675 Iz virni znans tv eni članek/ Article (1.01) Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 84 (2024) 3, 675—691 Besedilo pr eje t o/R eceiv ed:12/2024; spr eje t o/ Accep t ed:12/2024 UDK/UDC: 94(497.12Ljubljana):27-564«1821« DOI: 10.34291/B V2024/03/Simac © 2024 Šimac, CC B Y 4.0 Miha Šimac Med tronom in oltarjem: O ljubljanskem kongresu iz dnevnika cesarja Franca I. Between the Throne and the Altar: The Congress of Laibach from the Diary of Emperor Franz I Povzetek: Le t a 2021 je minilo dv es t o le t od ljubljansk eg a k ongr esa, k o so se v t edaj de ž elnem gla vnem mes tu K r anjsk e sr eč ali cesar Fr anc I., c ar Alek sander I., ne- apeljski kr alj F er dinand IV . in š t e vilni pr eds t a vniki drugih e vr op skih drž a v t eda- nje dob e. T e oble tnice so se t akr a t spomnili v r azličnih r adijsk ih in t ele vizijskih oddajah, pr a v t ak o pa so se t eg a k ongr esa dot aknili r azlični domači in tuji r azi- sk ov alci, ki so z r azličnih vidik ov os v e tljev ali t akr a tne dog odk e in osebnos ti. Kljub t emu pa se z di, da je os t alo še pr ecej r azisk o v alneg a pr os t or a in pr edv sem še ner azisk aneg a in neobdelan eg a arhiv sk eg a gr adiv a. Med slednje pr a v g ot o- v o sodij o tudi dne vniški z apisi cesarja Fr anc a, v k a t er em je sicer v z elo lapidar - nem slo gu obel e žil nek a t er e do g odk e, opise kr aje v in pr edv sem s t a vb, ki jih je ob s v ojem biv anju v Ljubljani opaz o v al in obisk o v al. Z animiv o pa je, da so nje- g o vi opisi cerkv a ali cerkv enih slo v esnos ti (npr . v elik eg a t edna) pr esene tljiv o bolj bog a ti. T ak o si je cesar v dne vnik u dal dušk a in t emeljit o opisal notr anjos t ur šulinsk e cerkv e. Nič manj z animiv ni njeg o v opis ljubljansk e s t olnice, zlas ti še, k er jo pr eds t a vi ob slo v esnos ti šk of o v sk eg a pos v ečenja pomo žneg a neapeljsk e- g a šk of a, ki so se je udele žili v si vidnejši cerkv eni in pos v e tni pr eds t a vniki. Ce- sarje vi z apisi nam ob opisu posame znih pr azničnih dog odk o v in cerkv enih slo - v esnos ti, zlas ti še v elik onočneg a tridne vja, sk or aj plas tično prik až ejo utrip po- same zneg a dne med t edanjimi mešč ani gla vneg a mes t a K r anjsk e. Pričujoči pri- spe v ek ž eli nek olik o os v e tliti pr azno v anja cerkv enih slo v esnos ti v luči cesarje vih opaž anj t er šir šo ja vnos t opo z oriti tudi na t o – v saj v slo v ensk em pr os t oru – še ne upor abljeno gr adiv o. Ključne besede : cesar Fr anc I., dne vniški z apisi, ljubljanski k ongr es, Ljubljana, cer- kv ene slo v esnos ti Abstract: 2021 mark s the bicen t enar y of the Congr ess of Laib ach, when Emper or Fr anz I, T sar Ale x ander I, King F er dinand IV of Naples, and man y r epr esen t a tiv es of other Eur opean c oun tries of the time me t in the then pr o vincial c apit al of Carniola. The anniv er sar y w as r ec alled in v arious r adio and t ele vision br oadc a- s ts a t the time, and the Congr ess w as also t ouched upon b y v arious na tional 676 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3 and in t erna tional r esear cher s, who shed ligh t on the e v en ts and per sonalities of the time fr om diff er en t per spectiv es. Ne v ertheless, it seems tha t ther e is s till a lot of r esear ch space and, abo v e all, ar chiv al ma t erial tha t has not y e t been r esear ched and pr ocessed. This cert ainly includes the diar y en tries of Emper or Fr anz, in which he r ec or ded some e v en ts in a v er y lac onic s tyle, descrip tions of places and, abo v e all, buildings tha t he ob ser v ed and visit ed during his s t a y in Ljubljana. In t er es tingly , his descrip tions of chur ches or chur ch cer emonies (e. g. Holy W eek) ar e surprisingly richer . Hence, in his diar y , the Emper or t ook time t o describe the in t erior of the Ur suline chur ch in de t ail. No less in t er es ting is his descrip tion of the Ljubljana c a thedr al, especially as it is pr esen t ed a t the c e r e m on y of the e pisc opal c onse c r a tion of the auxiliar y bishop of N aple s, w hi- ch w as a tt ended by all the mos t pr ominen t r epr esen t a tiv es. The Emper or ’ s writings, in describing individu al f es tiv e e v en ts and Chur ch cer emonies, espe- cially the E as t er T riduum, giv e us an almos t plas tic pictur e of the pulse of a particular da y among the citiz ens of the c apit al of Carniola a t tha t time. The pr esen t paper aims t o shed some ligh t on the celebr a tions of Chur ch f es tiv als in the lig h t of the Emper or ’ s ob ser v a tions and t o dr a w the a tt en tion of the g e- ner al public t o this - a t leas t in Slo v enia - unused ma t erial. Keywords : empe r or Fr anz I, diar y r ec or ds, Congr ess of Laibach, Ljubljana, Chur ch ceremonies 1. Uvod Le t a 2021 1 je minilo dv es t o le t od ljubljan sk eg a k ongr esa, k o so se v t edaj de ž el- nem gla vnem mes tu K r anjsk e sr eč ali a v s trijski cesar Fr anc I. (1768–1835), ruski c ar Alek sander I. (1777–1825), neapeljski kr alj o zir oma kr alj K r alje vine dv eh Sici- lij 2 F er dinand I. (1751–1825) in š t e vilni pr eds t a vniki drugih e vr op skih drž a v t eda- nje dob e. O le tu ljubljansk eg a k ongr esa 1821 je t akr a tni ljubljanski šk of A v guš tin Gruber (1763–1835) z apisal, da gr e z a let o »okr ašeno z v ečnim spominom na pr azno v anje k ongr esa monarho v v našem mes tu« (AE S, KAS 1/19, Gruber: Liber Memor abilium in adminis tr a tione Dioeceseos Labacensis, po s t ea Salisbur g ensis; odslej: AE S/KAS 1/19, Gruber: Liber Memor abilium). Še bolj poe tično jih je sla vil Henrik Cos t a (1796–1870): »Pr a v g ot o v o po zna z g odo vina K r anjsk e v eč bleščečih tr enutk o v , v endar pa t ak o sijajn ih, k ot jih je pr e življala v pe tih mesecih le t a 1821, še ni do živ ela. V gla vnem mes tu K r anjsk e so se zbr ali najboljši vladarji, najv ečji 1 Prispe v ek je nas t al v okviru r azisk o v aln eg a pr ogr ama P6-0262 „ V r ednot e v ju do v sk o-kr šč anskih virih in tr adiciji t er mo žnos ti dialog a “ , ki g a sofin ancir a Ja vna ag encija z a r azisk o v alno in ino v acijsk o deja vnos t R epublik e Slo v enije (ARIS), t er ciljneg a r azisk o v alneg a pr ojek t a V5-24003 „R eligio zna in duho vna os- krba z a pripadnik e Slo v ensk e v ojsk e v 21. s t ole tju“ , ki g a sofinancir a t a Ja vna ag encija z a r azisk o v alno in ino v acijsk o deja vnos t R epublik e Slo v enije (ARIS) t er Minis tr s tv o z a obr ambo R epublik e Slo v enije. 2 P o Dunajsk em k ongr esu je po dog o v oru iz Casalanz e F er dinand I. dv eh Sicilij z družil pod s v ojo kr ono Neapeljsk o kr aljes tv o in K r alje vino Sicilijo. V pr ak si s t a ob s t ajali dv e gla vni mes ti; P alermo in Neapelj. K r alj F er dinand je na Siciliji vladal k ot F er dinand III., v Neaplju pa k ot F er dinand IV . P o z družitvi obeh je nosil še naslo v F er dinand I. dv eh Sicilij. 677 Miha Šimac - Med tronom in oltarjem drž a vniki s v oje dobe in odloč ali o najpomembnejših drž a vnih z ade v ah.« (1997, 45) Iv an T a v č ar (1851–1923) pa je v s v ojem delu Izza kongresa z apisal: »K ongr es v Ljubljani! Oči v se g a olik ane g a s v e t a so se obr ač ale le t a 1821. V naše g la v no me- s t o , a dandanes pri nas ljuds tv o sk or aj ne v e, da se je t akr a t v Ljubljani odloče v ala usoda E vr ope /… /.« (T a v č ar 1905, 390) Ob dv es t oti oble tnici so le t a 2021 domači in tuji r azisk o v alci v s v ojih prispe vkih na mednar odni k on f er enci, iz danih po zneje v zbornik u z naslo v om Kongres po kongresu: ob 200-letnici ljubljanskega kongresa (An t oličič 2022), z r azličnih vidik o v os v e tlje v ali z g odo vino ljubljansk eg a k ongr esa. Ob t ej prilo žnos ti je bila na tisnjena tudi kritična iz daja š tudije Vladimirja Šenk a (1902–1969), s k a t er o je Šenk pr omo vir al na ljubljanski Univ erzi le t a 1944 (2020). V njej je sk ušal orisa ti diploma tsk o dog ajanje izz a k ulis. Ob v sem diploma tsk em pr eigr a v anju na političnem park e tu pa je bilo z unanje dog ajanje k ongr esa še k ak o vpe t o v pr azno v anja, k o so se vr šile r azlične cerkv ene in drž a vne slo v esnos ti, z aba- v e in gledališk e pr eds t a v e. Pr a v o t em, cer emonialnem delu k ongr esa so le t a 2023 pisali Boš tjan Udo vič, T anja Žig on in P e tr a K r amber g er v r azpr a vi, ki jo je obja vila tr e tja š t e vilk a Studia Historica Slovenica (2023, 639–668). O v seh t eh slo v esnos tih najdemo z abele žk e t ak o v v seh doslej znanih z apiskih ali dne vnikih udele ž ence v . Z a t o ne pr eseneč a, da je o dog odkih v Ljubljani v s v oj dne vnik lapidarne bele žk e in notice delal tudi a v s trijski cesar Fr anc I. (ÖS T A/HHS T A , Hausar chiv , Hofr eisen, K tn. 46, R einschrift der eig enhändig en Auf z eichnung en v on K aiser Fr anz I. über seine R eise v on Wien nach Laibach und Klag enfurt; odslej: ÖS T A/HHS T A , Hofr eisen, K tn. 45, Auf z eichnung en v on K aiser Fr anz I.). Z di pa se, da t o gr adiv o v slo v ensk em š i r š em p r o s t o ru s p l o h š e n i b i l o u s tr e zn o o b r a vn a v an o . Pri ču j o či p ri sp e v ek ž el i n a p o d l agi n ek a t eri h d o sl ej še n eu p o r ab l j en i h arh i v ski h vi r o v i n d n e vn i ški h z ap i sk o v , č asopisnih por očil in lit e r a tur e pr e ds t a viti ne k olik o r azlična sr e če v anja in dialog , ki se je tk al med drug ače v erujočimi, udele ž enimi pri s v eč anos tih, pr azno v anjih oble tnic in r azličnih cerkv enih pr aznik o v t er ob t em spomniti tudi na pomemb- nos t vlog e papešk eg a nuncija Giuseppeja Spine (1756–1828), ki je na k ongr esu z as t opal pape ž a Pija VII. (pape ž v le tih 1800–1823) in obno vljeno P apešk o drž a v o. 2. Obnova Papeške države in kardinal državni tajnik Le t o 1814 je bilo le t o por az a z a Napoleona I. (1769–1821). P o ‚bitki nar odo v ‘ pri L ei p zi gu l e t a 1813 je n amr eč fr an c oski su v er en 30. maja 1814 s p ari ški m mi r om k onč al t. i. v ojno šes t e k oalicije in bil prisiljen abdicir a ti t er se umakniti na Elbo , meje fr anc osk e drž a v e pa so se skr čile na tis t e iz le t a 1792. Čas po k oncu fr anc o- sk e nadvlade je bil č as pr eur ejanja e vr op skih meja in obno vitv enih t e ž enj posa- me znih drž a v . Z ah t e vno nalog o pr eoblik o v anja političneg a z emlje vida E vr ope so pr eds t a vniki v elikih sil ur esniče v ali na Dunajsk em k ongr esu od 18. sept embr a 1814 do 9. junija 181 5. V mes je sicer prišlo do s t otih dni pono vne N apoleono v e vlade, k ar pa na sam pot ek k ongr esa ni vpliv alo , saj je bila k ončna li s tina k ongr esa pod- pisana 9. junija , t or ej de v e t dni pr ed Napoleono vim por az om pri W a t erlooju. Na k ongr esu so spr v a menili, da bodo t on v semu dog ajanju daja li pr eds t a vniki š tirih 678 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3 v elikih sil (A v s trija, Prusija, Rusija in Anglija), a je izjemno spr e tni nek danji Napo- leono v z unanji minis t er Charles-Maurice de T alle yr and-P érig or d (1754–1838), ki je t edaj z as t opa l por až eno drž a v o , doseg el, da so mor ali upoš t e v a ti tudi Fr ancijo. V č asu k o n gr esa so o b r a vn a v al i š t e vi l n a vp r ašan ja; o d vp r ašan j a P o l jsk e i n S ašk e pa do vpr ašanja Niz o z emsk e in Sar dinije t er drugih vpr ašanj no vih drž a vnih meja. A v s trijsk o cesar s tv o je denimo t edaj dobilo vrnjene nek danje Ilir sk e pr o vince, Ti- r olsk o in Pr edarlsk o , Innen vier t el t er naposled tudi Salzbur g (1816) (Bruckmüller 2017, 250–251). Na Dunaju je bila t akr a t v ospr edju tudi dilema o obno vi P apešk e drž a v e. P ape ž Pij VII. pri t em ni dobil v elik o podpor e pri a v s trijsk em cesarju Fr ancu I., ki je sicer bil osebno v er en in pobo ž en mo ž, a si je v endarle ž elel ohr aniti vpliv na Cerk e v tudi v duhu še v edno prisotneg a jo ž e finizma. Z a t o pa so podpor o S v e t emu sede ž u izk az ali na anglešk em dv oru. K t emu je v elik o pripomog el tudi papeški drž a vni t ajnik k ar dinal Er c ole Consalvi (1757–1824). Mo ž, ki je le t a 1801 spr ejel le diak on- sk o pos v ečenje , je bil iz vr s t en drž a vnik in diploma t, k ar so opazili tudi drugi. Nje- g o v sod obnik, diploma t in po zneje drž a vni k ancler Klemens W enzl v on Me tt erni- ch (1773–1859) je o njem menil, da je bil t o »edini člo v ek v Rimu, ki je sposoben vlada ti«, a ž e k ar dinalov v eliki naspr otnik na diploma tsk em park e tu Napoleon Bonapart e g a je nek oč pr ej o značil z a »v olk a v o v čjih oblačilih « (R einerman 1978, 37; R obinson 1987, 77). Dejansk o je bil pr a v Consalvi eden tis tih r edkih, ki si je denimo drznil t akr a t še uspešnemu fr anc osk emu suv er enu dir ek tno naspr ot o v a ti. Na v se z adnje je bil pr a v on z asl už en z a k onk or da t s Fr ancijo le t a 1801, ki pa g a je po zneje Napoleon s t. i. ‚or g anskimi členi‘ t emeljit o pr edelal. A ne glede na t o je bil k ar di nal Con salvi tis ti, ki si je po Napoleono v em padcu na Dunajsk em k ongr e- su najbolj priz ade v al z a obno v o P apešk e drž a v e in je dosledno z ag o v arjal in t er ese S v e t eg a sede ž a. Kljub t emu, da k ar dinalu drž a vnemu t ajnik u sicer ni uspelo dobi- ti naz aj A vignon a, je s s v ojo diploma tsk o spr e tnos tjo v endarle uspel obno viti P a- pešk o drž a v o. V naslednjih le tih je pape ž Pij VII. z njeg o v o po močjo na diploma t - sk em podr očju uspel doseči vr s t o k onk or da t o v in drugih dog o v or o v z drž a v ami, saj si je nenehno priz ade v al, da bi Cerk e v našla nek modus vivendi v po-revoluci- onarnem č asu. Pri t em je imel k ar dinal Consalvi izjemen občut ek z a r ealno politi - k o in z a v edanje, da je tr eba mar sik a t er o z ade v o spr eje ti pa tudi spr emeniti znotr aj Cerkv e t er si je v t a namen »priz ade v al, da bi cerkv eno obno v o loče v al od politič - ne obnov e« (Sauvign y 1999, 209). Pri slednji je Consalvi pr ev ečkr a t nalet el na naspr ot o v anja v las tnih vr s t ah k ar dinalo v , ki so t e žili k ‚obno vi pr e t eklos ti‘ name- s t o k r esnim r e f ormam. Z a t o je v elik del nalog obno v e P apešk e drž a v e ob pape ž e- vi podpori pr e v z el na s v oja pleč a. T ak o je na k ar dinalov o pobudo in ob skrbnih pripr a v ah naposled prišlo do papešk eg a motu proprio, ki je r e f ormir al drž a vni apar a t zlas ti v upr a vi, financ ah in sods tvu. 3 T o pa se v eda ni šlo br e z naspr ot o v anj r azl i čn i h p o l i tičn i h z d ru ž en j (n p r . k arb o n arj i 4 ), i n d o l o čen e sk u p i n e k ar d i n al o v (t. 3 P odr obneje o Consalvije vih obno vitv enih in r e f ormnih delih t er pr ogr amu glej R obinson 1987, 125–146. 4 K arbon arji (oglarji) – člani t ajne r e v oluc ionarne družbe, ki se je poja vila v neapeljsk em kr aljes tvu. Člani so naspr ot o v ali oblas ti in v t em duhu nas t opili denimo pr oti papeški oblas ti (1817), pr oti kr alju v Neaplju (1820), k ar je pripeljalo do kr alje v e obljube o us t a vi. Le t a 1821 je pape ž Pij VII. z bulo „E cclesiam a Jesu 679 Miha Šimac - Med tronom in oltarjem i. k ar dinalo v -z elan t o v), ki so v Rimu spodk opa v ali dok aj napr edno Consalvije v o politik o obno v e drž a vne upr a v e (Sauvign y 1999, 207–209). Na mednar odnem po- dr očju pa je k ar dinal drž a vni t ajnik v elik o č asa pos v e til zlas ti r azmer am v A v s trij- sk em cesar s tvu, kjer mu je bil cilj, da bi se odpo v edali jo ž e fin izmu. Kljub podpori kne z a Me tt ernicha pa drž a vni t ajnik Consalvi pri t em ni bil pr a v uspešen (R einer- man 1978, 40). T o je bil tudi č as, k o se je v zpos t a vljala »ideja o r a vno v esju sil – nobena sila v no vi E vr opi naj ne bi mogla pr e vlada ti ali dobiti pr e v eč moči. In samo k oor dinir a- n i ‚k o n cert ‘ si l j e mo g el d rž a ti v šah u s tr eml j en j a p o o z emel j sk em ši rj en j u i n h kr a- ti z ag ot a vlja ti pr e živ e tje in in t er ese manjših drž a v .« (Bruckmüller 2017, 252) V t em o ziru je bila 26. sep t embr a 1815 v P ariz u na pobudo rusk eg a c arja Alek sandr a I. med ruskim, a vs trijskim in pruskim vladarjem Friderik om Viljemom III. (1770– 1840) sklenjena t. i. ‚S v e t a aliansa ‘ , ki naj bi bila br anik ob s t oječeg a političneg a r eda. T a z v e z a, k ak or je pisal Šenk, ni bila »niti ‚s v e t a ‘ niti ‚ ali ansa ‘ , v z višeni nauk o kr šč anski ljube zni pa je bil pr of anir an« (Šenk 2020, 189). Z Drugim pariškim mi- r om 20. no v em br a 1815 so dv ori A v s trije, Prusije, Rusije in Anglije podpisali „P o- g odbo o aliansi“ , s k a t er o so potr dili v se dot edanje dog o v or e t er se dog o v orili, »da se bodo v selej, k adar bi bil mot en obči mir , ses t ali in določili potr ebne ukr epe« (19). Z a t e sk upne in t er ese bi bilo z ar adi mor alne moči z elo dobr o pridobiti tudi S v e ti se de ž, če sar se je najbolj z a v e dal a v s tr ijsk i k ne z Me tt e r nich. V t a name n je sk ušal papešk o oblas t opominja ti na ne v arnos t pr edv sem k arbonar sk eg a gibanja na Apeninsk em polot ok u in je klic al oblas ti v P apeški drž a vi na boj pr oti njim. A pape ž Pij VII. o zir oma njeg o v k ar dinal drž a vni t ajnik Consalvi se na t e klice nis t a odz v ala in jima kljub posame znim ukr epom sicer nis t a pr edpisov ala t olik šneg a pomena. Me tt ernicho v o priz ade v anje vključiti S v e ti sede ž o zir oma g a v saj pribli - ž a ti z amišljenem u sis t emu je našlo odme v tudi v fr anc oski po budi, da naj bi pr a v pape ž o zir oma S v e ti sede ž pr e v z el vlog o media t orja pri r eše v anju neapeljsk eg a vpr ašanja (T ambor a 1960, 191). Pr ebujene nar odne in liber alne ideje v posame- znih drž a v ah so namr eč živ ele in se kr epile, k ar se je odr až alo v v se v ečjih z ah t e v ah ljuds t e v po us t a vi. P ole ti 1820 je do t ak šne z ah t e v e prišlo tudi v Neaplju, kjer je bil kr alj F er dinand I. naposled prisiljen spr eje ti us t a v o , k ar je imelo z a posledic o tudi odziv v elikih sil in sklic k ongr esa v Opa vi (T r oppau) (od 20. ok t obr a do 20. de- cembr a 1820), na k a t er em so podajali pobude z a posr edo v anje pr oti r e v olucio- nar ne m u g ibanju v N e aplju in z a v zpos t a v it e v pr e jšnje g a s t anja. V e ndar niso našli d o k o n čn e r eši tv e, so p a z a t o sp r ej el i p r ed l o g d i p l o ma t a kn e z a v o n Me tt ern i ch a, da naj se k ongr es pr eseli v Ljub ljano , nanj pa po v abi še neapeljsk eg a kr alja (Holz 1997, 6). Odziv a na v abilo pa dolg o ni bilo , k ar r azber emo iz Me tt ernicho vih z api- so v , ki je potr dit e v udele žbe neapeljsk eg a kr alja iz v edel šele na bo žični dan le t a 1820: »Ra vnok ar je prispel k urir . K r alj pride in mi gr emo v Lju bljano. Jaz odpotu- jem jutri, moj cesar pojutrišnjem, c ar Alek sander dne 27. Odločit e v prihaja.« (Šenk 2020, 32) Chris t o“ gibanje pr epo v edal. P ape ž e v o pismo , ki je pr epo v edalo k arbonarje, je bilo le t a 1822 obja vljeno tudi v slo v e nsk e m je zik u: „P r e s v é tig a g ospoda nashig a P iusa VII. po boshji pr e vidnos t pape sha apos t ol - sk o pismo s k tirim je drushba, imeno v ana k arbonar sk a, pr ekliz ana “ (Pij VII. 1822). 680 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3 3. Na kongres v Ljubljano Gla vno mes t o K r anjsk e, k amor so v z ače tk u januarja na t o z ačeli prihaja ti diploma ti r azličnih dv or o v in njiho v a spr ems tv a, je po poda tkih, ki so jih ur adniki posr edo v ali dunajsk emu dv oru, š t elo 1205 8 pr ebiv alce v , med k a t erimi je bilo 4774 moških in 6103 ž ensk, 1181 pa je bilo tujce v (Fremde). Ti so pr ebiv ali v 863 hišah, r azpor eje- nih v pe tih ž upn ijah, s pe timi ž upnijskimi cerkv ami, š tirimi podružnic ami in tr emi k apelami. V me s tu s t a se naha jala tudi fr ančišk anski samos t an, v k a t er em je bilo 25 r edo vnik o v , in samos t an ur šulink, kjer je delo v alo 27 oseb. Ne gr e pa se v eda po z abiti še na t o , da je bil v mes tu sede ž ljubljansk e šk ofije, ki jo je v odil Dunaj- č an A v guš tin Gruber , t er v ečje š t e vilo iz obr až e v alnih us t ano v (npr . licej) (ÖS T A/ HHS T A , Hau sar ch i v , Ho fr ei sen , K tn . 46: S t a tis tisch e No tiz en d es Go u v ern emen ts Gebie thes v on Laibach). Med pr vimi je v mes t o k ot g os tit elj k ongr esa prispel a v s trijski cesar Fr anc I. s sopr og o. V Ljub ljano se je 6. januarja 1821 pripeljal iz Celja. O njeg o v em prihodu je Cos t a (1997, 47) v dne vnik z apisal: »/…/ P opoldne ob 2h s t a se ink ognit o v eni k očiji pripeljala cesar Fr anc I. in cesaric a K ar olina. V se slo v esnos ti v č as t njuneg a prihoda so bile pr epo v edane. N as t anila s t a se v de ž elnem dv oru.« Cesar Fr anc I. je bi l v s v ojem dne vnišk em z apisu o poti od Celja do Ljubljane še pr ecej bolj lapi - dar en: »V o zili smo se dobr e tri ur e in pol, in se nas t anili v dv or cu.« 5 (ÖS T A/HHS T A , Hofr eisen, K tn. 45, Auf z eichnu ng en v on K aiser Fr anz I.) Nas t anili so se t or ej v de- ž e lne m dv or c u, k i je s t a l na m e s t u da na š nje univ e r z it e t ne s t a v be , in še is t e g a dne se je ce sar sr e č al tudi z g uv e r ne r je m Ilir ije Jose f om gr of om S w é e r ts-Spor ck om pa tudi z ljubljanskim šk of om Gruberjem (ÖS T A/HHS T A , Hofr eisen, K tn. 45, Auf z eich- nung en v on K aiser Fr anz I.). P oleg cesarja in cesarice je v mes t o v naslednjih dneh prišla še vr s t a uglednih visokih g os t o v , na čelu z ruskim c arjem Alek sandr om I.: »V mes tu so bili naš cesar s cesaric o , cesar Ruso v , kr alj obeh Sicilij z ž eno , v ojv oda Modenski nadv ojv oda Fr anc, nadv ojv odinja M[aria] Clemen tina z mo ž em Leopol- dom. Pr a v t ak o s t a prišla naša nadv ojv oda F er dinand in Fr anc K ar el. Prisotni so bili poslanci gla vnih dv or ov: k ar dinal Jose f Spina v imenu pape ž a, Prusije, Anglije, Sar dinije, Fr ancije in mnogi minis tri,« je z apisal ljubljanski šk of Gruber in dodal: »V moji hiši je od 7. januarja do 13. maja pr ebiv al Alek sander , cesar v seh Ruso v , jaz pa sem se umaknil v s v oje semenišče.« (AE S/KAS 1/19, Gruber: Liber Memo- r abilium) 4. Kardinal Giuseppe Spina in zastopanje Svetega sedeža »Najpomembnejše vpr ašanje, o k a t er em so se pog ov arjali na ljubljansk em k ongr e- su, je bi lo dog ajanje v K r aljes tvu obeh Sicilij, ki g a je le t a 182 0 z ajela r e v olucija«, piše Šediv ý in na v aja slo viti op a v ski pr ot ok ol, v k a t er em so v zpos t a vili t emelje z a politik o v ojaških in t er v encij. Me tt ernich si je pri t em posebej priz ade v al, da bi t a- 5 T u upor abljeni sl o v enski pr e v od noti c iz cesarje v eg a dne vnik a je delo g ospe Ang elik e Hribar , z a k ar se ji na t em mes tu iskr eno z ah v aljujem. 681 Miha Šimac - Med tronom in oltarjem k šno v ojašk o in t er v encijo potr dil tudi vladar; v neapeljsk em primeru t or ej F er di- nand I.: »K r alj je naz adnje obisk al slo v ensk o mes t o in pr osil z a v ojašk o in t er v encijo pr oti las tni kr alje vini.« (Šediv y 2022, 147) T oda Me tt ernich pri političnih r ačunih kljub v semu trudu ni mog el z aobiti mnenja S v e t eg a sede ž a, ki pa prič ak o v ano ni bilo v soglasju z drugimi. P apešk a drž a v a v osr čju It alije je bila neobhodna o vir a v sakr šne in t er v encije, česar se je Consalvi še k ak o z a v edal in z a t o je v Ljubljano poslal k ar dinala Giuseppeja Spino , t akr a tneg a leg a t a v Bologni, eneg a boljših diplo- ma tskih pr eds t a vnik o v tis t eg a č asa. K ar dinal Spina je bil namr eč močneg a znač aja in izjemen diploma t, ki se je pr vi pog ajal z Napoleonom o fr anc osk em k onk or da tu, k ar je pot em uspešno izpeljal k ar dinal drž a vni t ajnik Er c ole Consalvi. K ar dinal Spina je n a t o o d l e t a 1816 d el o v al k o t l eg a t v F o rl i ju , o d l e t a 1818 p a v Bo l ogn i . S t em je bil tudi dodobr a se znanjen s politik o dunajsk eg a dv or a, k ar mu je še doda tno pomag alo pri z as t opanju S v e t eg a sede ž a. P ape ž Pij VII. je v enomer poudarjal, da se ne ž eli vmeša v a ti v z ade v e drugih drž a v , k ot pape ž pa ne mor e izbir a ti s tr ani. Consalvi je skladno s t em ses t a vil na v odila Spini, ki je mor al ohr anja ti ne v tr alno drž o t er pri v seh sklepih spoš tljiv o opo z arja ti na šk odo , ki bi jo lahk o utrpel S v e ti sede ž. Obenem je dobil na v odila, da se bo mor al k ot papeški pr eds t a vnik o z ade- v ah Nea plja v z drž a ti pri podaja nju mnenj, o zir oma bo t a lahk o izr až al le z asebno , če se bo t o z delo potr ebno. V v seh o zirih pa je mor al v ar o v a ti dos t ojans tv o in ne v- tr alnos t s v e t eg a oče t a (T ambor a 1960, 193–194). K ar d i nal S pi na je v L jubl jan o si cer pri spel šel e 21. jan uarja, k o so na k on gr esu v elik e sile, na čelu s kne z om Me tt ernichom, ž e sklepale dog o v or e. P apeški pr ed- s t a vnik se je po prihodu v Ljubljano t ak oj in f ormir al o dog odkih pr ek fr anc osk eg a v eleposlanik a, gr of a Pierr a Louisa Jeana Casimirja de Blac asa (1771–1839), na t o pa po zneje 24. januarja tudi pri Me tt ernichu poiz v edel o namer ah A v s trijce v; zlas ti še glede mo žnos ti z asedbe Anc one, o k a t eri so se dejansk o tudi pog o v arjali (T ambor a 1960, 193–194). V pr ašanje Anc one o zir oma mor ebitne ok upacije mes t a je bilo de- jansk o odprt o ž e pr ej, česar se je še k ak o z a v edal k ar dinal drž a vni t ajnik, ki je na- r očil po v eljnik u t amk ajšnjeg a g arniz ona, da pod nobenim pog ojem ne sme do v oli- ti v s t opa nobeni tuji sili. O t eh z ade v ah je ob v es til tudi fr anc osk eg a pr eds t a vnik a na ljubljansk em k ongr esu, ki je pr eds t a vljal tr adicionalneg a naspr otnik a A v s trije v bojih z a in t er ese na Apeninsk em polot ok u (R einerman 1964, 198). T oda Me tt erni- ch se ob t em ni pr edal, saj je t o vpr ašanje vno vič izbruhnilo v eč mesece v po zneje, k o so a v s trijsk e če t e dejansk o z asedle tr dnja v o Anc ona (T ambor a 1960, 201). K n e z Me tt ern i ch j e n a k o n gr esu r aču n al , d a b o d o v si u d el e ž en ci p o tr d i l i skl ep e k ongr esa, a pri t em ni r ačunal na naspr ot o v anje papešk eg a pr eds t a vnik a. P ape ž in nj eg o vi diploma ti so se namr eč še k ak o z a v edali ne v arnos ti, ki ji je bila izpos t a- vljena P apešk a drž a v a. T a se je znašla med kladiv om ne v arnos ti širitv e liber alnih idej na njeno o z emlje z območja Neaplja in nak o v alom, ki g a je pr eds t a vljal pr ehod in t e r v e nc ijsk ih č e t pr e k o nje ne g a o z e m lja . Sle dnje se je z de lo bolj v e r je t no in bolj neposr edna ne v arnos t, z a t o je t or ej k ar dinal Spina po na v odilih iz Rima v edno zno v a opo z arjal na z a v z emanje pape ž a z a ne v tr alnos t P apešk e drž a v e in t ak o na- spr ot o v al obor o ž eni in t er v enciji (197). Neuspešno. Na k ongr e su so namr eč poo- bl as tili A v s trijsk o cesar s tv o , da pošl je in t er v encijsk e če t e v K r al jes tv o obeh Si cil ij 682 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3 in z aduši upor (V odopiv ec 2001, 56–58). K ar dinal Spina t or ej ni ž elel odobriti skle - po v o v ojaški in t er v enciji, k ar je po v zr očilo tudi nelag odje pri os t alih pr eds t a vnikih it alijanskih opo lnomočence v (Š enk 2020, 72). K ar dinal Spina se s sklepi k ongr esa ni s trinjal in je podal naslednjo izja v o: »K er se sedaj z di, da se pr edvide v ajo ukr e- pi, ki bi ut egnili do v es ti do so vr ažnos ti, odposlanec Njeg ov e S v e t os ti ni pooblaščen udele žiti se k ak or k oli k onf er ence ali daja ti nas v et e.« (Šenk 2020, 85) K ak or je oce nil ž e A ng e lo T ambor a (1960, 201), naspr ot o v anje pr e ds t a v nik a S v e t e g a se de- ž a na ljubljansk em k ongr esu sicer ni prineslo nobenih vidnejših r e z ult a t ov , a je k ar dinal Spina s s v ojim nas t opom in neomajnos tjo pok az al jasnos t in skladnos t idej t er pogum naspr ot o v a ti politiki kne z a Me tt ernicha in celotne alianse. 5. Cerkvene slovesnosti in cesar Franc I. Vladarji so sicer motrili delo diploma t o v , a je bil t a č as sicer v v eliki meri name- njen tudi drugim, z unanjim dog odk om; od v ojaških de fileje v in pr egledo v če t do obisk ov gledališč, udele žb na plesih ali pa pri v er skih opr a vilih. O t em so pisali tudi t edanji č asopisi, ki so por oč ali o druž abnem življenju (Žig on in K r amber g er 2022, 25). Pr a v analiz a slo v esnos ti in dog odk o v , ki so se odvijali v Ljubljani med januarjem in majem 1821, na v aja, da so ti pr e vlado v ali v es č as k ongr esa, izjemo pr eds t a vlja le mesec mar ec. A v t orji pri t em na v ajajo , da gr e t o pripisa ti slabemu vr emenu (Udo v č, Žig on in K r amber g er 2023, 652). A ob t em bi najbrž v eljalo upo- š t e v a ti tudi t o , da je pepelnična sr eda t edaj padla na 7. mar ec, k ar je pomenilo z ače t ek p os tneg a č asa i n posl ed i čno ustrezno manj družabnih dogodkov. Z drugi- mi besedami: družabnemu dogajanju na ljubljanskem kongresu je ton vseeno dajal tudi cerkveni koledar. Tega se je še kako držal tudi avstrijski cesar Franc I., ki je – značilno za Habsburžane – veljal za iskrenega, dejavnega vernika; kljub svojemu zagovarjanju jožefinske politike do Cerkve. 5.1 Cesar pri svetih mašah ob različnih priložnostih Tako kot v znanih Costovih zapisih tudi v cesarjevih dnevniških noticah pogosto- krat zasledimo omenjene cerkvene slovesnosti in denimo cesarjevo udeležbo pri sveti maši. Največkrat je bilo to pri uršulinkah. Splošno je od t akr a t napr ej v eljalo , da je ur šulinsk a cerk e v pos t ala v er sk o sr edišče v Ljubljani na v z očih pr eds t a vnik o v dunajsk eg a dv or a: »Od ljubljan sk eg a k ongr esa pa do najno v ejših č aso v je bila ur- šulinsk a cerk e v t ak or ek oč ‚dv orna cerk e v ‘; k ajti k olik orkr a t so biv ali v Ljubljani udje najvišje vladar sk e hiše, v selej se je iz v olila z a njih bog oslužje t a cerk e v .« (Spomeni- ca 1902, 49) Na t o je najbrž vpliv al pr a v cesar Fr anc I., ki je v ečino č asa obisk o v al s v e t e maše pr a v v t ej cerkvi. T ak o je ž e v nedeljo , 7. januarja, t or ej dan po prihodu v Lju bljano , bil t am pri s v e ti maši, ki jo je dar o v al ljubljanski šk of A v guš tin Gruber (Cos t a 1997, 47). Cesar Fr anc je o t em dog odk u v dne vnik z apisal: »P ot em sem bil pri tihi maši šk of a Gruberja pri ur šulink ah in sicer v or a t oriju 6 v pr v em nads tr opju 6 Or a t orij tu pomeni ‚molilnic a, k apela ali pr os t or namenjen z a molit e v ‘ . 683 Miha Šimac - Med tronom in oltarjem pr e zbit erija na epis t olski s tr ani; 7 tja se pride sk o zi samos t an, or a t orij je dobr a, ogr e- v ana soba.« (ÖS T A/HHS T A , Hofr eisen, K tn. 45, Auf z eichnung en v on K aiser Fr anz I.) P o t ej tihi s v e ti maši si je cesar ogledal še cerk e v in podal njen podr oben opis: »Cerk e v je lepa, lepa moderna arhit ek tur a s s t ebri in v enčnim zidcem – v se v belem; pr e zbit erij je o žji od cerkv e, v njem na vsaki s tr ani v pr v em in drug em nads tr opju or a t orij, na e v ang eljski s tr ani so vr a t a v z akris tijo; z a olt arno miz o iz marmorja je lep, v elik gla vni olt ar z v elikimi marmornimi s t e br i; ce r k e v ima na v sak i s tr ani dv e k ape li s s tr ansk imi olt ar ji, k i s t a loče - ni s slopi; pr ed vsak o k apelo s t a dv a z aobljena pr os t os t oječ a s t ebr a, ki podpir a t a obok, nad oboki pa so v eliki odprti or a t oriji z ogr ajo iz lesenih r eše tk; ti or a t oriji so pr a v t ak o v eliki k ak or k apele pod njimi; iz eneg a or a- t orija v drug eg a se pride sk o zi vr a t a v slopu; 8 v t eh or a t orijih so okna, ki seg ajo do obok ov , in tudi v k apelah; cerk e v je v elik a, lepa in s v e tla.« (ÖS T A/ HHS T A , Hofr eisen, K tn. 45, Auf z eichnung en v on K aiser Fr anz I.) Iz pr ebr anih Cos tinih in cesarjevih dnevnik ov bi, osr edot očeni na vpr ašanje s v e tih maš, le-t e mogli r az deliti na v eč k a t eg orij. V pr v o vr s t o sodijo s v e t e maše, ki se jih je cesar k ot dober v ernik udele ž e v al v skladu s cerkv enimi z apo v edmi (npr . dela vnišk e in nedeljsk e maše). T ak o je pogos t o moč pr ebr a ti z apise, podobne t emu, ki g a je ce sar z apisal 4. f e bruarja: »Ob 10. uri sem bil v or a t oriju ur šulinsk e - g a samos t ana pri tihi maši ljubljansk eg a šk of a Gruberja.« (ÖS T A/HHS T A , Hofr eisen, K tn. 45, Auf z eichnung en v on K aiser Fr anz I.) V drug o sk upino bi bilo moč umes titi v se pr aznične s v e t e maše, pri k a t erih vla- dar A v s trijsk eg a cesar s tv a tudi ni manjk al. Cesar Fr anc I. je t ak o o pr aznov anju z apo v e dane g a de ž e lne g a pr aznik a z apisal: »19. mar e c. Z apo v e dani pr aznik de ž e l- neg a s v e tnik a v ojv odine K r anjsk e. Zjutr aj ob 10. uri sem se peljal k ur šulink am, t am bil v or a t oriju pri tihi maši, ki jo je br al šk of , in se pot em odpeljal domo v .« (ÖS T A/HHS T A , Hofr eisen, K tn. 45, Auf z eichnung en v on K aiser Fr anz I.) P odr obno je z abele žil tudi v se slo v esne, pr aznične s v e t e maše, ki so se odvijale v skladu s cerkv enim k ol edarjem. Med drugim je podr obno opi sal obr ede v elik eg a t edna v ljubljanski s t oln ici, ki se jih je udele žil. Mor da z a ilus tr acijo ce sarje v eg a opaž anja slo v esnos ti na v edemo le – z a cesarje v e notice ne značilen – bog a t opis v elik eg a če trtk a v ljubljanski s t olnici, 19. aprila 1821: »Zjutr aj ob 8. uri sem se peljal k z akris tiji s t olne cerkv e in bil t am pri službi bo žji, ki jo je šk of z elo lepo obhajal; najpr ej so med pe t o mašo opr a vili po- s t opek blag oslo v a r aznih s v e tih olj, ki g a je P on tific ale R omanum Clemen- tis VIII., e x Urbani VIII. auct orit a t e r ec ognitum določil z a pr e dpisane kr aje . P osode z a s v é t a olja so sr ebrne, vide ti so k ak or v eliki vr či z r oč aji in s po- kr o vi in so deloma pr ekrit e s k osi s vileneg a blag a. 7 Desna s tr an olt arja, kjer duho vnik ber e berila. 8 T a vr a t a so z daj z azidana. 684 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3 P o maši je bila pr ocesija z Najs v e t ejšim, ki g a je šk of nesel v eno s tr anskih k apel, na desni s tr ani, če v s t opimo v cerk e v , kjer naj bi os t alo; v k oru so molili v ečernice. Med v ečernic ami in mašo je eden od duho vnik o v , ki s t a g a spr emljala dv a cerk o vnik a z baklami, odnesel Najs v e t ejše iz t abernaklja na gla vnem olt arju na olt ar z a Najs v e t ejše, olt arni prt z vil in g a polo žil na olt ar . P o v ečernic ah je šk of v cerkvi umil nog e 12 r e v e ž em iz šk ofijskih g ospos t e v po cerkv enem pr edpisu. R e v e ži so bili oblečeni k ot so tu kme tje, t oda v črnem, s s v e tlomodrimi nog a vic ami, če vlji, in z okr oglim klobuk om; šk of jim je z g obo umil po eno nog o , ki so jo pos t a vili v majhno leseno k ad na š tiri h n o g ah , n o g o p o t em o b ri s al s p rt o m, j o p o l j u b i l , i n v sak emu u b o ž cu obesil ok oli vr a tu na r deč o vr vic o ali r deč o pen tljo priv e z an r deč mošnjiček, v k a t er em je bil /…/. 9 Med slov esnos tjo je pri obhajilu šk of obhajal na v z oče duhovnik e, sk or aj vse prisotne šk of ov e v az ale, v ečino r e v e ž e v , ki so bili določeni z a umiv anje nog , na t o še od ljuds tv a tis t e, ki so ž eleli. P o umiv anju nog sem šel iz cerkv e sk o- zi z akris tijo in se peljal domo v . Šk of pot em r e v e ž e, ki jim je umil nog e, po- g os ti nekje drugje z unaj cerkv e. /…/ P opoldne ob š tirih so bile v ečernice pos tneg a bog oslužja; Mene t am ni bilo , k er se nisem dobr o počutil.« (ÖS T A/ HHS T A , Hofr eisen, K tn. 45, Auf z eichnung en v on K aiser Fr anz I.) Ob tu omenjenih pr azničnih in na v adnih s v e tih mašah v elja k ot tr e tjo sk upino izpos t a viti še v se z adušnice, ki so se opr a vljale v spomin na po k ojne pr edhodnik e ali sor odnik e. T ak o je denimo 20. f ebruarja 1821 cesar Fr anc I. v družbi s v oje so- pr og e v ljubljan ski s t olnici priso s tv o v al s v e ti maši, ki jo je dar o v al ljubljanski šk of . V dn e vnik je z apisal: »Zjutr aj sem bil v s t olni cerkvi pri maši z adušnici in molitv ah z a d u šo cesarja Jo ž e f a, ki jo je d ar o v al šk of Gru ber . Na sr ed i kri ži šč a je b i l p os t a- vljen c as trum.« 10 (ÖS T A/HHS T A , Hofr eisen, K tn. 45, Auf z eichnung en v on K aiser Fr anz I.) P odobno se je cesar 7. aprila udele žil še s v e t e maše z adušnice z a pok ojno tr e tjo sopr og o Mar ijo Ludo v ik o Be a tr ik o Mode nsk o (1787–1816): »P ot e m se m se ob 10. uri peljal v s t olnic o in tu bil pri molitv ah in maši z aduš nici, ki so jo dar o v a- l i z a Mo j o p o k o j n o so p r o g o L u d o vi k o , i n se p o t em sp e t p el j al d o mo v . « Man j k o t dese t dni po zneje pa je bil cesar 13. aprila zno v a v ljubljanski s t olnici, t okr a t pri s v e ti maši z adušnici z a obema pok ojnima sopr og ama, cesarje v o pr v o ž eno Eliz a- bet o Viljemino Luiz o (1767–1790) in cesarjev o drug o sopr ogo Marijo T er e zijo (1772–1807), ki jo je dar o v al ljubljanski šk of Gruber (ÖS T A/HHS T A , Hofr eisen, K tn. 45, Auf z eichnung en v on K aiser Fr anz I.). S v e t e maše pa so se dar ov ale tudi ob osebnih pr aznikih. T ak o so v Ljubljani s s v e t o mašo 8. f ebruarja pr azno v ali tudi r ojs tni dan cesarje v e če trt e sopr og e, cesarice K ar oline A v gus t e Ba v ar sk e (1792– 1873). Cesar je o t em z apisal: »Zjutr aj sem bil pri ur šulink ah v or a t oriju pri tihi maši. K er je bil r ojs tni dan Moje sopr og e, so se samos t ansk e no vink e, ki se jim je pridružilo še v elik o v belo oblečenih deklic notr anje in z unanje šole, pos t a vile v 9 Manjk a besedilo. V erje tno gr e z a denarno v sot o. 10 Castrum doloris , la t. z ač asna ž alna k apela. 685 Miha Šimac - Med tronom in oltarjem špalir po hodnik ih in s t opnišč ih, po k a t e r ih Sm o šli. P o m aši je im e la e na od de k lic v sobi pr ednice kr a t ek nag o v or z a mojo ž eno.« (ÖS T A/HHS T A , Hofr eisen, K tn. 45, Auf z eichnung en v on K aiser Fr anz I.) O t ej slo v esnos ti je sicer pisal tudi ž e Josip Mal (1994, 290). T a pog os t a udele žba dunajsk eg a dv or a pri bog oslužju, na če lu s cesarje m Fr an- cem, je dobr o vpliv ala na ljuds tv o: »Z elo k oris tna z a moja čr e da je bila in t er ak cija našeg a najvišje g a dv or a v mes tu. V sak pr aznični dan je dv or prisos tv o v al maši, ki sem jo v odil v ur šulinski cerkvi : cesarje v a maša je bila pog os t o med t ednom pr a- zno v ana s s tr ani mojeg a k aplana t am,« je pisal ljubljanski šk of Gruber (AE S/KAS 1/19, Gruber: Liber Memor abilium). A če so bile t e slo v esnos ti bolj namenjene dušne m u blag r u dr užinsk ih člano v , so bili slo v e sne m aše ob dr ž a v nišk ih dog odk ih namenjene ja vnos ti in diploma tskim pr eds t a vnik om. V t o , okvirno če trt o sk upino , bi bi lo moč uvr šč a ti v se z ah v alne slo v esne s v e t e maše, ki so se odvijale ob nek a- t erih pr elomnih dog odkih na političnem park e tu. Ljubljanski šk of Gruber je deni- mo sl o v esno z ah v al n o mašo dar o v al 3. apri l a v l jubl janski s t ol ni ci , udel e ži l pa se je je tud i cesar: »Ob 10. uri sem se peljal do s t ano v anja c arja Alek sandr a, pot em šel v s t olno cerk e v in t am prisos tv o v al pri Te Deumu in slo v esni službi bo žji, ki jo je opr a vil šk of Gruber v z ah v alo z a sr ečni k onec neapeljsk eg a bojneg a pohoda. Med Te Deumom in mašo je s tr eljal ba t aljon, ses t a vljen iz š tirih s t otnij V ar až dince v , ki je bil r azpor ejen pr ed l icejem, i n s tr el jal i so tudi i z t opo v na Gr adu.« (ÖS T A/HH- S T A , Hofr eisen, K tn. 45, Auf z eichnung en v on K aiser Fr anz I.) P odobno se je v s t ol - nic i pe l „ T e De um “ tudi 2 2 . apr ila, »k e r s t a bila v P ie m on tu spe t r e d in m ir «, k ak or piše Cos t a (1997, 66), in tudi t o ni pot ek alo br e z prisotnos ti a v s trijsk eg a suv er ena. Pri t em je z animiv o , da so cesarje vi opisi r azličnih slo v esnos ti in r ednih udele žb pri bog oslužju na v adno kr a tki, ob opisih v ečjih cerkv enih pr aznik o v pa, k ak or smo videli, pr ecej bolj z g o v orni in ob širni, k ar nak az uje na t o , k ak o r esnično v er en je cesar bi l. V dne vniških notic ah pa se k až e tudi iskr eno z animanje z a potr ebe cer- kv enih us t ano v k ak or tudi z a življenje duho vnik o v , samos t anskih sk upnos ti in se- men i ščn i k o v . O sl ed n ji h si j e s v o j e mn en j e, k ak o r g o v o ri č aso p i sn a n o tic a, u s tv ari l tudi ob poslušanju njiho v eg a pe tja v šenkla v ški cerkvi: »Vladar jih je osupel po- slušal. Malo dnij pot em je prišel cesar k t edanjemu šk ofu A v guš tinu Gruberju (po- znejšemu nadšk ofu solnogr ašk emu), omeni l med drugi m tudi pe tje v Šenkl a v ž u, in je jak o lask a v o poh v alil. Šk of A v guš tin je de jal: ›Ti pe v ci so bili moji bog oslo v ci‹, na k ar je cesar odvrnil: ›Pr e v z višenos t! Ak o v aši alumni t ak o znajo pe ti, mor am V am ž e č as tit a ti.‹« (Le vičnik 1896, 632) A če je t o le č asopisna notic a, se iz dne v- niških z apiso v lahk o r azber e z animanje cesarja z a bog oslo v ce. Pr ed s v ojim odho- dom na Dunaj je t ak o 19. maja obisk al tudi ljubljansk o semeni šče, kjer so , k ak or je opazil cesar , po trije ali š tirje bog oslo v ci biv ali sk upaj po sobah. P osebej je v dne vnik z apisal, da so tis t e sobe, v k a t erih pr ebiv a t a dv a, majhne. O g ojencih pa je cesar podal naslednji z apis: »Gojenci so vide ti dobr o; le da jih ni do v olj z a po- tr e be šk ofije ; so tudi ne k a t e r i, k i š tudir ajo t e ologijo , a ne s t anuje jo v se me nišču.« Z abele žil je tudi z animiv opis t amk ajšnje k apele: »Ž elijo si majhne or gle z a k apelo; t a je v elik a, lepa dv or ana z olt arjem na eni s tr ani, na tr eh s tr aneh naok oli pa ima lesene g alerije, ki jih nosijo leseni s t ebri, na k a t erih je tudi lesena prižnic a; t a dv o- 686 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3 r ana r abi tudi z a drug e namene. T akr a t olt ar z apr ejo , k er imajo krilna vr a t a.« (ÖS T A/HHS T A , Hofr eisen, K tn. 45, Auf z eichnung en v on K aiser Fr anz I.) 6. Car Aleksander in srečanja s katoliškimi predstavniki Cesar Fr anc I. se v eda ni bil edini drž a vnik, ki bi hodil po ljubljanskih cerkv ah, si ogle - dov al t amk ajšnje znamenit os ti ali se udele ž ev al bog oslužja. Ner edk o je t o s t oril tudi ruski c ar Alek sander I., o k a t er em je Josip Mal z apisal, da je bil »mehk a r oman tič- na duša in mis tično v er en; hot el je, da bi bil e vr op skim nar odom v arih in z aščitnik njihov eg a miru.« (Mal 1993, 292) Car je t edaj, k ak or omenjeno , pr ebiv al v šk ofijski palači in v njeg ov em spr ems tvu je bil tudi pr a v osla vni duhovnik arhimandrit Berlin- sky , z njim pa še osem pe v ce v (Holz 1997, 94). V palači je c ar očitno imel tudi s v ojo k apelo. Dne 13. aprila 1821 si je t o k apelo ogledal tudi cesar Fr anc I., k o je po z adu- šnici odšel v šk ofijski dv or ec na obisk k rusk emu c arju »... in si v eni od sob šk ofijsk e palače ogledal pos t a vljeno gr šk o , ne unia tsk o , k apelo rusk eg a c arja« (ÖS T A/HHS T A , Hofr eisen, K tn. 45, Auf z eichnung en v on K aiser Fr anz I.). Henrik Cos t a v s v ojih z apisih z dne 22. aprila 1821 por oč a, da je v šk ofijsk em dv or cu pot ek alo tudi pr aznov anje pr a v osla vne v e lik e noči: »Dane s opolnoči so v r e zide nci rusk e g a c ar ja pr azno v ali vs t ajenje. P ov abljeni so bili tudi s t ar ov er ci (Grki) iz ba t aljona, ki je sedaj v g arniz onu. Ti so se v abilu odz v ali in c ar jih je z elo prijazno spr ejel. /…/« (Cos t a 1997, 66) T oda c ar Alek sander I. se ni z adrž al le pri t em, saj se je o v er skih vpr ašanjih r ad pog ov arjal tudi s pr eds t a vniki K a t olišk e cerkv e. T ak o se je, k ot se z di, c ar Alek sander I. v ečkr a t sr eč al s šk of om Gruberjem in se z njim pog o v arjal o v er skih vpr ašanjih t er bil pr e- senečen nad podobnos tjo med pr a v osla vno in k a t olišk o Cerkvijo in obr edjem. Pri t em je nas t alo v eč r azličnih nepr ev erljivih g ov oric, tudi o t em, da bi si naj priz adev al z a z družit e v obeh v er skih sk upnos ti v eno Cerk e v . O ek umensk em pogledu c arja, ki je poseben odnos do K a t olišk e cerkv e dobil po s v ojem oče tu P a vlu, se je nek aj no- tic ohr anilo tudi z ar adi ljubljansk eg a šk of a A v guš tina Gruberja. T a je v pismu z dne 29. aprila 1821 benedik tincu in po znejšemu t arnó w sk emu o zir oma linšk emu šk o- fu Gr eg orju Thomasu Zieglerju (1770–1852) omenjal tudi izr až ene ž elje »visok eg a g os t a, ki živi v njeg ovi hiši«, ki naj bi vsebov ale tudi ž eljo po z družitvi obeh Cerkv a (Unk elbach 1999, 164). S v oj naklonjen odnos do k a t oliških pr eds t a vnik ov je na nek način pr a v g ot ov o izprič al tudi ob slov esu, k o je denimo ljubljansk emu šk ofu poda- ril »z dr agimi k amni okr ašen križ« (Holz 1997, 69). A če je šk of dobil t o odlik ov anje, je v šk ofijski palači z a ruskim c arjem os t alo še v eč r azličnih pr edme t ov . Šk of Gruber je namr eč po odhodu rusk eg a c arja 13. maja po v eril g o z dar sk emu k omisarju v on Zarubi naj pr egleda pr os t or e in ses t a vi in v en t ar . K omisar je najpr ej pr egledal sobe v drug em nads tr opju šk ofijsk e palače, kjer je v pr vi sobi našel šes t po zlačenih s t enskih s v ečnik ov/les t ence v in eno papirna t o r aztr g ano špansk o s t eno. V vseh pr os t orih je našel t o in ono in v k ončnem in v en t arju pov z el, da je v palači z a c arjem os t alo 110 r azličnih k oso v opr eme (od npr . pepelnik o v , pek ače v do španskih s t en, ogledal in miz) (NŠ AL 4, Š AL 4, f . 3/52, šk. 17). Žal ni znano , k aj se je z g odilo s t emi pr edme ti o zir oma če je k a t er eg a od t eh še danes mog oče najti v palači. 687 Miha Šimac - Med tronom in oltarjem Car Alek sander I. je s v ojo naklonjenos t do pr eds t a vnik o v K a t olišk e cerkv e na s v oj način izr až al tudi v sr eče v anju z duho vniki in obiski cerkv a t er samos t ano v . Časopisni z apis iz le t a 1854 pripo v eduje o t em, da se je c ar pod imenom s v ojeg a služ abnik a sr eče v al in r ad družil s k a t oliškim duho vnik om, delujočim v eni izmed ž upnij iz v en Ljubljane. Pri t em g a je ob enem od obisk o v po v abil, da naj g a duho v - nik obišče v mes tu in mu v t a namen izr očil lis t ek, pisan v ruski cirilici, z z ag ot o vi- lom, da bo s v ojeg a g os tit elja z anesljiv o našel. Duho vnik ni v edel, k aj piše na lis tk u, a se je pogumno odpr a vil na pot in se znašel na šk ofiji, kjer je lis tič pomolil pr v e- mu, ki g a je sr eč al. Ruski s tr až arji so bili se v eda ob v eščeni o duho vnik o v em obisk u in so se t emu us tr e zno spoš tljiv o tudi obnašali t er g a č as tno po z dr a vljali, k ar je duho vnik a sk or ajda pr es tr ašilo: »Z derh t ajočem ser c om pride pr ed dv or anine vr a- t a, k t er e mu s tr e ž aj, ceduljo pr ebr a v ši, uljudno odpr è, in glej – tu s tr ah f ajmoš tru do v erhunc a prikipi: v lesk e t ajoči se dv or ani z apazi v elič ans tv ene osebe cesarja Fr anc a in Alek sandr a in še druzih v elicih g ospodo v , k t eri se tù nik ak or nadjal ni. V es osupnjen jo v der e po s t opn ic ah naz aj, nečuv ši prijazneg a glasa, ki g a je klic al v dv or ano.« (Novice 27. 12. 1854, 441) Ž al v t em z apisu ni z apisano z a k og a je šlo in kljub nek aj hagiogr a fičnos ti ni mog oče r eči, da s tiki med c arjem in duho v ščino niso ob s t ajali. V č asopisju namr e č najde mo tudi notic o o c ar je v e m obisk u k apu- cinsk eg a samos t ana v Šk ofji Loki, kjer je t amk ajšnjeg a br a t a k apucina pr osil z a blag oslo v (Slovenec 16. 12. 187 6). Da t a notic a ni bila le no vin ar sk a r ac a, potrjuje z apis v samos t anski kr oniki. 11 Tja so le t a 1868, ob smrti r edo vneg a br a t a Pija Müll - nerja, doma iz P odg orja na K or ošk em, z apisali, da se je pok ojni br a t posebej r ad spominjal naslednjeg a dog odk a: »K o je le t a 1821 bil v Ljubljani k ongr es vladarje v , je nek eg a dne prišel g o- sposk o oblečen člo v ek in vpr ašal fr . Pija, če mu odpr e vr a t a, da bi si ogledal samos t an. Čepr a v g a br a t ni po znal, mu je odprl in g a odv edel v obednic o. P osedela s t a nek aj č asa v pog o v oru, pot em s t a šla na vrt, kjer g a je g ospod spr aše v al mar sik aj o življenju v samos t anu. Z animale so g a celo sandale, ki jih je fr . Pij imel na nog ah. Pri vr a tih je g ospod pokleknil in pr osil z a blag o- slo v . Br a t je po v edal, da ni duho vnik in nima pr a vice blag osla vlja ti. P a poja- snilo ni z aleglo; mor al g a je blag oslo viti in pokr opiti z blag oslo vljeno v odo. Gospod mu je hot el s tisniti v r ok e zla tnik, pa g a br a t ni v z el. K ončno je vpr a- šal: ›Ali me po zna t e?‹ Br a t je menil: ›V elik g ospod s t e, najbrž v ojak.‹ ›Ja, t o sem‹ in je odšel. T a g ospod je bil ruski c ar Alek sander I.« (Benedik 2021) Vladimir Šenk je o c arje v em od nosu do K a t olišk e cerkv e z api sal: »Bil je v er sk o t oler an t en, saj se je v Ljubljani udele ž e v al k a t olišk e službe bo žje in je na v so moč z ah t e v al posr edo v anje pape ž a v neapeljsk em sporu.« (Šenk 2020, 35) Znana c ar- je v a v er sk a t oler an tnos t se je dejansk o k az ala v udele žbah pri r azličnih cerkv enih sl o v esn o s tih . O t em j e p o r o č al ž e C o s t a ( 1997) , a tu d i v ces arj e v em d n e vn i k u se najde k ak šen z apis. T ak o je cesar Fr anc I. z a s v ečnic o 2. f ebruarja 1821 pisal: »Zju- tr aj ob 10. uri sem bil v or a t oriju ur šulinsk eg a samos t ana pri tihi maši šk of a Gru- 11 Z a opo z orilo in pos r edo v ano gr adiv o se dr . Me t odu Benedik u (OFM Cap) iskr eno z ah v aljujem. 688 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3 berja; z Menoj se je peljal tja c ar Alek sander in je bil tudi pri maši.« (ÖS T A/HHS T A , Hofr eisen, K tn. 45, Auf z eichnung en v on K aiser Fr anz I.) T udi c ar se je t or ej udele- ž e v al posame znih cerkv enih slo v esnos ti in bog oslužij. 7. Ob posvečenju novega škofa v ljubljanski stolnici En eg a vrh u n ce v med t emi cerkv en i mi sl o v esn o s tmi je n ajv erje tn eje p r ed s t a vl jal a izr edna slo v esnos t, k o je bil dot edanji spo v ednik neapeljsk eg a kr alja, k apucin Gi- o v anni Ignazio Ambr oe Gio v anni Ang elo P ort a (1767–1835) v ljubljanski s t olnici pr ejel šk of o v sk o pos v ečenje. T akr a t je bil, z animiv o – k ak or dv es t o le t po zneje ob pos v ečenju denimo celjsk eg a šk of a msgr . Mak similijana Ma tjaž a v Gornjem gr adu (2021) –, gl a vni pos v eče v al ec pr a v papeški pr eds t a vni k k ar di n al S p i na. O t ej sl o- v e snos ti pos v e če nja »spo v e dnik a sicilijansk e g a k r alja« je pisal Cos t a (1997, 54) in v s v ojem delu je ni po z abil omeniti niti Mal (1994, 290), a je v seeno pr a v , da se t o slo v esnos t tu posebej izpos t a vi. Na v se z adnje, izjemno r edk o je moč dobiti opis sla vnos ti z v seh s tr ani: od pr epr os t eg a opaz o v alc a mešč ana Cos t e do najvišjeg a pr eds t a vnik a dv or a cesarja Fr anc a I., posame zne notice so ohr anjene tudi v z apisih ob eh sop os v eče v al ce v i n ak t erje v p ri t em ob r ed u , l ju bl jan sk eg a šk of a Grub erja i n z ag r e b šk e g a nadšk of a Mak similijana V r ho v c a (1 752–18 27). In, ne naz adnje , v ar- hiv skih z apr ašenih lis tih g ener alneg a arhiv a k apucinsk eg a r eda v Rimu se je našel tudi kr a t ek z apis, k ak o je v so slo v esnos t do življal sla vljenec sam (AGC, ML: Porta Ioannes Angelus de Cuneo(. 12 Z a dan pos v ečenja je bila izbr ana nedelja, 11. f ebruarja, in Cos t a (1997, 54) je sam z ače t ek slo v esnos ti opisal t ak ole: »Spr e v od do cerkv e je bil v elič as t en. Najpr ej so šli k ar dinalo vi služ abniki in oba asis tir ajoč a šk of a, sledila je duho v ščina, k apit elj, k ar dinal s tr emi šk o- fi, ob a cesarja, neapeljski kr alj, pr es t olonaslednik, v ojv oda Fr anc K arl, po- leg modensk eg a v ojv ode in v ojv oda F er dinand, po v eljujoči g ener al na Ogr- sk em. T em je sledil v es diploma tski zbor t er drugi visoki tujci. K ne zi in nadv ojv odinja Clemen tina so slo v esnos t spr emljali s posebej z a t o pos t a- vljene tribune.« Zanimiv o , da cesar Fr anc v dne vniških notic ah ne omenja t eg a 'v elič as tneg a spr e v oda', z a t o pa t eg a dne podr obneje opiše s t olno cerk e v in posebej tudi ž e omenjeno tribuno: »Ob 10. uri sem se peljal z neapeljskim kr aljem k rusk emu c arju; od njeg a sem šel peš v s t olno cerk e v , ki je naspr oti šk ofijsk eg a dv or c a na s tr ani ž e omenjeneg a dv or c a; med dv or cem in cerkvijo je uličic a; tu je gla vni vhod 12 Z a v so pom oč pri is k anju t eg a z animi v eg a pisma se prijazno z ah v aljujem arhivis tk i v g ener alnem arhivu k apucinsk eg a r eda dr . P a trizii Mor elli. 689 Miha Šimac - Med tronom in oltarjem v cerk e v; daljša s tr an cerkv e je obrnjena pr oti tr gu; 13 cerk e v je znotr aj pr e- cej v elik a, v obliki križ a, arhit ek tur a je moderna, z g or aj obok ana in lepo poslik ana, s t ene z moderno arhit ek tur o , deloma bele, delom a poslik ane, pr e zbit erij je v g ornjem delu križ a dvignjen z a nek aj s t opnic, gla vni olt ar v njem je pr os t o s t oječ, na njem t abernak elj k ak or majhen t em pelj; pr e zbi- t erij z adaj je polkr o ž en, ob s t enah so k orne klopi, rja v e z g or aj po zlačene. Na vsak em k oncu pr ečne ladje je olt ar; na tis t em a c ornu ev ang elii 14 j e N ajs v e t e jše ; na obe h s tr ane h ob gla vne m olt ar ju so vr a t a; na e v ang e ljsk i s tr ani v odijo v z akris tijo; na v sak em v og alu križišč a je kip šk of a v nar a vni v elik os ti; ob v z dolžni ladji so na v saki s tr ani tri k apele, med seboj ločene s slopi in nad njim i so or a t oriji; nad kr ak oma pr ečne ladje se pne obok t ak o visok o , da z ajema tudi tis ti del, kjer so nad k apelami or a t oriji , ki imajo le- sene ogr aje; ob pr v em slopu, gledano z e v ang eljsk e s tr ani, je lepa prižnic a; i n o b s tr an i ci kri ž a n a i s ti s tr an i je v p r v em n ad s tr o p j u k o r z o r gl ami ; tu d i nad gla vnim vhodom je nad tr emi loki k or , ki g a nosit a dv a s tr ansk a slopa in še dv a slopa na sr edi; ob s tr aneh, kjer se z ačenjajo z g or aj lune t e, so v cerkvi na v saki s tr ani klopi . V s tr ansk em delu ladijsk eg a križ a a c ornu Epi- stolae 15 so pos t a vili tribuno s t ape t ami na s tr anic ah, pr ekrit a pa je bila s pr epr og ami; tu smo sedeli ruski c ar , Moja družina in neapeljski kr alj in t ak o p ri so s tv o v al i šk o f o v sk emu p o s v ečen j u sp o v ed n i k a n eap el j sk eg a kr al j a, ki je bi lo med tiho mašo. Mašo je br al k ar dinal Spina, papeški leg a t iz Bolo - gne, asis tir ala s t a šk of V erho v acz iz Z agr eba in šk of Gruber iz Ljubljane s s t olnim k apitljem in kleriki.« (ÖS T A/HHS T A , Hofr eisen, K tn. 45, Auf z eich- nung en v on K aiser Fr anz I.) Bol j l ap i d arn a k o t o men jen a p i sc a d n e vn i k o v s t a b i l a šk o f V erh o v ac, ki je v s v o- j em d n e vn i k u z n o tic o o men i l t a d o g o d ek ( Barl e 1911, 244) , i n l e p o trj u j e z ap i s, ki g a je z abele žil ljubljanski šk of Gruber: »11. f ebruarja je bil s s tr ani k ar dinala S p i n e v asi s t en ci z agr eb šk eg a šk o f a Mak si mi l i jan a V erh o v c a i n men e v p ri sotn o s ti našeg a in rusk eg a cesarja t er neapeljsk eg a kr alja, pos v ečen v šk of a k apucin, spo- v ednik neapeljsk eg a kr alja.« (AE S/KAS 1/19, Gruber: Liber Memor abilium) K ak o p a j e v so t o sl o v es n o s t d o ži vl j al gl a vn i ak t er , j e v kr a tk em p i s mu , p i s an em v it alijanščini 16 in poslanem v Rim, popisal novi šk of msgr . Ang elo P ort a sam: »/…/Šk of pos v e č e v ale c je bil N je g o v a Em ine nc a k ar dinal Spina, k i s t a m u asis tir ala z agr eb ški kne z ošk of in ljubljanski šk of . A v s trijski ces ar , ruski c ar , kr alj obe h Sicilij, nadv ojv oda F er dinand, a v s trijski pr e s t olonaslednik, nje- g o v sin nadv ojv oda Fr anc K ar el, nadv ojv oda Fr anc d'Es t e, v ojv oda moden- ski, njeg o v sin nadv ojv oda F er dinand, g ener alni guv erner Madž ar sk e, in nadv ojv odinja Klemen tina, salernsk a princesa, so se udele žili dog odk a na 13 Z daj Ci ril-M e t odo v tr g. 14 A cornu evangelii = na e v ang eljski s tr ani, kjer se ber e e v ang elij. 15 Na epis t ol ski s tr ani, kjer se še pr ed e v ang elijem ber e berilo. 16 Z a v so pom oč in pr e v od pisma se z ah v aljujem br . Janu Dominik u Bog a t aju. 690 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3 v elič as tni tribuni, ki je bila t am posebej pos t a vljena. Udele žili so se g a tudi celot en diploma tski zbor , prisot en na k ongr esu, princi, dame in k omorniki kr alje v eg a spr ems tv a, guv erner tr g a, č as tniki g ar de in celotno plems tv o. Zbor lju ds tv a, ki je prišlo od daleč, je bil po v sem izjemen, t ak o da cerk e v , čepr a v z elo v elik a, pr e zbit erij, a trij, z akris tija in balk oni sami niso mogli z adrž a ti mno žice, ki je, k ot r ečeno , napolnila tr g in sosednje ulice. Obr ed je bil pr esene tljiv tudi z ar adi v elik e spodobnos ti, s k a t er o je bil iz v eden, glasbe, opr eme (?) it d. Skr a tk a, v erjamem, da še nobeno pos v ečenje ni bila opr a vljeno s t ak o slo v esnos tjo k ot moje. Gospod je ž elel v moji skr omni osebi odlik o v a ti našo ubog o us t ano v o – naj bo z ah v aljen!« (AGC.ML: Por- ta Ioannes Angelus de Cuneo( Z animiv o , da je v pismu no vi šk of posebej izpos t a vil tudi prisotnos t domačeg a p r eb i v al s tv a, česar d en i mo v z ap i su šk o f a Gru b erj a al i cesarj a F r an c a I. n i p o seb ej izpos t a vljeno. A slednji ž e t ak o ni v elik o in r ad pisal o ljudeh, pr ecej pog os t eje in r aje se je z adrž e v al pri omembah s t a vb, cerkv a in tudi pokr ajin. 8. Namesto sklepa P r ičujoči pr ispe v e k nam le s posame znimi dr obci na no v o ne k olik o os v e tli pr iso- tnos t ce sarja Fr anc a I. na ljublj ansk em k ongr esu in njeg o v o iskr eno v ernos t, ki se k až e v doslej v slo v ensk em z g odo vinopisju še ne upor abljenih dne vniških z apiskih. Ti ne se ž ejo le v č as k ongr esa, pač pa jih je cesar pisal sk or ajda ob v seh obiskih gl a vneg a mes t a de ž el e K r anjsk e. A l e v č asu l jubl jansk eg a k ongr esa je i mel pri l o- žnos t z ar es obč utiti in diha ti sk upaj z mes t om t er si ogleda ti pr enek a t er o cerk e v v mes tu in v ok olici. Njeg o vi z apisi nam prik až ejo , k ak o je bil vpe t v v sak danji s v e t politik e in družb e pa tudi, k ak o pomembna je bila, značilno z a v se Hab sburž ane, z anj tudi v er a. Ob t em pa z apisi odkriv ajo , da je tudi o ljubljansk em k ongr esu – kljub minuli 200. oble tnici in mednar odnem simpo ziju – mog oče odkriti še pr ene- k a t er o z animiv os t in jo pr eds t a viti šir ši ja vnos ti t er t ak o dopolniti in še poglobiti ž e znano v edenje o njem. Kratice AGC – Ar chivio Gener ale Capucini. AES, KAS 1/19 – Ar chiv der Erz diö z ese Salzbur gb, Erzbischöfliches K onsis t ori- alar chiv Salzbur g 1/19. NŠAL – Nadšk ofijski arhiv Ljubljana. AT-OeStA/HHSTA – Ös t err eichisches St aa tsar chiv , Haus-, Hof - und St aa tsar chiv . 691 Miha Šimac - Med tronom in oltarjem Reference Arhivski viri Archivio Generale Capucini, M L : Po r t a I o a n n e s A n ge l u s d e C u n e o. Archiv der Erzdiözese Salzburgb, E r z b is c h ö fl i c h e s Ko n s i s t o r i a l a r c h i v S a lzb u r g 1 / 1 9 , L i b e r M e m o- r a b i l i u m i n a d m i n i s t r a ti o n e D i o e c e s e o s L a b a- c e ns i s - p o s t e a S ali sb ur g e ns i s . Nadškofijski arhiv Ljubljana, NŠAL 4, ŠAL 4, f 3/52, šk . 1 7 : I nv e n t a r i u m . Österreichisches Staatsarchiv , H a u s -, H o f- u n d St a a t s a r c h i v , H a u s a r c h i v , H o f r e i s e n , K t n . 4 6 , R e i ns c hr i ft d e r e i g e nh än di g e n A u f z e i c hn un g e n v o n K a i s e r Fr a nz I . ü b e r s e i n e Re i s e v o n W i e n n a c h L a i b a c h u n d K l a ge n f u r t . Časopisna vira Slovenec. 1 6 . 1 2. 1 87 6 . Št . 1 45, Ru s k i c a r A l e k s a n - d e r I . j e že l e l k a t o l i č a n p o s t a ti. Novice . 2 7 . 1 2. 1 8 5 4 . Št . 10 3, C a r A l e k s a n d e r i n f aj m o š t e r M . v ko n g r e s u l j u b l j a n s ke m . Druge reference Antoličič, Gregor, ur. 202 2. Kongres po kongresu: ob 200-letnici ljubljanskega kongresa L ju b ljana : S l o v e n s k a m a ti c a i n Z RC S A Z U . Benedik, Metod. 2021 . El e k t r o n s ko p i s m o d n e 1 5. 1 . 2021 . H r a n i av t o r p r i s p e v k a . Barle, Janko . 1 9 11 . L j u b l j a n s k i ko n g r e s l . 1 8 21, p o dn ev n i k u z a gr e b š k e g a š k o f a Mak s i m i l j an a V r h ovc a . Carniola II , š t . 2 :2 4 0 – 2 4 8 . Bertier de Sauvigny, Guillaume de . 1 9 9 9 . C e r ke v v č a s u r e s t av r a c i j e. V : Zgodovina Cerkve . Z v . 4, Cerkev v času razsvetljenstva, revolucije in restavracije (1715–1848) , 1 75 – 3 3 6 . L j u b l j a n a : D r u ži na . Bruckmüller, Ernst . 201 7 . Avstrijska zgodovina . L j u b l j a n a : S l o v e n s k a m a ti c a . Holz, Eva, in Henrik Costa . 1 9 97 . Ljubljanski kon- gres 1821 . L j u b l j a n a : N o v a r e v i j a . Levičnik, Jožef . 1 8 9 6 . O b s t o l e t n i c i R i h a r j e v e g a r o js t v a. Dom in svet 20 ( 1 5. 10 . ) : 6 32. Mal, Josip . 1 9 93 . Zgodovina slovenskega naroda . Z v . 2. C e l j e : M o h o r j e v a d r u ž b a . Pij VII. 1 8 2 2. Pr e s v é ti g a go s p o d a n a s h i g a Pi u s a V I I . p o b o s hj i p r e v i d n o s t p a p e s h a a p o s t o l s ko p i s m o s k ti r i m j e d r u s h b a , i m e n o v a n a k a r b o- n ar sk a , p r e k li z an a . D li b . H t t p s : / / w w w . dli b . s i / s t r e a m / U R N: N B N: S I:D O C - NM Z 1 HF 1 S / 9 0 e d e 1a 0 - 6 e 5 7 - 4 1 5 c - 8 2 d 3 - 6 1 c b f 8 3 0 d7 75 / PD F (p r i d o b l j e n o 10 . 11 . 202 4 ). Reinerman, Alan J. 1 9 6 4 . T h e Au s t r i a n Po l i c y o f C ar di n al C o ns al v i 18 1 5 – 18 2 3 : A n E x p e r i m e n t i n Au s t r o - P a p a l C o - O p e r a ti o n . D o k t o r s k a d i s e r t a c i j a . L o y o l a U n i v e r s i t y C h i c a go, – – – . 1 97 8 . P a p a c y a n d P a p a l St a t e i n t h e Re s t o r a- ti o n ( 1 8 1 4 – 1 8 4 6 ) : St u d i e s s i n c e 1 939 . The Catholic Historical Review 6 4, š t . 1 :3 6 – 4 6 . Robinson, John Martin . 1 9 87 . C a r d i n a l C o n s a l v i 1 75 7 – 1 8 2 4 . N e w Y o r k : St . M a r ti n 's Pr e s s . Spomenica ob dvestoletnici uršulinskega samo- stana v Ljubljani 1702–1902 . 1 9 02. L j u b l j a n a : K at o li š k a ti sk ar n a . Šedivy, Miroslav . 202 2. M e tt e r n i c h i n v p r a š a nj e v o j a š k i h i n t e r v e n c i j v p r e d m a r č n i d o b i . V : G r e go r A n t o l i č i č , u r . Kongres po kongresu: ob 200 letnici ljubljanskega kongresa , 1 45 – 1 5 9 . L j u b l j a n a : S l o v e n s k a m a ti c a i n Z RC S A Z U . Šenk, Vladimir . 2020 . Ljubljanski kongres 1821: diplomatskozgodovinska študija Vladimirja Šenka – znanstvenokritična izdaja . U r e di li A n d r ej R a h t e n , G r e go r A n t o l i č i č i n O s k a r M u - l ej . C e l o v e c: M o h o r j e v a . Tambora, Angelo . 1 9 6 0 . I C o n g r e s s i d e l l a S a n t a A l ea nz a d i L u b i a n a e d i V e r o n a e l a p o l i ti c a d e l l a S a n t a S e d e ( 1 8 21 – 1 8 2 2 ). V : Archivio Storico Italiano 11 8 , š t . 2 : 1 9 0 – 211 . Tavčar, Ivan. 1 9 0 5. Iz z a ko n g r e s a . Ljubljanski zvon , š t . 1 :39 0 . Udovič, Boštjan, Tanja Žigon in Petra Kramberger . 202 3 . D i p l o m a ti c C e r e m o n i a l Ev e n t s a t t h e 1 8 21 C o n g r e s s o f L j u b l j a n a . Studia Historica Slovenica 2 3, š t . 3 : 6 39 – 6 6 8 . h tt p s: / / d o i . o r g / 1 0 . 3 2 87 4/ s h s . 202 3 - 1 7 Žigon, Tanja, in Petra Kramberger . 202 2. Po r o č a- nj e iz L j u b l j a n e v č a s u ko n g r e s a . V : G r e go r A n t o l i č i č , u r . Kongres po kongresu: ob 200-le- tnici ljubljanskega kongresa , 1 5 – 3 3 . L j u b l j a n a : S l o v e n s k a m a ti c a i n Z RC S A Z U .