----      139       -----
—   Nesreča. Pri- Raka v Porečah na Koroškem imeli so nad kletjo napravljen konjski hlev in sobo za hlapce. Po noči od 23. do 24. sušča udri se je obok nad kletjo in konji ter hlapci so padli v klet Jeden hlapec, mlad fant, kateri bi imel letos prvikrat iti k naboru, je obležal mrtev pod kamenjem. Konjem se ni nič zgodilo.
-— Požar. Hada nesreča zgodila se je po noČi od 23. do 24 marca v Voglah na Koroškem. Po 8. uri zvečer, ravno ko so ljudje šli k počitka, začelo je goreti pri Leberju in kmalu so bila vsa poslopja Leberjeva in Kovačeva v ognju. Kako je ogenj nastal, se še ne ve prav, nekateri pravijo, da je v skednju nekaj poknilo in da je potem kar na več krajih naenkrat začelo goreti. Pri Kovaču so morali zbežati čez hodnik na prosto, k^r ?o .*topnjice že gorele, in otroke kar pometati čez hodnik Go>podar in gospodinja sta se pri tem hudo ožgala. Došli sosedi in požarna hramba iz Smarjete so zabranili, da se ogenj ni še bolj razširil. Skoda je velika. Oba posestnika sta zavarovana Zgorelo je tudi nekaj živine in našla je v ognju žalostno smrt tudi sestra posestnikova, 381etna Katarina Rozman. Ko je že gorelo, hitela je še v hišo po obleko in ni se več mogla rešiti. Drugi dan so našli samo nekaj kostij pod pepelom
—   Eksplozija plinove peči. Dne 16. m. m. je v Parizu se v neki hiši razletela plinova peČ in proazročila velik strah V nočni obleki so bežali nekateri ljudje na streho in klicali na pomoč V dveh stanovanjih je podsulo 12 ljudi j, ker se je udri strop. Sest jih je hudo poškodovanih. Hiša je tako poškodovana, da jo morajo podreti.
—   Velika nesreča v Lillu. V Lillu na Francoskem je v noči mej 28. in 29 marcem pogorela cerkev in bolnica in je ogenj napravil mnogo škode. 16 bolnikov je umrlo, ko so jih prenašali iz bolnice vojaki. Vojaki so v bolniški lekarni se napili strupa, misleč, da je žganje in jih je sedem umrlo, dvajset pa nevarno zbolelo.
NOVICE
—   Razpok smodnika v gostilni. Y Sallenbachu pri Lincu je neki kmet zavitek smodnika postavil pod stol v neki gostilni, v kateri je bilo polno Ijudii. Nakrat se je smodnik unel in tri osebe so hudo, več pa lahko poškodovanih.
—  Izginoli milijoni. V Opatiji je te dni umrl nekdaj bogati veleposestnik Elenor Kiss pl. Ittebe. On izvira iz rodu, ki je bil dal puntarskim Ogrom vojnega ministra generala Kissa. Pokojnika oče je imel še v sedemdesetih letih veliko posestvo v Alfiolda, večje, kot je kraljevina Virtemberška. Omenjeni general Kiss se je imel zahvaliti samo svojemu velikemu premoženju, da so ga uvrstili mej huzarje. Ko ga je oče bil pripeljal v novomeško kadetno šolo, mu je rekel polkovnik, da vojaški stan dosti stane. Kiss ga je pa vprašal, Če misli, da bi 16.000 gld. na mesec za njegovega sina ne bilo zadosti, toliko je on že naprej namenil. Polkovnik je kar ostrmel. Že s 24. leti je bil mladi Kiss že stotnik. Pozneje je postal general in vojni minister. Pri Aradu je pal v boju. Podedoval je premoženje za njim njegov brat, ki ga je vročil svojima sinoma Elenorju in Nikolaju, ki sta hitro ga zapravila. Graščine so sedaj v drugih rokah.
—   Polkovnika prosil na posodo. Vsakdo ve, da se delanje dolgov hudo kaznuje pri vojakih. Gotovo mora več tednov biti v zaporu častnik, ako ga pri strogem polkovniku kdo ovadi zaradi dolgov. V nekem polku — pa ne v Ljubljani — je služil mlad poročnik, ki je vsled svojega veselega življenja se hudo zadolžil. Nekdo ga je tožil za 100 gld. Polkovnik je bil v zadevi ddanja dolgov jako strog in ob 10. uri se bi moral pri njem oglasiti k raportu. 30 dni zapora mu ne odide. Kaj je hotel storiti častnik. Domu pisati je bilo ^ že prepozno, drugod pa tudi ni bilo moč dobiti denarja. Sel je k polkovniku. Prosil ga je, če more nekaj besed zasebno ž njim govoriti Polkovnik mu je dovolil Poročnik je strogemu polkovniku razložil, da ga nekdo toži za 100 gld. Cez pol ure mora iti k polkovnemu raportu, in ako do tedaj dolga ne plača, ga strogi polkovnik \)rez prizanašanja zapre. Prosil je polkovnika, naj mu posodi 100 gld. Polkovnik je to storil. In čez pol ure je polkovnik se jedva vzdržaval smeha, ko je poročnik stal že s pobotnico v roki pred njim, da je dotični dolg že častno poravnan, kakor se častaiku spodobi.
—  Odkritosrčen tat. V Zagrebu so te dni prijeli nekega znanega tatu, ki je bil iz Zagreba že iztiran. Vprašali so ga, čemu je prišel v Zagreb. Odgovoril je, da je prišel krast, ker nima druzega zaslužka
—  Zblaznil sodeč. Sodeč Eempler, kateii je nekaj časa vodil preiskavo zaradi sleparij pri francoski južni železnici, je zblaznil. Minoli teden v sredo, je kar začel po svoji pisarni razmetavati razne akte. Tajnik ga je zastonj miril. Najbrž že tedaj ni bil normalen, ko je vodil omenjeno preiskavo. Zato pa stvar ni šla dalje in je bil vse zmedel, tako da je vlada bila prisiljena stvar izročiti drugemu sodniku, ki se pa iz zmedenih aktov, kar več spoznati ni mogel.
—   Roka zmrznila. Da komu pri 5 stopinjah gorkote roka zmrzne, je gotovo velika redkost. To se je zgodilo te dni v Hamburgu. Popravljal je ključar na strehi tamošnje hladilnice pipo kondenzatorija Pipa se odpre in amonjakova sopar prouzroči tak mraz, da mu je roka povse zmrznila. Moral je v bolnico.
—   Zaradi ljubezni. Dne 24. m. m. sta iz Prage na Dunaj se pripeljali dve devojke Hermina in Ernestina Heller. Na Dunaju sta obe skočili v Donavo. Mlajšo, Ernestino, je rešil neki ribič. Povedala je, da sta sklenili se umoriti, ker sta se bili obe zaljubili v jtdnega in tistega mladeniča, barona Eomana Friedberga.
—   „Ubogi" Astor! Lansko leto je John Astor, kateri ima v Novem Jorku zemljišč za 30 milijonov dolarjev vrednih, izrekel mestnemu davkarju pod prisego,   da je njegovo
osobno imetje le 3 milijone dolarjev vredno; letos je pa ta „siromak" že skoro popolnoma „propal" in navedel, da je njegovo osobno imetje le še 250.000 dolarjev vredno. Kaj je z ostalimi 2,750.000 dolarjev napravil se neve, vendar pa je v občeznano, da je njegovo pohištvo, slike, zlatnina in sre-brnina vredna nad 2,000.000 dolarjev. Toraj kako je mogoče Astorju vrednost svojega primoženja nižje navajati, ali je cjIo svoje stvari prodal, ali celo nesel v zastavnico? Najbrže se mož odteguje obdaČenju in kot mnogokrat milijonar „ne more,.^ plačati davkov in naj te raje siromaki nanosijo.
------    140   ------