje že stiskajo obroč krog njih, da bi ujele materielne krivce uboja. Proti mo-larnim krivcem pa ne morejo nastopiti, saj so v tem začaranem kongoškem krogu sami njihova žrtev.
Sestanek v Kairu
Minule dni so se v Kairu sestali trije glavni predstavniki nevezanih držav: Nasser, Tito in Nehru. Razgovarjali so se o pi'oblemih nevezanih držav ter o morebitnem novem sklicanju take konference, kot je bila septembra v Beogradu. Nehru pa je poročal, kakšen veter veje v Washingtonu glede politike nevezanih držav. Za to se je posebno zanimal maršal Tito, ker je pri stvari osebno prizadet. Ameriška vlada namreč skrbno proučuje, ali naj ga še tako izdatno podpira, ko pa vodi očitno filo-sovjetsko zunanjo politiko. O teh ameriških pomislekih se je Tito pritoževal v svojem nedavnem govoru v Skoplju, v katerem je imel zelo prijazne besede za Hruščeva, medtem ko je na račun Zahoda pikro polemiziral. Od ZDA je zahteval žito, v nasprotnem primeru je napovedal »silno ogorčenje« jugoslovanskih državljanov.
Istočasno se je mudil na obisku v Beogradu angleški zunanji minister Lord Heath. Z jugoslovanskimi državniki se je pogovarjal o posledicah vstopa Velike Britanije v Skupno evropsko tržišče.
Maša zadušnica v pizanski stolnici
Dvajset tisoč oseb, med temi na tisoče dijakov, je v soboto zjutraj prisostvovalo maši zadušnici nadškofa msgr. Camozza za 13 letalci iz Pize, ki so izgubili življenje v Kongu. Na sredi stolnice je bil postavljen katafalk in okrog njega so zavzeli prostore svojci padlih letalcev. Poleg mestnih oblasti, častnikov in vojakov pizanskega letališča je bil navzoč tudi minister Andreotti. Po sv. maši je nadškof Camozzo stopil na prižnico Giovan-nija Pisana in izrekel svoje sožalje in sožalje vsega pizanskega ljudstva svojcem pobitih letalcev.
Življenje na letališču se nadaljuje z istim ritmom. Velika letala »C. 119« še vedno odletajo proti Kongu, da prinašajo prebivalstvu zdravila in hrano. Eno teh letal je v soboto strmoglavilo sredi džungle pri jezeru Tanganika; 4 letalci so pri tem izgubili življenje, 6 je pa ostalo živih.
Še en guverner katoličan
Richard Hughes je prvi katoličan, ki je bil izvoljen za guvernerja države New Jer-sey v ZDA. Novi guverner je končal svoje študije v zavodu sv. Jožefa v Filadelfiji in nato nadaljeval s študijam na pravni fakulteti v New Jerseyu v Trentonu. Hughes je poročen in oče devetih otrok. Njegov brat je župnik v Jamesburgu v škofiji Trenton.
j KRŠČANSKI NAUK j
Sv. Cerkev blagoslavlja in posvečuje
Sv. Matej poroča (19,13-15) takole: Matere so prinesle Jezusu otročiče, da bi roke položil nanje in molil. Učenci so jih karali, a Jezus je rekel: »Pustite otročiče in ne branite jim, zakaj takih je nebeško kraljestvo.« In položil je roke nanje.
Po Jezusovem zgledu kliče tudi Cerkev božji blagoslov na vernike in njih potrebščine. Ona blagoslavlja otroke, matere, bolnike in vse, ki za blagoslov prosijo, naša stanovanja in hiše, živino in hleve, jedila in pijače, polja in travnike, ceste in mostove, železnice, ladje, avte in letala.
S posebnimi blagoslovili in obredi posvečuje pa tudi ljudi in predmete, ki jih odbere izključno za Boga in božjo služo;	tako:	duhovnike, redovnike in redovnice, cerkve, oltarje,	j
križe, zvonove,	cerkvena oblačila in vse, kar se rabi pri službi božji,	j
Do vsega tega morajo verniki imeti visoko spoštovanje.
Včasih uporablja tudi Cerkev tako imenovana z ar o t o v a n j a (exorcisme), da bi obvarovala ljudi pred vplivom in napadi satanovimi. Taka zarotovanja rabi že pri blagoslovu krstne vode, pri krstu otročičev in pri obsedencih.
Prvi vseh teh blagoslovilih in zarotovanjih uporablja Cerkev znamenje sv. križa in blagoslovljeno vodo.
Ta blagoslovila so včasih na zunaj podobna zakramentom, a jih ne smemo tako imenovati. Imenujejo se pa z akr amen t ali, ker jih ni postavil Kristus, ampak le Cerkev v dušni in telesni blagor vernikov in v varstvo zoper hudobnega duha.
Ko prejmemo blagoslov ali uporabljamo blagoslovljene predmete, moramo zaupati v božjo dobroto in molitev Cerkve. — Kdor bi pa pomoči ne pričakoval od Boga, ampak samo od zunanjih znamenj, bi grešil s praznoverjem. Čim bolj pobožno prejmemo blagoslov ali uporabljamo blagoslovljene predmete, tem več milosti prejmemo.
Tudi verniki lahko blagoslavljajo, na pr. starši otroke, in je prav, da to delajo. Lepa krščanska navada je tudi blagosloviti se z znamenjem sv. križa pred vsakim važnim delom in poškropiti sebe in ležišče z blagoslovjeno vodo, ko se odpravimo k počitku ali predno odidemo od doma ali ko stopimo v cerkev.
V vsaki hiši naj bo vedno pri roki posodica z blagoslovljeno vodo.
KdteJz življenja
spominov na nadškofa Franca
SEDEJA
Evropski parlamentarec o sedanjem papežu
Predsednik evropskega parlamenta Hans Furler je o papežu Janezu XXIII. pisal v nemškem časopisu Rheinischer Merkur tole: V njem se pooseblja poslanstvo katoliške Cerkve, ki želi rešiti vse ljudi brez razlike ras ali narodov. V različnih obdobjih svojega življenja je papež Janez XXIII. pokazal, s kakšno pridnostjo vrši svoje poslanstvo solidarnosti med narodi. Zanima se za značilnosti vsakega naroda, za jezik, tradicijo in zgodovino; s tem priznava, da pripadnost k isti Cerkvi ne pomeni nikakega zanikanja narodnih značilnosti. Papež v svojem visokem uradovanju koristno izrablja vse izkušnje svojega življenja. Njegova akcija za edinost, ki bo dosegla svoj višek v drugem vat. vesoljnem cerkvenem zboru, je lahko krščanstvu vzor.
Papež upanja in koncila, tako je označil sv. očeta člankar v naslovu časopisa Frankfurter Neue Presse. Njemu gredo najvda-nejša voščila vseh ljudi dobre volje.
Črnski kardinal bo posvetil apostolskega delegata
Apostolski delegat v Vzhodni Afriki msgr. Gvido del Mestri, ki je bil nedavno od tega imenovan za naslovnega nadškofa, bo prejel škofovsko posvečenje iz rok škofa v Bukobi v Tanganiki, kardinala Ru-gambvva. To bo prvikrat, da bo neki zamorski kardinal podelil polnost duhovništva nekemu predstavniku Svete Stolice.
Enciklika Mater et Magistra v Avstriji
Letna konferenca avstrijskega episkopa-ta, ki se je vršila te dni na Dunaju, se je posebej bavila z aktualnimi problemi dušnega pastirstva. V začetku del se je dunajski nadškof Koenig v posebnem govoru spomnil na pokojnega apostolskega nuncija v Avstriji msgr. Dellepiane, katerega ime bo v avstrijski zgodovini tesno povezano s sklenitvijo dveh delnih sporazumov glede konkordata leta 1960. Na konferenci so nato izrazili svojo vdano hvaležnost svetemu očetu za okrožnico Mater et Magistra, ki jo bodo škofje prikazali v pastirskih pismih prvo adventno nedeljo, nakar je bodo kasneje duhovniki podrobno razlagali v pridigah in pri pouku katekizma.
Število katoličanov v ZDA
Po majnovejših statistikah je število a-meriških katoličanov v letu 1960 naraslo na 42 milijonov 104.900. Tako je sedaj 23.6 odstotkov vseh ameriških prebivalcev katoličanov.
Evropa ima največ duhovnikov
Navzlic sedanjemu pomanjkanju duhovniških poklicev v Evropi, sta dve tretjini duhovščine vsega sveta sestavljeni iz evropskih duhovnikov. Do tega zaključka so prišli na podlagi ankete, ki jo je izvedel mednarodni katoliški zavod za riziskova-nje verske sociologije, ki ima svoj sedež na Dunaju. Anketa je pokazala, da katoliško prebivalstvo Irske, Belgije, Nizozemske in Švice sicer predstavlja manj kot en odstotek katoličanov, nudi pa 40% misijonarjev duhovnikov.
Nemška televizija za svetost božičnega večera
Od 18. do 20. in od 21.45 do 23.50 bo dne 24. decembra, to je na božični večer, nemška televizija ukinila vse svoje oddaje, ki jih bo znova pričela samo za prenos polnočne svete maše v evroviziji. Objava, ki so jo dale vse ustanove za televizijski prenost nemške zvezne republike, utemeljuje ta sklep z dejstvom, da je božični večer treba preživeti, kolikor je to najbolj mogoče, v družinski zbranosti.
Spomenik kardinalu Faulhaberju
Bavarska narodna vlada je objavila sklep, da bo postavila spomenik kardinalu Faulhaberju, ki je bil monakovski nadškof v teku druge svetovne vojne. Spomenik bo stal na trgu Promenadenplatz, v začetku ulice, ki se imenuje po tem kardinalu, ki je bil znan po svojem odločnem odporu do nacističnega režima. Kardinal Faulhaber je umrl leta 1952, star 83 let.
Televizijski operaterji in maša
Na posebno vprašanje je koncilska kongregacija odgovorila, da tisti, ki so zaposleni pri televizijskih snemanjih znotraj cerkve, in tisti, ki blizu cerkve sodelujejo s prvimi, zadoste nedeljski zapovedi, če imajo namen izpolniti nedeljsko zapoved in so s tem namenom združeni z mašni-kom.
Slovenščina na katoliški univerzi v Milanu
Gazzetta Ufficiale (uradni list) je dne 14. novembra objavila odlok predsednika republike, s katerim se poleg mnogih dru gih novih predmetov na slovstveni fakulteti katoliške univerze Presvetega Srca v Milanu uvaja tudi pouk slovenskega jezika in slovstva. Do sedaj so se na raznih več jih italijanskih univerzah poučevali nekateri slovanski jeziki, kot ruščina, poljščina srbohrvaščina in tudi splošno slovansko jezikoslovje. Slovenščina kot samostojen predmet je pa zdaj prvič vpeljana.
Dne 28. nov. bo 30 let, odkar je v Gorici dotrpel veliki goriški vladika msgr. Frančišek Borgia Sedej. Goriški verniki in zlasti še Slovenci se ga s hvaležnostjo spominjamo, ker je njegovo delo še vedno živo med nami, zlasti nam pa sveti njegov zgled, ki s časom ni prav nič zbledel; nasprotno, dogodki preteklih 30 let stavijo osebnost nadškofa Sedeja samo še više na mernik, da sveti s še močnejšo lučjo nam vsem, ki smo delili ali ki delimo z njih isto usodo.
Osebe; ki so nadškofa Sedeja osebno poznale, vedno bolj izginjajo v večnost za njim. Ni več prav veliko število tistih, ki so živeli z njim tesneje povezani, da bi nam mogli še kaj izpričati o delu in osebnosti pok. goriškega nadškofa. Zato so nam tem dragocenejši vsi novi podatki, ki jih moremo še dobiti. V ta namen smo se obrnili na odličnega furlanskega duhovnika, da bi nam on kot Neslovenec orisal nadškofa Sedeja v življenju in pri delu. Iz njegovih pričevanj povzemamo naslednje dogodke.
GORIŠKA SEMENIŠČA
Vsakemu škofu so posebno pri srcu njegovi bogoslovci, kakor očetu njegovi sinovi. Tudi nadškof Sedej je bil silno navezan na svoje malo semenišče in na bogoslovje. Koj ko je zasedel goriško nadškofijsko stolico leta 1906, je začel misliti na malo semenišče; pripravil je načrte in začel zbirati denarna sredstva. Tedaj, leta 1908, so ga povabili k otvoritvi videmskega malega semenišča v Čedadu, ki so
V proizvodnji smo doživeti velik napredek ne samo v tehničnem oziru, temveč tudi glede udeležbe delavcev v vodstvu velikih in srednjih podjetij. Tu se ne dogaja več kot se je nekoč, da bi imel svoj glas samo gospodar, oziroma samo kapitalist, temveč se vedno bolj uveljavljajo tudi delavci s pomočjo svojih sindikalnih organizacij, delavskih svetov, notranjih komisij in sličnih drugih ustanov. V tem oziru je beseda Janeza XXIII. v encikliki Mater et Magistra polna razumevanja in spodbud za nadaljnji razvoj v tem pravcu, kajti želja delavcev, da so aktivno soudeleženi pri življenju in vodstvu podjetja, pri katerem delajo, je upravičena in naravna, pravi papež. »To pa zahteva, da so odnosi, med podjetnikom in vodstvom podjetja na eni strani ter delavci na drugi strani, usmerjeni k medsebojnemu spoštovanju, razumevanju, poštenemu in aktivnemu sodelovanju in zanimanju za podjetje kot za skupno stvar. Nadalje je potrebno, da delo smatrajo vsi člani podjetja ne samo kot vir dohodkov, temveč tudi kot izvrševanje dolžnosti in vršitev uslužnosti. To pa zahteva tudi, da delavci lahko uveljavijo svoj glas in da dajo svoj prispevek za uspešno delovanje podjetja. Tako človečansko gledanje na podjetje mora brez dvoma rešiti ugled vodstva in njegovo enotnost, toda ne sme delavec ponižati na stopnjo navadnih, tihih izvrševalcev ukazov, brez možnosti, da uveljavijo svojo izkušnjo.«
Moder je ta nauk sv. Cerkve, ki je vedno šla za tem, da se reši socialni mir pred revolucijami, človeško dostojanstvo delavca pred samodrštvom gospodarjev in voditeljev v podjetju ter da se doseže med vsemi soudeleženci v podjetju harmonično sodelovanje in da se tudi razširi odgovornost na vse. O, ko se bo ta nauk uresničil, bodo postale nepotrebne socialne revolucije in tudi diktatura pro
ga pozneje prodali. Ob tisti priložnosti je izjavil: »Moje malo semenišče bo veliko lepše in veliko večje!« Njegova obljuba se je leta 1912 izpolnila, ko je mogel blagosloviti veličastno zgradbo v sedanji ul. Alviano 18.
Po prvi svetovni vojni se je vrnil domov in sprejel tudi nekaj prvih bogoslovcev. Ker sta bili obe semenišči, malo in veliko, precej poškodovani, je bogoslovce poslal študirat v Videm. Nekoč leta 1918 jih je obiskal in jim v tolažbo rekel: »V Gorici se boste počutili bolje.« Zato jih je že naslednje leto poklical domov, kjer so medtem za silo popravili bogoslovje.
Kot profesor sv. pisma stare zaveze je bil močno pod vtisom preroških naukov o božji pravičnosti. Zato se je zdel včasih trd v svojih besedah in bolj nagnjen k strogosti kot k milobi. To je bilo tudi v njegovem značaju hribovca. Vendar če je prišel k njemu duhovnik v kaki težki zadevi, pa je izjavil, da prevzema odgovornost »coram Deo«, pred Bogom, mu je koj ugodil, ker se je čutil mirnega v svoji vesti.
V POLITIČNIH ZMEDAH CASA
Škof je v škofiji vedno izpostavljena oseba, v goriški še bolj kot v kaki drugi zaradi izrednih narodnih in političnih razmer v škofiji. Nadškof Sedej je zaradi tega veliko pretrpel od raznih strani. Toda pokazal je vedno neuklonljiv pogum, poštenost in nepristranost katoliškega škofa, ki mu je v prvi vrsti mar blagor duš in
letariata, jo zagovarjajo marksistični ideologi!
Toda takšno sodelovanje delavcev pri podjetju zahteva od njih vedno boljšo strokovno pripravo in splošno kulturo. Tehnika danes napreduje z dolgimi in hitrimi koraki, tehnični sistemi dela so vedno bolj popolni in zamotani, gospodarstvo se razvija z njimi, zato mora tudi delavec skrbeti, da bo prosti čas, ki mu ga po delu vedno več ostaja, uporabil zase, za svojo izobrazbo, za versko in moralno oblikovanje. Le tako bo mogel biti kos novim nalogam, ki mu jih stavi razvoj socialnega življenja in njegova vedno bolj aktivna soudeležba pri vodstvu podjetja.
V tem oziru je razveseljiv pojav modernega časa neverjeten razvoj delavskih organizacij in njih priznanje od strani državnih oblasti. Potrebno je pa, da poslušajo glas teh organizacij, ki zastopajo koristi delavcev in njih težnje, povsod, ne samo pri podjetjih. Gre tu predvsem za državne in meddržavne ustanove, kjer se velikokrat odločajo življenjski problemi, ki zadevajo tudi delavce. Tudi tukaj morajo slišati ne samo zastopnike kapitala, temveč tudi zastopnike delavskega sveta, organiziranega v velikih delavskih organizacijah.
Zato sv. oče pozdravlja sindikate, posebno še katoliške delavske sindikate, ki si prizadevajo, da v velikem delavskem svetu zastopajo krščanski socialni nauk za pravi napredek delavskega stanu in za njegov moralni in verski blagor. Posebej še se spomni Mednarodne organizacije dela (O.I.L.), ki se že desetletja trudi, da bi se na svetu vpeljal pravičen gospodar-sko-socialni red, ki bi slonel na zahtevah pravičnosti in človečnosti in ki bi v njem našle pravi odmev tudi zahteve delavskega sveta.
Cerkve in ne njegova lastna oseba. Ta je bila pri nadškofu Sedeju čisto na zadnjem mestu. O tem pričajo razne anekdote iz tistih nerodnih časov.
Bili smo leta 1920. V Italiji so v povojnih zmedah narastli socialisti in komunisti in vsi so pričakovali podobno revolucijo, kot se je prav takrat vršila v Rusiji in tudi v drugih evropskih državah. Posebno nevarno je bilo 1. maja 1920. Tudi pri nas so bila tla zelo vroča. Po mestnih ulicah je demonstrirala drhal. Tisti dan bi moral nadškof posvetiti tri diakone za mašnike (don Ermacora, msgr. Panzera in msgr. Pividor). Iti po ulicah je bilo nevarno, zato je nadškof vprašal diakone, ali žele, da jih posveti v škofiji. Ti pa vsi trije: »Ne v škofiji, v stolnici kot zmeraj.« Tedaj jim odvrne: »Veste, tudi jaz se ne bojim, toda je bolje, da gremo peš, kajti tisti podivjanci bi mi lahko prevrnili kočijo.« In šel je z njimi peš v stolnico skupaj s tajnikom g. Canevo.
Od takrat so se težave s politične strani stopnjevale in množile. Leta 1922 ali 1923 ga je prišel obiskat guverner iz Trsta. Čudil se je, da je bil nadškofijski dvorec še ves v podrtijah. Nadškof mu je takoj pojasnil: »Krivda je vaša, ekscelenca!«
Naslednji dan so že bili na delu delavci, da popravijo dvorec.
Znano je, da je moral nadškof Sedej pretrpeti najhujše zapostavljanje od strani prenapetih nacionalistov, ki so prišli v deželo z namenom, da tu raznarodijo domače prebivalstvo. Monsignor Sedej je postal njih dolgoletna tarča v časopisih in tudi drugod v javnosti. Bil je pa možak, ki se ni ustrašil in ki je tudi vedel, kaj je njegova dolžnost.
Zgodilo se je v Ogleju leta 1921 ali 1922. Obhajali so praznik združenja novih pokrajin z Italijo. Povabili so tudi nadškofa Sedeja, ki je prišel in se skupaj z ostalimi udeležil slavnostnega kosila. Tu pa je nekomu padlo v glavo, da je pri napitnici ostro žalil navzočega škofa Slovenca. Nadškof je pri tem vstal in rekel: »Rad sem prišel sem, ker so me povabili, da obhajam praznik skupaj s svojimi verniki O-glejčani, toda ne zato, da me bo kdo sramotil.« In je še tisti trenutek zapustil o-mizje. Za njim so se dvignili še ostali gostje in sramotilec škofa je ostal sam v svoji sramoti.
Pozneje je pod fašisti moral še več pretrpeti obenem s svojimi duhovniki. Bil je pa ves čas njihov branilec pred komerkoli. Tako se je zgodilo v tistih letih, da je prišel k njemu na vljudnostni obisk goriški federal ter nadškofu zagotovil, da bo njegov prijatelj. Nadškof ga je lepo sprejel. Cez nekaj dni so pa konfinirali nekaj duhovnikov. Ni preteklo dolgo, ko se je isti gospod oglasil na škofiji in prosil za avdienco. Nadškof ga sprva ni hotel sprejeti, potem se je premislil. Ko je stal pred njim, ga je takole nagovoril: »Vi moj prijatelj? Vi ste moj sovražnik. Moji duhovniki so dobri, vi jih pa internirate. Kar pojdite. Johan, odprite vrata!« se je obrnil do strežnika in pred nosom presenečenega gosta odšel.
NJEGOVA DOBROTA
Takšen je bil nadškof Sedej. Toda pod trdo in včasih grobo skorjo je utripalo dobro srce za reveže. Njegovi bližnji so nekoč opazili, da nima primernih hlač. Zato so mu jih naročili dvoje novih. Ali čez nekaj dni je ene dal revežu, ki jih je potreboval.
CE PAPEŽ ZELI, GA UBOGAM
Položaj nadškofa Sedeja je postajal vedno bolj nevzdržen. Bolj ko je rastel bes fašistov zoper Slovence, bolj je rastlo tudi nasprotstvo do goriškega vladike. V Vatikanu so toliko dregali in toliko hujskali, da je sv. stolica poslala v Gorico apostolskega vizitatorja kapucina msgr. Luka Pasetto. Ta ga je pozval, naj se odpove nadškofiji zaradi ljubega miru. Prvič je nadškof odklonil, češ da ga imajo ljudje radi, Furlani še rajši kot Slovenci. Na drugi poziv, ko mu je vizitator rekel, da je to želja sv. očeta, se je zelo nerad vdal, rekoč: »Če papež želi, jaz ubogam.« Bilo pa mu je zelo težko in se zdi, da je še ob smrtni uri imel pred očmi kapucinskega škofa, ker so ga po poslednjem sv. maziljenju slišali vzdihniti: »Ah, tisti pater, tisti pater!«
SPOŠTOVAN IN PRILJUBLJEN PRI VSEH
Ko je ležal na mrtvaškem odru, so ga prišli kropit ljudje iz cele dežele brez razlike, Slovenci ali Furlani. Prav tako so se udeležili njegovega pogreba v celih množicah. Lepo je povedal cerkovnik iz Vil-lessa orožnikom, ki so ga vprašali, zakaj visi žalna zastava na zvoniku: »Škof je umrl.« — »Toda to je bil vendar Slovenec.« — »Slovenec ali ne, naš škof je bil!« je odgovoril cerkovnik. S tem je vse povedano: msgr. Sedej je bil katoliški škof v polnem pomenu besede.
MATER ET MAGISTRA
Aktivna udeležba delavcev v podjetjih
Biseromašnik
A. MERKUN
je umrl
Ob biserni maši 17. julija 1960: Anton Merkun, biseromašnik; levo Matija Jager, njegov sorodnik, župnik, desno Anton Šubelj, priznani pevec.
Biseromašnik, duhovni svetnik Ijubljan-škofije, bivši župnik v Dobrepoljah na ^lenjskem in poprej župnik na Homcu M Kamniku č. g. Anton Merkun je v Cle-llandu umrl in bil v soboto, dne 4. no-Vembra t. L, slovesno pokopan v duhov-•iškem oddelku pokopališča Svetega Kri-^ na zapadni strani Clevelanda.
Ob desetih dopoldne v soboto so se za-^le pogrebne slovesnosti. Zbor duhovnikov k odpel psalme žalostinke in molitve, na-^ Pa je župnik in pokojnikov nečak č. g. Tatija Jager, ob asistenci č. g. Viktorja Cilnpennana kot diakona in č. g. Ray-'"onda Hobarta kot subdiakona, daroval °vesno pogrebno sv. mašo.
Msgr. Matija Škrbec je v pridigi slikal Hojnikovo osebnost in njegovo življenjsko delo. Podčrtal je zlasti njegovo neznano pridnost, vnemo za iskanje duš 1,1 vodenje k Bogu.
Pogrebnih slovesnosti v cerkvi se je ude-ležiio šest prelatov in kakih 25 drugih du-°vnikov.
Tako je odšla iz naše družbe častitljiva ^ebnost markantnega begunca-duhovnika, ^stitega gospoda Antona. Ugasnil je plamen gorečnosti in vneme, ki je pregreval slovensko versko in kulturno življenje z čredno močjo in vztrajnostjo nad 50 let. dahnile so roke pridnega med najprid-"ejšimi delavci v slovenskem delu vino-frada Gospodovega. Izven svojih župnij ^ vsej Sloveniji je pokojni svetnik Mer-postal znan in cenjen kot apostol trez-^stnega gibanja, kot organizator Ciril Medijskega gibanja za zedinjenje cerkva, t prvak v delu za katoliške misijone, '“t graditelj socialno pomožnih zavodov, Svetišč in bolnišnic in kot pisec številnih ^jig in brošur versko in socialno vzgojnega značaja Da bi vzbudil večjo pozornost ^ našo izseljeno kri, je obiskal slovenske ^elbine v Južni Ameriki in drugod in
^nimiva avdienca v Vatikanu
Papež je sprejel v posebni avdienci predani k a episkopalne protestantske cerkve v ZDA dr. Arturja Lichtenbergerja. Papež izrazil svojo hvaležnost za vljudnostno >janje odličnega obiskovalca, katerega je '“‘isrčno sprejel in se z njim ljubeznivo ^govarjal. Živo se je zanimal za podatke, niu jih je odlični obiskovalec prikazal, se spominjal let, ki jih je preživel med Sličnimi narodi kot predstavnik Svete Wiice. Predsednik dr. Lichtenberger je ^°klonil papežu dragoceno vezano knjigo ^ dvoje finih kristalnih predmetov. Pa-^ pa mu je podaril vrsto medalj svo-|eža pontifikata. Ob zaključku avdience ^ Predsednik dr. Lichtenberger predstavil ^Pežu tudi svoje spremstvo.
Ob robu XXII. kongresa
se vrnil domov s polno torbo poročil in načrtov, ki je z njimi poživil delovanje Rafaelove družbe za izseljence. S takim delom nam je zapustil zaklade, ki jih molji ne snejo in rja ne uniči. Življenje svoje je okrasil in obogatil z izredno lepim in dolgim vencem dobrih del, ki bodo in so že pred Bogom - Sodnikom našla svojo pravo ceno po pravilih in merilih, ki jih je Sam povedal v osmerih blagrih, v nas pa vnemajo hvaležnost in nas kličejo k posnemanju.
Naj v božjem miru počiva in večno srečo uživa božji služabnik, slovenski duhovnik, samaritan našega duhovnega in telesnega življenja, do smrti neugnani pionir slovenskega katoliškega preporoda, častiti oče Anton Merkun. R. I. P	m.	k.
Zelo zanimiva bi bila časnikarska reportaža z objavo člankov in slavospevov, ki so jih nekdaj napisali na čast Stalinu komunistični časopisi: Unita, Delo, La-voratore in Primorski dnevnik, zraven pa sedanje obsodbe in odkritja Hruščeva in njegovih obveznih posnemalcev ter, seveda, sedanje pisanje omenjenih časopisov v zvezi s Stalinom.
Bi spravilo to v zadrego komunistične voditelje?
Zbegalo bi še bolj somišljenike in kakega inteligentnejšega partijca, komunističnih voditeljev pa ne. Oni so funkcionarji brez duše, brez dostojanstva in ponosa, ki izvajajo kar mehanično ukaze in protiukaze svojih višjih. Če gremo tako naprej, bomo doživeli morda še to, da bodo oni sami čez nekaj časa spet rehabilitirali Stalina in obsodili Hruščeva.
Seveda, po njegovi smrti, ker je tako bolj varno...
* * *
Med raznimi nalogami, ki so jih dobili na tem kongresu člani ruske komunistične partije, je tudi ta: premagati verske predsodke med ruskim ljudstvom.
Po 44. letih velike revolucije!
Potem ko so si zastavili načrt, da bodo s silo dokončno uničili to, kar je opij ljudstva; s terorjem, preganjanjem, prisilnim delom, strahovanjem, požigom, zločini, spreminjanjem cerkva v muzeje.
Po 44. letih sedanji komunisti ponovno dobijo nalogo uničiti vero.
* * *
Kakor povsod, tudi v Rusiji, vlada Bog — in bo vladal.
Zaman se trudijo sedanji komunistični prvaki. To zna vsak naš šolar, le ti »veliki ljudje« ne vedo.
* * *
Športni dan
■ ■ ■
Sedaj, ko se je zaradi neugodnih vremenskih razmer (smo v pozni jeseni) končalo lahkoatlensko tekmovanje na prostem in preden se bo treba dokončno zateči v telovadnice in druge zaprte prostore, skuša 01ympija izrabiti še zadnje ugodne dni in izvršiti notranjo »olimpijado«. Preteklo nedeljo je bil na vrsti tek čez drn in strn. Da bi videli, kakšno zanimanje in navdušenje je zavladalo med malimi, čim sta Anselmi in Terpin objavila, da se bodo pomerili v »crossu«. Susiču in Lavrentiju se je javilo toliko »mlečnozobežev«, da jih je bilo treba odganjati. Veselje je bilo gledati v nedeljo pred tekmo živ-žav na igriščih 01ympije: tekmovalci so se pripravljali, ogledovali progo in nestrpno čakali, kdaj bodo spuščeni z uzde; gledalci pa so jih bodrili in dajali še zadnje nasvete. Niso bili samo iz mesta, tudi z dežele so prihiteli: iz Rupe, iz Števerjana in od drugod. Ko so »meščani« opazovali števerjan-ce, so se kar malo prestrašili, kajti veliko jih je bilo in vneto so se ogrevali pod vodstvom svojega trenerja.
Vseh tekmovalcev je bilo 35, razdeljeni so bili v dve skupini. Prvi so tekli naraščajniki, in sicer v dveh baterijah; njihova proga je merila okrog 700 m. Na štarterjev znak so se pognali v dir in v borbo za prva mesta, istočasno z njimi pa se je začela »borba« med gledalci: tako vneto so kričali, tekali sem in tja in bodrili svoje »benjamine«, da skoraj nisi vedel, kdo pravzaprav tekmuje, ali tekači na progi ali gledalci ob progi.
Mladinci so morali preteči okrog 1100 m. V tej skupini so tekli že poznani in vajeni atleti, kot Tence, brata Peršolja in drugi, zato se je lahko ugibalo, kdo bo verjetno zmagal. Kot favorita sta veljala vsestran-
ski atlet Tence in dolgoprogaš Peršolja B., ki sta tudi dejansko vodila vse do cilja, toda v zadnjih desetinah metrov pa ju je prehitel dolgokraki Kogoj L. in zmagal.
Pohvaliti je treba organizacijo, ki so jo to pot imeli v rokah novi, mladi ljudje.
REZULTATI:
Naraščajniki
I. baterija: 1) Gomišček F. 2'26”5/10; 2)Jarc B. 2’2”6/10; 3) Pahor M. 2'36”5/10; 4) Soban Z. 2’36”7/10; 5) Marvin; 6) Rožič.
II. baterija: 1) Devetak S. 2’17”5/10;
2) Brajnik M. 2’21”5/10; 3) Tomšič J. 2'29"; 4) Susič I. 2'31"; 5) Dornik M.; 6) Tomažič L.
Mladinci 1) Kogoj L. 3'34”; 2) Tence B. -3’34"4/10;
3) Peršolja B. 3’36”;	4) Mozetič M. 3’37”8/10; 5) Hlede A.; 6) Sosič B.
ZA DOBRO VOLJO
Važen zakonski zadržek
V razredu so razpravljali o zakonu in zakonskih zadržkih.
Ko so otroci našteli vse zakonske zadržke, vpraša katehet še enkrat: »Veste morda še za katerega?«
Pa se dvigne mala deklica:
»Ce dekle ne dobi fanta, gospod katehet!«
Iz zaljubljenega pisma
»Draga Marjeta, pripravljen sem vse storiti zate. Skozi ogenj bi šel zate; skočil bi v deroče valove; na najbolj nevarnih skalah bi planike nabiral zate; še umrl bi zate!«...
Večno tvoj Josip Pripis: — Prihodnjo nedeljo te obiščem — če ne bo deževalo!«
Uradne slike s kongresa: ploskanje in ploskanje — vsem besedam, bombam, obljubam in utvaram. Končno vsi so odobrili vse — enoglasno.
Meni pa je prišlo na misel to: torej, najboljši otroci komunizma so kriminalci, samooblastniki, diktatorji in... ploskarji.
* * *
Na kongresu so prišle na dan pritožbe, da so ruski izobraženci oddaljeni od realnosti. (Mi, ki smo tostran zavese, razumemo, kaj to pomeni.)
Ubogi izobraženci pod komunističnim režimom !
Upamo, da bo nekoč človeštvo bralo resnične umetnine teh ljudi, ki jih ne smejo in ne morejo objaviti samo zato, ker ne upoštevajo sedanje »tvarae realnosti«.
* * *
Hruščev je obljubil vse, vsega, vsemu svojemu ljudstvu, ni pa obljubil svobode. Ni obljubil nič!
* * *
Ubogi naši komunisti! Eni molčijo, drugi se branijo, kakor morejo — drugi pa premišljujejo nad vsem tem in dvomijo.
m. a.
Radio Trst A
Teden od 26. novembra do 2. decembra
Nedelja: 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa. — 11.30 Oddaja za najmlajše: »Dogodivščine Toma Sawyerja«. — 12.15 Vera in naš čas. — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... tedenski odmevi v naši deželi. — 13.45 Sestanek s Silvom Tamšejem. —
21.00 Ljudska opravila in opasila: (5) »Domači večeri«. — 21.30 Koncert Tržaškega tria.
Ponedeljek: 18.00 Italijanščina po radiu.
— 18.30 Mladi solisti: sopranistka Gloria Paulizza, pri klavirju Livia DAndrea Ro-manelli. — 19.00 Znanost in tehnika: »Problem kanala Atlantik-Pacifik skozi Mehiko«. — 20.30 Richard Strauss: »Elektra«, tragedija v enem dejanju.
Torek: 18.00 Radijska univerza: Hormoni - (4) »Tudi življenje živali zavisi od hormonov« I. del. — 18.30 James Cohn: Simfonija v A-duru. — 19.00 Pisani balončki. — 21.00 Petar Petrovič Njegoš: »Gorski venec« III. oddaja. 21.30 Koncert sopranistke Mileve Pertot. — 22.00 Obletnica tedna: »Luigi Pirandello ob 25. letnici smrti«.
Sreda: 18.00 Slovenščina za Slovence. — 18.30 Liki iz opernih del: »Evgenij Onje-gin«. — 19.00 Zdravstvena oddaja. — 20.30 »Razsvetljeno okno«, igra v treh dejanjih.
— 20.30 VVeber: Koncert za klarinet in orkester št. 1 v f-molu, op. 73.
Četrtek: 18.00 Radijska univerza: O-snovni pojmi geofizike: »Potresi in vulkani«. — 18.30 Koncert pianistke Char-lotte Brullard. — 19.00 Širimo obzorja: »Sveta si zemlja in blagor mu komur rodiš«: (5) »Goriški vrtnarji«.
Petek: 18.00 Italijanščina po radiu. —
19.00 Šola in vzgoja: Ivan Theuerschuh: »Vzgojna posvetovalnica«. — 21.00 Koncert operne glasbe. — 22.00 Novele XIX. stoletja: Lafcadio Heam: »Akinosukejeve sanje«. — 22.20 Romantična sonata: Chopin: Sonata št. 2 v b-molu op. 35.
Sobota: 14.40 Ljubljanski vokalni kvartet. — 15.30 »Triogelnik«, enodejanka. — 17.45 Dante Alighieri: Božanska komedija -Nebesa: III. spev. — 18.30 Skladbe italijanskih sodobnih avtorjev - Petrassi: Koncert št. 1 za orkester. — 19.00 Pomenek s poslušalkami. — 20.40 Zbor »Slava Klavora« iz Maribora. — 21.00 »Johann Strauss jr.«, dramatizirana zgodba.
12
cMož
% s čudežnimi rokami
ZGODBA IZ ZADNJE VOJNE Novi zavezniki
Kersten se je kmalu zavedal, kako ob-‘rno in odgovorno delo je sprejel nase. ^ak0 naj on uspe iztrgati • žrtve, ki jih ^ Gestapo smatrala za izgubljene že, ko 50 še živele? Zato je zdravnik potreboval Beznikov. Mislil je in mislil, kaj naj ‘'‘‘redi, in tedaj se je spomnil na nekega likovnika Valterja Schellenberga in na ^nerala Bergerja, ki sta oba bila zelo '“ku Ilimmlerju.
Berger je bil star kakih 50 let. Ni se ^nimal mnogo za politiko; bolj ga je migalo vojaštvo. Himimler je poznal njegovo |iubezen do vojaškega reda in discipline ^ zato ga je zelo cenil in ga je imeno-val za poveljnika SS Waffen, (to so bile
divizije, ki so zalagale koncentracijska taborišča s stražami in mučitelji).
Najprej je Berger gledal Kerstena po strani. Tisti debeli meščan mu ni bil všeč; prav nič ni spadal v disciplinirano organizacijo ovaduhov in med atletske vojake. Toda Himmler je Bergerju kmalu ukazal, naj se da pregledati Kerstenu. General je godrnjal, a je ubogal. Kersten ga je vsega pretipal ni mu nato po vrsti začel naštevati vse njegove nadloge. Berger se je začudil: »Od kod pa vi to veste? Saj vendar Himmlerju nisem nikoli govoril o teh stvareh.«
Tako je Berger dobil do Kerstena zaupanje in prišlo je tako daleč, da je med njima nastalo nekako robato prijateljstvo. Zdravnik je kmalu spoznal, da general ni bil vnet samo za disciplino, ampak tudi za čast. Zanj pravi vojaki iz SS \Vaffen niso bili v ničemer podobni mučiteljem rabljem, ki so jih potem pošiljali na morišča. In zato so mu taborišča, preganjanje Judov in Gestapo bile silno zoprne stvari.
Schellenberg pa je bil drugačen tip:
mlad, plavolas, vedno brezhibno oblečen. Bil je iz družine intelektualcev in je tudi sam bil izobražen. Takoj je nenavadno hitro napredoval v službi. Ko je imel 30 let, je bil že polkovnik; zdaj je bil star 34 let in je imel tale ideal: postati najmlajši nemški general. In zato je delal vse mogoče, da bi si pridobil Himmler-jevo simpatijo.
Dve leti prej je Himmler dejal Kerstenu, naj mladega častnika pregleda. »Ne verjamem sicer, da je bolan, toda tako boste lahko preštudirali njegov značaj. Povem vam, da je zelo zmožen, toda kvari ga njegova neomejena častihlepnost.«
Kersten se je srečal s Schellerbergom. Oba sta molčala. Nato je Kersten dejal: »Že precej časa je, kar bi vas rad spoznal, g. polkovnik. Vi imate precej sovražnikov med Himmlerjevimi podaniki, ali ne? Vaša kariera je namreč šla prehitro navzgor. Toda če hočete, vam lahko pomagam in postanem vaš prijatelj.«
»Vem, g. doktor,« je odvrnil Schellen-berg. »Prišel sem k vam, da vas prosim
za vaše prijateljstvo in skušal bom, da si ga pridobim.«
Schellenberg je nato res večkrat srečal Kerstena in, ker je bil vodja protiova-duške službe, je Kerstenu marsikaj pomagal.
Zato je Kersten sedaj hotel govoriti s tema dvema osebama*' o svojem načrtu, šla sta mu na roko, bolj kot bi bil kdaj pričakoval. Schellenberg je takoj razumel, da s Hitlerjem ne bo nič več; po zmagi zaveznikov pa bi dejstvo, da je bilo rešenih na tisoče ujetnikov, šlo le njemu v prid. Berger pa ni delal takih ceremonij: njemu kratkomalo ni ugajalo, da so se počenjale take grozote.
Tako je Kersten, če je štel tudi Brandta, imel na svoji strani tri može. Sovražnikov pa je imel polno. Največji je bil Kalten-brummer, Heydnichov naslednik. Ta je za vsako rešeno žrtev silno grozil. Brandt je vedno svaril Kerstena, naj se varuje pred njim, da ga ne uniči.
(Se nadaljuje)
I Odprto pismo maršalu Titu
predsedniku FLRJ
Gospod maršal!
Oprostite, g. maršal, da se obračam na Vas z odprtim pismom. Poslal sem Vam pretekli mesec oktober osebno priporočeno pismo, a nanj nisem dobil nobenega odgovora.
V pismu sem Vas prosil to, kar že 14 let prosim, a brez uspeha. Vprašal sem Že prejšnje čase na jugoslovanski konzulat v Milami, nato sem se obrnil večkrat na notranje ministrstvo v Ljubljano, potem zopet na jugoslovanski konzulat v Trst in večkrat še v Beograd, a vedno brez odgovora.
Vsakdo, kogar kaznujejo kot zločinca, ima v demokratični državi pravico vedeti, kakšen zločin mu pripisujejo. Tako bi tudi jaz rad vedel od Vas, ker mi Vaši podrejeni ne dajo odgovora, zakaj so me v jeseni leta 1947 dvakrat nasilno vrgli iz Jugoslavije. Kaj sem zakrivil, da so tako surovo in necivilizirano ravnali z menoj, ko so me brcali in tepli? Če sem se kaj pregrešil, mi jasno povejte, če pa nisem ničesar zagrešil zoper zakone FLRJ, zakaj tako ravnanje?
Da Vam bo, gospod maršal, bolj jasno, Vam na kratko popišem, kar se je zgodilo.
Kmalu po razmejitvi v letu 1947 so dne 22. septembra pozno zvečer udrli miličniki in najeta drhal v župnišče v Solkanu, kjer sem bil župnik in po razmejitvi tudi apostolski administrator za tisti del go-riške nadškofije, ki je bil priključen Jugoslaviji. Odpeljali so me na mejo. Tam sem se uprl, da ne prestopim meje, in jim povedal, če imajo kaj zoper mene, naj me postavijo pred sodišče in naj me obsodijo za pregreške. Nič ni pomagalo. Dva miličnika sta me prejela in dobesedno vrgla na drugo stran meje.
Naslednji dan sem se po drugi poti preko Ljubljane, kjer sem se zglasil na notranjem ministrstvu, vrnil v Solkan. Mislil sem, da se je to podlo dejanje izvršilo brez vednosti višjih oblasti. Čez dober teden me je zopet OZNA ugrabila na Sv. gori, kjer sem se ravno mudil, in me z avtom pripeljala v Solkan ter me izročila skupini pijanih fantalinov, ki so me tepli in z brcami vdrugič vrgli čez mejo.
Prosim, g. maršal, posredujte, da bi mi po 14 letih vsaj odgovorili na mojo ponovno prošnjo. Če nisem ničesar zakrivil, zakaj tako ravnanje z menoj? Zakaj so nato vrgli v ječo mojo sestro in ji uničili zdravje? In zakaj ji na toliko prošenj niso dali zaposlitve? Zakaj so mi ukradli vse moje znanstvene knjige, matematične in fizične, ki sem kot rudarski sin s tako težavo prišel do njih? Kje je tu socialistična pravičnost, ki se oznanja povsod na vse grlo, ko se z delavsko družino tako postopa? Prosim za odgovor.
* * *
Še nekaj bi rad prosil, kar sem tudi omenil v osebnem pismu. Dne 1. septembra letos sem nameraval obiskati svojo bolehno sestro v Idriji, ker je že dolgo nisem videl zaradi ukaza iz Beograda, da mi konzulat v Trstu ne sme izdati vizuma. Letos poleti je moja sestra na ponovno prošnjo le dobila od notranje uprave v Novi Gorici garancijsko pismo, na podlagi katerega mi je jugoslovanski konzulat v Trstu izstavil vizum veljaven do srede oktobra t. 7. Ko sem 1. septembra prekoračil mejo na mednarodnem bloku pri Rdeči hiši v Gorici in opravil vse formalnosti pri obeh obmejnih oblasteh, sem se napotil proti avtobusni postaji za Idrijo. Malo pred ciljem me dohiti miličnik na kolesu, ki mi veli, naj se takoj vrnem na blok. Tu so mi uničili vizum in me v tretje poslali čez mejo! Ko sem na jugoslovanskem konzulatu v Trstu vprašal za pojasnilo zaradi tega postopanja, so mi odgovorili, da je tak ukaz iz Beograda.
Prosim, da bi mi pojasnili, zakaj zopet tako ravnanje. Če me ne smatrajo za vrednega, da bi prišel v Jugoslavijo, zakaj izdajo garancijsko pismo, zakaj vizum? Saj se s takim ravnanjem samo smešijo pred svetom. Jeli morda obisk bolehne sestre zločin in nevarnost za jugoslovansko državo?
Prosim za odgovor. Pošteno bi bilo, da bi mi vrnili vizumsko takso, a o tem konzulat v Trstu noče nič slišati. Pošteno bi tudi bilo, da bi mi vrnili moje študijske knjige, katerih so me oropali. Ali pa naj mi vsaj navedejo krivdo za tako postopanje z menoj tedaj in zdaj. A seveda podprto z dokazi.
S spoštovanjem
dr. FRANC MOČNIK, bivši solkanski župnik in bivši apostolski administrator dela goriške nadškofije, ki je pod Jugoslavijo.
Naš nadškof pri sv. očetu
Goriški nadškof msgr. Ambrosi je bil pretekli teden v Rimu, kamor se je podal »ad limina« to se pravi, da je šel uradno poročat sv. očetu in kongregacijam o verskem stanju v goriški nadškofiji. Ob slovesu je nadškofa sprejel v posebni avdienci tudi sv. oče.
i
Beograjski nadškof v Gorici
Msgr. dr. Ujčič, nadškof v Beogradu, se je pretekli teden mudil v Rimu, kjer se je udeležil posvetovanj pri Centralni komisiji za Vatikanski cerkveni zbor II. Tam ga je v posebni avdienci sprejel tudi sv. oče Janez XXIII. — Sedaj se je na povratku domov ustavil tudi nekaj dni v Gorici, da tu obišče svoje stare znance.
Papežev dan v Gorici
Prihodnjo nedeljo, 26. nov., bo v Gorici papežev dan. Ta dan bo zvečer ob 7. uri nadškof msgr. Ambrosi daroval v stolnici sv. mašo, nakar bo slavnostni govor in slovesen Tedeuim. — Vabljeni so vsi goriški verniki, zlasti še vse katol. organizacije, da še te proslave udeležijo.
Argentina na platnu
Nestrpno smo čakali, da se vrne med nas č. g. Vinko Zaletel. Sledili smo po časopisih njegovemu potovanju v Južno Ameriko in smo tudi mi od tega zanimivega potovanja mnogo pričakovali. Nismo se motili. V ponedeljek 20. novembra zvečer se je dvorana na Placuti napolnila ne samo z goriškimi gledalci, temveč tudi z ljudmi z dežele. Č. g. Zaletel nas je s svojo prijetno besedo in z lepimi barvnimi slikami povedel v deželo onstran Oceana, v Argentino, kjer živi toliko naših ljudi. Za večino izmed nas je bilo vse novo, vožnja na prekooceanski ladji, Barcelona, Kanarski otoki, vožnja čez ekvator, pristanek v Argentini. Občudovali smo lepoto mogočnega Buenos Airesa in strmeli nad veliko revščino predmestnih četrti. »Za vse je svet dovolj bogat,« smo ob teh slikah še globje doumevali Gregorčiča, »če kruh delil bi z bratom brat.« Videli smo nadalje razsežnost argentinske zemlje in tudi njene lepote ter značilnosti. Nadvse pa smo bili veseli slik iz življenja naših ljudi v tej daljni prekooceanski deželi. Slovenska beseda in pesem med njimi ni še zamrla, kakor tudi ni zamrla vera, ki so jo iz domovine prinesli v tujino. Kako napredujejo, dokazuje predvsem njihova Slovenska vas, dokazujejo nadalje slovenski tečaji, skupne cerkvene slovesnosti, pevski in dramatski nastopi.
Med nami je bil ta večer tudi č. g. Štefan Tonkli, primorski rojak, ki pa preživlja v Argentini že drugo desetletje in se sedaj mudi na obisku v domovini. Napro-šen, je tudi on spregovoril nekaj besed in predvsem »potrdil« vse, kar je povedal in kar je v slikah prikazal č. g. predavatelj.
Hvaležni smo g. predavatelju in pričakujemo prihodnjič njegovega nadaljevanja, ko nas bo povedel v Čile in v Brazilijo, kot je obljubil.
V torek zvečer je g. Zaletel s svojimi slikami šel tudi v Števerjan.
Praznik dreves
Letos se je že dvainšestdesetič ponovil v Italiji praznik dreves. Vsi se ga radi spominjamo še izza šolskih let in si mislimo, ali je zrastlo drevesce, ki smo ga vsadili na pobočjih naših vrtov, morda že davno, morda šele pred leti. Tako so tudi naši otroci v torek 21. novembra zasadili v naši pokrajini 4 tisoč drevesc raznih vrst.
V Gorici so jih tudi letos nasadili v dolini Koma, ki počasi postaja lep zelen gaj. Po blagoslovu drevesc je imel priložnostni govor prof. Lapini. Poleg šolske mladine so bile pričujoče tudi krajevne oblasti.
Ponovna stavka bolničarjev
Kakor so zagrozili, tako so tudi izvršili bolničarji goriških bolnišnic. Dne 16. novembra so začeli s ponovno 48-urno stavko po vsej goriški pokrajini. Poskrbljeno je bilo le za najnujnejše potrebe, a je razumljivo, da so bolniki pri tem največ utrpeli. Dandanes se morajo vedno delodajalci vdati, tako upamo, da bo to tudi v tem primeru in da bo v bolnicah spet zavladalo redno življenje.
Dosmrtna renta državnim upokojencem
ENPAS, to je ustanova za socialno zavarovanje državnih uslužbencev, je razpisala natečaj za 480 dosmrtnih rent državnim upokojencem ali invalidom. Lahko zaprosijo za to rento' tudi družinski člani, ki imajo pravico do pokojnine. Na sedežu ENPAS v ulici Roma dobijo zainteresirani vsa potrebna navodila in obrazce. Cas za vložitev prošnje je še do 30. novembra.
Kakšna je uporaba plina, elektrike in vode
Občinski vestnik za avgust navaja zanimive podatke o potrošnji plina, elektrike in vode v goriški občini. V občini imamo 5655 koristnikov plina, 19.516 koristnikov za elektriko in 5982 za vodo. V dveh mesecih smo uporabili nekaj nad 370.000 m3 plina, 152.839 kWh elektrike za javno razsvetljavo, 530.862 za razsvetljavo po stanovanjih in lokalih, 1,264.750 kWh za gospodinjske potrebe in 799.496 za industrijske namene. Skupno smo uporabili v dveh mesecih 2,747.947 kWh električne energije. Ce pogledamo, so največ elektrike uporabile naše gospodinje. Vode smo uporabili 379 tisoč 800 m3. Občinska podjetja so v svojih računih aktivna.
Pridelek grozdja in sadja na Goriškem
Letos so na Goriškem pridelali okrog
145.000	stotov grozdja, to je za 60.000 stotov manj kot lani. Največjo škodo je utrpelo belo grozdje zaradi toče in mraza, ko je bilo v cvetju. Čeravno je bil pridelek pičel, so bile cene grozdja in vina, oziroma mošta precej visoke. Grozdje se je sukalo od 90 do 100 lir za kg; cena mošta pa se je držala tudi od 130 do 150 lir za liter.
Breskev so na Goriškem pridelali 28.000 stotov. Čeravno je normalni pridelek na Goriškem okrog 35.000 stotov, kmetje kljub temu niso bili na zgubi, ker so bile cene breskev precej visoke. Sukale so se vedno od 100 do 110 lir na debelo.
Urad za vojaške služnosti
Na zadnji seji občinskega odbora je bilo med drugim sklenjeno, da bodo v mestu odprli urad za vojaške služnosti, ki bo omogočil direktne stike odškodovancev z odgovornimi vojaškimi oblastmi. Ta urad bodo mnogi z veseljem pozdravili, saj se je področje vojaške služnosti sedaj še razširilo in naši kmetje dobro vedo, kakšno škodo utrpijo njihova polja in travniki, če gre preko njih vojaštvo. Sedaj bodo lahko na pristojnem mestu zahtevali povračilo škode in uveljavitev svojih pravic.
Razlastitev zemlje od strani Jugoslavije
Italijanski državljani, ki imajo zemljišča v Krombergu, Bukovici, Biljah in na Lokvah so te dni prejeli obvestilo jugoslovanskih oblasti, da je njihova zemlja postala državna last in da so razlaščeni svojih nepremičnin. Ta novica je vse silno presenetila. Ni jim preostalo drugega, kakor da so se pritožili na goriški federaciji neposrednih obdelovalcev, toda verjetno ne bo nič zaleglo. Nekateri so predlagali, naj bi se njihova zemlja zamenjala z zemljo jugoslovanskih državljanov v Italiji, vendar tudi če bi do tega prišlo, bi ta poteza jugoslovanskih oblasti ne služila zbli-žanju in prijateljstvu med obema narodoma v tem tako otežkočenem obmejnem pasu.
Umrla je požrtvovalna družbenica
V Gorici je v soboto 18. t. m. umrla Kati Čušin. Doma je bila iz Drežnice, kjer se je rodila pred 70 leti. Vse življenje je služila, sprva v Trstu, kasneje v Gorici. Malo dobrega je uživala, vendar je bila nam vsem v zgled zaradi svoje vernosti, narodne zavednosti in požrtvovalnosti. Preprosta služkinja je leta 1932 darovala za glavni oltar v Drežnici 30 tisoč li ', kar bi danes veljalo nad tri milijone lir. V spomin na ta dar so za glavnim oltarjem vklesali takole: »S prihranki težkega dela in skromnega življenja v čast presv. Srcu
GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA
bo s 1. decembrom odprla na Placuti v hiši tiskarne
MOHORJEVO PISARNO
Tu boste lahko dobili ali naročili Mohorjeve knjige. V pisarni bo osebje na razpolago tudi za nasvete v raznih zadevah. Pisarna bo odprta ob torkih, četrtkih in sobotah od 9. -12. ure dopoldne.
Naslov: Mohorjeva pisarna Riva Piazzutta 18/1 - Gorizia
Jezusovemu postavila Kati Čušin.« Kakor je bila preprosta, se je čutila zavedno Slovenko in ni tega nikjer skrivala. Še tik pred smrtjo je duhovniku, ki je molil molitve za umirajoče, šepnila: »Po slovensko molite!«
Članica Mar. družbe je bila 61 let. — Bog ji bodi bogat plačnik!
Pevma
Lepo število članov se je zbralo v četrtek 16. novembra na redni občni zbor SKPD - Jože Abram v Pevmi.
Predsednik g. Andrej Kosič je otvoril večer s pozdravom vsem navzočim, med katerimi sta bila tudi gosta g. prof. M. Filej, predsednik ZSKP, in g. Andrej Bratuž, predsednik SKPD - Gorica. Sledila so poročila posameznih odbornikov, iz katerih je bilo razvidno, da se je kljub pomanjkanju primernih prostorov delo vršilo in imelo svoje sadove. Tako naj omenimo nastope pevskega zbora, ki je nastopal samostojno in pa v okviru ZSKP. Prav tako so igralci nastopili pri zvezni igri »Domen«. Ko so bila poročila odbornikov mimo, je spregovoril g. župnik. Njegove tehtne in klene besede so žele splošno odobravanje. G., župnik je poudaril pravi pomen prosvetnega dela, ki sloni v prvi vrsti na izobraževanju članov. Pravilno je poudaril, da mora društvo preskrbeti svojim članom duševno hrano. Predavanja in kulturni večeri naj širijo članom obzorja. Okrepil je svoja izvajanja z različnimi zgledi. Njemu je sledil pozdrav zveznega predsednika prof. Fileja. Želel je društvu obilo uspehov. Tudi prof. Filej je podčrtal izvajanja g. župnika. Sledile so besede zveznega tajnika, ki je poudaril enotnost včlanjenih društev in razložil namen in pomen zveznega dela. Tudi predsednik SKPD - Gorica g. A. Bratuž je udeležencem prinesel pozdrav svojega društva.
Po končanih pozdravnih besedah in pregledu dosedanjega dela ter razpravljanju o bodočem delu, je bila dana razrešnica staremu odboru. Sledile so volitve, ki so potrdile dosedanjega predsednika g. A. Kosiča in ostale predlagane kandidate za odborniška mesta.
Tako se je končal občni zbor, ki je dal novemu odboru in vsem članom jasne smernice za nadaljnje delo.
Tudi mi pozdravljamo nov odbor in mu želimo kar največ uspehov. Prepričani smo, da se bo tudi delo novega odbora razvijalo Bogu v čast in narodu v ponos.
Števerjan
Nedelja po sv. Martinu je draga vsakemu Števerjancu. Že iz davnih časov praznujemo ta dan kot zahvalno nedeljo s celodnevnim češčenjem Najsvetejšega. Za zaključek češčenja nam je govoril s toplo besedo preč. g. dekan iz Štandreža Jože Zorž, nakar je vsa cerkev zapela zahvalno pesem. — Traktorji, dobri »sodelavci« naših kmetov, so napolnili tisto popoldne trg pred cerkvijo, kjer jih je g. župnik blagoslovil.
Preteklo nedeljo 19. t. m. ob 6.30 zvečer je velik del Števerjancev prisluhnil oddaji Radia Trst A, kjer je bil na sporedu prvi izmed »Obiskov na Goriškem« posvečen Števerjanu. Oddajo sta mojstrsko pripravila prof. Rado Bednarik in radijski reporter Mitja Volčič. Po zgoščenem, a krasnem uvodu o Brdih in njegovih ljudeh je nekaj domačinov spregovorilo o nekdanjem stanju števerjanskih kolonov (Lojze Ter-čič), o nekdanjem življenju po družinah (Jožefa Bajt), o ženitovanjskih navadah (Terezija Knez), o legendah in strahovih (Remigij Koršič), o lovskih dogodivščinah (Tonče Štekar) ter o trgatvi in vinu (Anton Hlede). Oddaja je bila lep užitek za vse, ki imajo sprejemnike z UKV frekvenco, drugi so v srednjem valu slabo slišali z običajnimi večernimi motnjami.
•
Lepo je, da tudi širša javnost zve, da je drugo nagrado za dobrosrčnost (premio della bonta) goriške pokrajine za šolsko leto 1960-61 prejel števerjanski dijak Ivan Maraž, ki je lansko šolsko leto obiskoval 5. razred osnovne šole na Valerišču. Diplomo in dar mu je izročil pretekli torek didaktični ravnatelj dr. Milan Brešan v navzočnosti g. župana, učiteljev in učencev v šoli na Valerišču.
V torek je SKPD priredilo kulturni večer v društvenem prostoru na Križišču. Č. g. Vinko Zaletel s Koroške nam je prikazal v barvnih slikah Argentino in življenje slovenskih izseljencev. Lepo število udeležencev je z veliko pozornostjo sledilo zanimivemu predvajanju.
Za zaključek naj gredo naša prisrčna voščila novi družini, ki sta jo ustanovila preteklo soboto v domači cerkvi domačina Jožef Prinčič in Marija Maraž.
Vrh
Pred kratkim smo poročali o vodovodu in otroškem vrtcu. Danes se ponovno oglašamo, saj je v naši vasi toliko problemov, ki bi jih radi rešili. Eden izmed problemov se tiče občinskega zdravnika. Če ga potrebujemo, moramo v Sovodnje, kar ni vedno lahko. Tako se je pred kratkim zgodilo, da je neka mati z Vrha prišla s svojim otrokom v Sovodnje k občinskemu
zdravniku, da bi otroka cepil. A prispela je deset minut prepozno in zdravnik je hotel sprejeti. Zdravnik je dovršil svoje ure ambulatorija in mu nič ne očitam°> čeravno bi lahko vedel, da je pot z mali® otrokom z Vrha do Sovodenj dolga. Zato bi želeli, da bi vsaj, ko gre za cepljenje otrok in podobne splošne ukrepe, katerim se morajo vsi podvreči, prišel zdravnik na Vrh. V ta namen so vrhovske matere zbrale po vasi podpise in jih s prošnjo vred poslale županu.
Naša vas je vedno zadnja na vrsti. Prav bi bilo, da bi tudi nam posvetili na občinskih sejah malo več pozornosti. Ne zadostuje, da je naša vas na lepi razgledni točki, da jo mnogi občudujejo in radi Pn' hajajo k nam. Potrebne so nam poti, napeljava vode po zasebnih hišah, zdravniška oskrba, ureditev pošte in še marsikaj, kar bi zboljšalo naše razmere in naredil® naš Vrh prijetnejši.
Povečali bodo železarno v Skednju
Preteklo nedeljo je bila v Skednju pomenljiva slovesnost. V navzočnosti civilnih in cerkvenih oblasti ter ministra za industrijo so otvorili nova dela za povečanje železarne in za njeno obnovo. Po načrtih vlade in ob njeni podpori bo nastal v Skednju nov moderen kompleks za topljenje železne rude in za njene predelovanje. V ta namen mislijo potrositi 20 milijard lir v nekaj letih.
Odstopil je pokrajinski odbor KD
Pretekli teden je odstopil pokrajinski odbor KD obenem s pokrajinskim tajnikom Belcijem.
Vedno nove nesreče na cesti
Cestnih nesreč res ni ne konca ne kraja. Tako sta v nedeljo ponoči na ovinku pri devinskem pokopališču zopet trčila dva avtomobila, eden iz Trsta in drugi iz
SLOVENSKA AKADEMSKA LISTA »ADRIJA«
vabi na prvi debatni popoldan v okviru - TRIBUNE MLADE SLOVENSKE INTELIGENCE - pod naslovom: »STOLICA ZA SLOVENSKI JEZIK NA TRŽAŠKI UNIVERZI«
v. ulici Machiavelli 22/11 v poned. 4. dec. ob 18. uri
SLOVENSKA PROSVETNA MATICA V TRSTU
vabi na proslavo STOLETNICE USTANOVITVE SLAVIJANSKE ČITALNICE V TRSTU
v nedeljo 26. novembra ob 11. uri v dvorani v ulici Machiavelli 22/11. Slavnostni govornik dr. Avgust Sfiligoj
BAZOVICA
Prof. SCHAFFER nagrada Oscar za Magijo 1961
bo v nedeljo 26. novembra
GOST V BAZOVIŠKI KINODVORANI
Spored:
Prvi del: Moderni in Vzhodni Iluzionizem
drugi del: Telepatija, Sugestija Čuje-čih, Hipnotizem
Dve uri izredne zabave.
ZAČETEK OB 17. URI
vedali, kaj pomeni v župniji pravi in stalni mladinski kino, bi bilo lahko velik0 več naših otrok. — Končno Marijinašfr le dobiva novo lice. Glavne zunanje sten® so že prenovljene, z belenjem pa bon1° čakali na novo pomlad. Tako naši pri)a’ telji ne bodo več »godrnjali«, češ staln0 zbiramo za Marijanišče in se nič ne vid*-Veste, sedaj ne mislimo veliko več P0-pravljati, ampak bomo zidali na nt>v0' Torej mislite na to, ker zavod postaja
namreč premajhen. Letos je v zavodu
30
gojencev, a prošenj je bilo skupno Čez trideset jih ne moremo sprejeti, ke* ni prostora. Treba bo torej zidati in sicef v tem šolskem letu!
Našim rednim in izrednim dobrotnik01" Marijanišče tudi vnaprej lepo priporočamo.
Ravnat^
Gorice. Trčenje je bilo silno hudo, zato so bile vse osebe obeh avtomobilov težko ranjene. V avtu iz Gorice sta sedela dva zakonca iz Gorice, dentist dall’0-glio in njegova žena, v tistem iz Trsta pa advokat Movia z ženo ter advokat Kezich prav tako s soprogo. Vse ranjence so prepeljali v tržaško bolnišnico, le advokata Movio v Tržič, ker je bil najhuje ranjen.
Samotna smrt starega moža
V neki kraški dolinici med Prosekom in državno cesto so našli mrtvega moža. Zdravnik je ugotovil, da je moža zadela kap. Gre za 60 letnega Alojzija Cibiča s Proseka, ki je živel sam zase neporočen. Pred dnevi je odšel od doma in se ni več vrnil. Sedaj so ga našli, kot omenjeno, mrtvega.
Marijanišče na Opčinah
Večkrat se sliši vprašanje, kako je letos v Marijinašču. Zlasti naši redni in izredni dobrotniki sc radi zanimajo za naš zavod. Kratko poročamo tako:
Zadnjo nedeljo smo bili po zaslugi zna-
Pred 50 in več leti je bilo treba pogu>n(t’ da se je kdo kazal za ateista; danes je ba poguma, da se nekdo pokaže za toličana.
Priložnost naredi tatu — pa tudi ve0e može.	(Lichtenbert*
KNJIGE Goriške Mohorjeve družbe
izšle prihodnji mesec. Poleg bogatega z domačimi poročili polnega koledarja & do naročniki dobili še dve knjigi, ^ povest iz naših krajev in bogato ilustril‘lI, potopis v Egipt in Sv. deželo.
nega predavatelja g. Vinka Zaletela dobro uro v Argentini. Njegove krasne barvne slike so nam odkrile novi svet, ki ga ne dobiš iz nobenega pisanega poročila. G. Zaletel nas zopet pbišče prve dni januarja in takrat bo predaval tudi v drugih dvoranah, kakor sedaj afriški misijonar g. Kladnik.
O naši dvorani povemo še to novico, da smo odprli v oktobru javni mladinski kino in so predstave vsako nedeljo in praznik ob 3.30 in ob 5. Za začetek je obisk kar razveseljiv, čeprav prihaja premalo slovenskih otrok, če bi se starši za-
DAROVI
it
Za Marijanišče: Ob smrti Marije S°s
$
na Opčinah je darovala M. Hollstein , Marijanišče 5.000; M. S. iz Trsta za zaV
5.000	lir.
Za Mladinski dom v ul. Scorcola s°^(
spomin na Pelan Fani darovali: OpP Marija 2.000; Benedetti 500; Ivanka K®5’, vd. Vidi 10.000 lir. - Vsem naj Bog povrIlS
Za Katoliški dom: N. N. U.S.A. 10 d<^ N. N. 5.000; Kati Munih 1.000; Gori”
2.000; pok. Kristina Cej 1.000; N. N. I
,00®'
obvestila
ODBOJKARSKA SEKCIJA OLYMPlJ®
sporoča, da bo v nedeljo 26. t. m. p™* teljska tekma z Albo iz Krmina, in sic^ na igrišču v Drevoredu XX. Septembra' Tekma se bo začela ob 10h; odbojka0' naj bodo na mestu vsaj ob 9.30.
ŠTEVILNIM našim čitateljem, ki s o v teh dneh naročili knjigo »Pred vrati W kia«, sporočamo, da so nam knjige P0^' Naročili smo jih ponovno in čim jih P1’^ memo, bomo skušali vse zadovoljiti.
bodo »i
Družbenica 10.000; Uršič A. - Videm 10-0®®’ Uršič F. - Videm 5.000 lir.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolP^ trgovski L 20, osmrtnice L 30, več davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Tiska tiskarna Budin v Gorici