/] GRADISOV VESTNIK Leto XXVII Ljubljana, januar 1985 štev. 320 Upi in dobre možnosti za letošnje leto Povečujemo svoj delež na slovenskem in jugoslovanskem trgu zremo v podatke o uspešnosti našega poslovanja v letu 1984 in o •atii enih naloSah v tekočem letu 1985. Zadovoljni smo z lanskimi rezul-„ ray lz dveh razlogov; nobena temeljna organizacija ne bo izkazala izgube, če-gr so ponekod nemajhne motnje in drugič, lansko leto je bilo težko za Dr jben'štvo, zagotovo najtežje v zadnjih letih, morda celo težje kot se lahko edvideva za leto 1985 (in 1986). 6 a 9rad‘s so ohrabrujoči podatki {j^Sdžiranosti za leto 1985. Na za-več i *eta 'mamo za % odstotkov S, Cenjenih pogodb kot leto prej. Di.f'T*se je tudi delež angažiranosti v P‘amranpm ! ve-n|'ranem obsegu del povečal za ’ ^ot deset odstotnih točk. 'udi obseg tistih del, ki jih ravamo poleg pogodbeno že sprejetih del še pridobiti (angažiranost A do C), je presegel 20 milijard dinarjev' in je za dve tretjini nominalno oziroma za dobro desetino realno večji kot lani. S tem bi imeli naše i name- (Nadaljevanje na 3. sir.) Naših 40 let Nova je tudi naslovnica Gradisovega vestnika V 1985. letu bodo slavile okrogli jubilej 40 let vse tiste organizacije združenega deta, ki so bile ustanovljene takoj po osvoboditvi. Med njimi je tudi GRADIS. Gradisov »rojstni dan« je 4. oktobra. V našem vestniku sicer sproti objavljamo poročila Komisije za pripravo proslave, vendar pa je ta zadolžena tudi za vrsto drugih stvari; v znamenju 40-letnice naj bi se odvijale praktično vse aktivnosti v naši delovni organizaciji v letošnjem letu. Jubilej ni zaobšel niti redakcije Gradisovega vestnika, ki je morala nekoliko spremeniti podobo naslovnice: k znaku Gradisa se je v letošnjem letu priključila označba jubileja, iz kvadratnega znaka je nastal pravokotnik, to pa je terjalo neizogiben poseg v tako imenovano »glavo« časopisa. Razmišljali smo tudi o spremembi formata, pa je bil uredniški odbor odločno proti. Gradisov vestnik z nekoliko spremenjeno podobo je zdaj pred vami, kar pa se vsebine tiče, priporočamo pozorno branje! V isti sabi vabimo k sodelovanju nove dopisnike in pozivamo predvsem starejše Gradisovce ter upokojence, da nam obudijo kakšno zanimivost iz naše zgodovine, posodijo kakšno spominsko fotografijo ali kako drugače pomagajo sooblikovati vsebino. Gradisov vestnik bo tako samo pridobil na zanimivosti, s tem pa bo še' bolj naš. UREDNIŠTVO Uspel referendum o združitvi. Gradisov nov TOZD Delavci v tozdih GE Ljublja-; na, GE Ljubljana-okollca in Ze- I Hud mraz preprečil delo Naše kraje je po novoletnih praznikih zajela prava sibirska zima. Temperatura se je spustila celo na = | 'n,n.Us 25 stopinj Celzija in pri tako nizkih temperaturah ni bilo mogoče nikakršno delo na gradbiščih. Za- | | ia 1 *e8a so se v gradbenih tozdih odločili, da bodo z deli nadaljevali šele takrat, ko bodo temperature ne- | | i** znosnejše. Delavce, ki so po novoletnih praznikih prišli na delo, so poslali na »podaljšane praznike«, 1 | e Pa b°do temperature še naprej tako nizke, pa bodo delavci ostali še nekaj časa doma. | d„ k »bodo P°rabili del svojega dopusta, tistega, ki je tako že po planu predviden za koriščenje v zimskih | | ^"en- Za ostale dni pa bodo prejeli 70 odstotkov osebnega dohodka. V gradbenih tozdih upajo, da se bo | I nfe!T,e bma,u izboljšalo ter da bodo lahko nadaljevali z normalnim delom na gradbiščih ter nadoknadili za- e | "Oljene dneve. ......................................i......milil........im................M...........................mi . lezokrivnica so se na referendumu 14. decembra lani odločili za združitev v eno temeljno organizacijo — Gradbena operama Ljubljana. Do združitve je prišlo po nekajletnih aktivnostih v vseh treh tozdih in delovni organizaciji. Gradbena operativa Ljubljana bo lažje pridobivala dela in objekte, ki se bodo gradili v naslednjem srednjeročnem obdobju ter dvignila produktivnost in ekonomičnost poslovanja, ki se bb izrazil tudi v višjih osebnih dohodkih. Terminski plan nadalje pred-; videva sprejetje osnovnih samoupravnih aktov, razpis volitev v samoupravne organe, imenovanje vršilca dolžnosti direktorja in v drugi polovici marca vpis v sodni register, s čemer bodo zadoščene tudi vse pravne formalnosti za registracijo tozda Gradbena operativa Ljubljana. ' __________ C. P. | L L DAM — DAJ s prvim marcem? V kratkem bomo na podlagi rezultatov dela občutneje povečali osebne dohodke Osebni dohodki so zelo pomembna družbena in ekonomska veličina. Predstavljajo največji delež dohodka, ki v tej kategoriji prehaja iz družbene v zasebno last. Dalje je osebni dohodek tista veličina, ki kaže na zahtevnost in uspešnost dela njegovega prejemnika; kaže tudi na položaj delavca v organizaciji. In končno, osebni dohodek omogoča prejemniku takšen ali drugačen standard v določenem času in okolju. Te, lahko hi rekli, resnice pa še ne opredeljujejo pomena osebnega dohodka v celoti. Osebni dohodek, pravilno razdeljen, je lahko tudi najpomembnejši motiv, da bi delavec svojo usposobljenost naravrial v največji možni meri k doseganju kar se da visokega dohodka. Krog je s tem zaprt: visok dohodek omogoča visoke osebne dohodke, visoki osebni dohodki (lahko) spodbujajo delavce k ustvarjanju še višjega dohodka. Doslej, ko so osebni dohodki že nekaj let realno padali, smo bili pred odločitvijo, da to padanje zaustavimo. Ve se kako, z boljšim delom, višjim dohodkom. Ni nam najbolj uspevalo, tako kot tudi v večini drugih kolektivov ne. Letos bomo dohodek začeli polno ustvarjati šele v sezoni, po marcu. Ko ga bomo izmerili in razporedili, bo tu april, maj in ko ga bomo izplačali bo že maj, junij; medtem pa bi naši osebni dohodki realno še kar naprej drseli navzdol. Zato so še najodgovornejši delavci Gradisa v dogovoru z družbenopolitičnimi organizacijami odločili predlagati samoupravnim organom oziroma celemu kolektivu drzen predlog. Do sezone bomo pripravili predlog najnujnejših sprememb v delitvi osebnih dohodkov po načelu: najprej dobim (višji osebni dohodek), potem dam (večji delovni prispevek k dohodku) ali kratko dam — daj. namesto bolj znanega in prej opisanega daj — dam. S predlogom posegamo predvsem na področje zahtevnosti dela; morali pa bi hkrati tudi na področje uspešnosti dela. Prvo se da urediti tudi s pravilnikom, drugo pa predvsem z boljšim delom. Prav v tem je težava. Vseh 40 let po vojni smo z različnimi sistemi »uspevali« izboljševati- nagrajevanje predvsem s spremembami pravilnikov in prerazporeditvami delavcev, veliko manj uspešni pa smo bili pri merjenju rezultatov dela in še manj pri motiviranju delavcev za doseganje rezultatov — seveda, razen v nekaterih izjemah; npr.: v tozdu GE Celje in nekaterih obratih. Kaj se predlaga zdaj? Predložene spremembe posegajo na tri področja. 1. Vsi delokrogi se prevedejo navzgor od približno 30 odstotkov za najnižje do 10 odstotkov za najvišje delokroge. Prvi se povišajo za pet, drugi pa za dva razreda, vsi pa se spremenijo v točke. Absolutno povišanje točk bo vendarle pri najvišje ovrednotenih delokrogih skoraj dvakrat višje. S to spremembo hočemo zmanjšati število delavcev, ki s svojimi osebnimi dohodki .težko živijo in so blizu zajamčenih OD. V celoti tega problema ne odpravljamo, saj je to Po četrtem oktobru lani, ko je bil kot smo zabeležili ob severni ljubljanski vpadnici pri Črnučah vzidan temeljni kamen za servis Volvo (zraven Slovenijalesa), zdaj prvič objavljamo še sliko s tega gradbišča. Dela je prevzel naš TOZD GE Ljubljana. Investitorju smo obljubili, da bo objekt končan do junija letos, ob obisku pa smo bili še sami presenečeni nad hitrim napredovanjem del. Slika je bila posneta v januarju letos. Foto: G. B. možno samo s pospešeno rastjo dohodka. 2. K obstoječi metodi PMS, za ugotavljanje zahtevnosti del, oziroma določanje razmerij med posameznimi deli. dodajamo nekaj sprememb v skladu z družbenimi deli, dodajamo nekaj sprememb v skladu z družbenimi usmeritvami in našimi potrebami. Te so: višje bomo vrednotili y) težje pogoje dela v neposredni proizvodnji, (2) odgovornost oziroma vpliv na poslovanje organizatorjev dela, (3) ustvarjalno delo, ki se kaže z nizko stopnjo vnaprejšnje programiranosti del in (4) deficitarne poklice. Vse predložene modifikacije, razen zadnje, pri kateri je možno su-fici.tarnc poklice (tiste, ki jih je preveč) vrednotiti tudi nižje, bomo upoštevali pri vseh delokrogih, sprejetih leta 1077.. Kasneje oblikovani delokrogi imajo zdaj predložene spremembe že vsebovane v večji ali manjši meri. 3. Neustrezne razvrstitve delavcev v preteklih sedmih letih se morajo pred uporabo predloženih sprememb (pod I in 2) upoštevati tako, kot je bilo zasnovano po uveljavitvi metode PMS, leta 1977. V kolikor bi ravnali drugače, bi si naprtili medvedjo uslugo s tem, da bi nepravilnosti še povečali in s tem neusklajenosti med tozdi privedli do nemogočega stanja. Poglejmo nekaj primerov. Čistilka prcbivalnih (ne poslovnih) prostorov naj bi imela po 'novem tolikšno število točk, kot jih ima zdaj delavec, ki je razvrščen vil. oziroma 12. razred. V kolikor ne 'hi predtem popravili — tam, kjer je treba — neustrezne razvrstitve, bi bila čistilka v prihodnje lahko razporejena na delokrog blizu kvalificiranega delavca. Administrator!ka) naj bi v prihodnje pridobila v številu točk toliko kot predstavlja približno štiri razrede. Vendar pa imajo v nekaterih tozdih nekatere administratorje že zdaj razvrščene za do štiri razrede previsoko. Če bi pri tem ostalo, to je ne bi ustrezno prerazvrstili delavcev na teh delih na ustrezen delokrog, bi po novem lahko znašalo njihovo število točk toliko kot zdaj odgovarja delom delovodij ali vodij oddelkov — na primer v drugih tozdih, kjer ni prišlo do neustreznih prerazvrstitev. Delovodja, ki je zdaj neustrezno razvrščen na delokrog sektorskega vodje, bi lahko brez predhodne prerazvrstitve na ustrezen nedlokrog, dobil število točk, ki zdaj odgovarja delokrogom najvišjih sektorskih vodij ali še odgovornješih tehničnih' delavcev v tozdu. Na podlagi prve sprememb6 predvidevamo povečanje osebnih dohodkov za okoli 23 odstotkov. Na podlagi druge’ spremembe se predvideva povečanje -OD za nadaljnjih 5 do 6 odstotkov. V kolikor bom6 spremenili tudi vrednost točke (n® primer od <30 na 65 par), potem b° povišanje višje še za 8 odstotkov. Vendar tolikšnega povišanja bržkone ne bo, saj bi skupaj predstavljalo okoli 40 odstotkov — samo na podlagi zahtevnosti dela!? V tem primeru bi bil DAM preveč drzen v pričakovanju DAJ — v taki meh-Poleg tega bodo prerazvrstitve P°“ točko 3 nekoliko znižale čisto računske odstotke, ki žal zaradi nejasnih stanj v nekaterih tozdih nisoomog0" čile natančnejših izračunov. Po gospodarskem načrtu predvidevamo za celo leto 1985 povečanj6 osebnih dohodkov na delavca (brcZ upoštevanja spremembe kvalifikacijskega količnika) za 55 odstotkov. V kolikor bomo že v začetku leta porabili 30 do 35 odstotkov povišanj® samo na račun zahtevnosti de-potem nam bi do konca leta, ko n®J bi dosegali glavnino poslovnih rezu tatov, preostalo le še 15 do 25 od stoikov! Zadetek v polno bomo dosegli-66 bomo izrabili načelo DAM — DAJ' taki meri, da bomo — tudi s P° močjo kvalitetnejšega nagrajevanj* — ustvarili namesto 7 milijard vsaj 7,5 če že ne 8 milijard dohodka. Zato se med drugim pozivajo predvsem vsi organizatorji dela, t‘l opravijo dve nadvse pomembni na logi: 1. seznanijo vse delavce in jih Prl._ dobijo za politiko, pri kateri se naj prej nekaj dobi, da bi se potem ve“ in bolje delalo; 2. da obračunavajo največ del, h® je možno, po normah. £ V nasprotnem, to je, če delavcu n bo možno zaslužiti osebnega da. hoilka v skladu s svojimi rezu H® dela — katere naj bi omogočil1 0 ganizacijo in obračunom prav org nizator dela — mora tak organ'z‘ tor, tudi po sklepu konference j ^ rektorjev, za tisto dobo obračun® svoj rezultat brez svoje nagrade- ^ Končno bodo po predložen spremembah v absolutnih znes . pridobili največ prav organizator f dela. In prav je tako —dokler in kJ bodo odločujoče vplivali na zboljA^ nje rezultatov dela delavcev uspeha poslovanja organizacije- V kolikor bomo pri usklajevati rezultatov predloženih spretne1^ uspešni, bomo te spremembe "" podlagi posebej programiranega P ^ stopka — uveljavili že s 1. marce tega leta. g pj. Nadaljevanje s 1. str.) i bfeaun‘ffne). zmo8ljivosti pokrite z , štirimi petinami v primerjavi ma tretjinama lani. 1 vi*80 v *eb spodbudnih podatkih 1 ČQ. 0Vana tudi zaskrbljujoče neu-' tihl a.P°8°dbena določila, iz kate-njL 0,2^e) tudi pri povečanih delov-' ^ovnj3*50”*1 Prec*vidoma slabši po- i : ^ ’ l9BcVsa*(e.rn primeru bomo v letu Ustv tud' izjemno težko delili doh y,en' dohodek, zlasti na osebne h°dke in sklade. bo?Sebni dohodki naših delavcev se ° morali v letu 1985 močneje Večat' iz dveh razlogov: Hal -L0nčali smo obdobje večjih ozb v naših tozdih, zlasti objekte .gospodarskega in negospodar-letiK3 zna^aja> za kar smo v zadnjih Sr., razporedili nadpoprečno velika edstVa (iz dohodka); Pon k.onda,i kanimo obdobje pod-kovprecnega nivoja osebnih dohod-(j0 ,naših delavcev v gradbeništvu, sreriCesar smo prišli v iztekajočem ve„anier°čnem planu tudi zaradi pr-Ka razl0ga in je zdaj čas za preraz-Cdltev dohodka na račun učin-na nnai0žb, to je za osebne dohodke podlagi minulega dela. r^Pajoč v sposobnost in motivi-torj ' naših kadrov, zlasti organiza-UsDe|Va de*a’ Je upati, da bomo letos Hei>.1 uresničiti dve najpomemb-JSl nalogi: <|0j. obdržati delež akumulacije v leta°d^u na nivoju iz preteklega njajZa.kar nas obvezuje tudi letoš-janiir jZbena usmeritev pri razpore-Ju dohodka in 2_ Poji' Povečati osebne dohodke n; prPxP8' rezultatov dela na nadpo-nem nivoju. $p0. P°datkih osnutkov svojih go-obr,fskih načrtov bodo tozdi leto; Ce|otCUnali prek 26 milijard dinarjev har: ne8a prihodka in 7 milijard di-ohrJa v dohodka; po podatkih iz pre dve. navane angažiranosti pa se t lija ,evilki lahko povišata na 30 mi-Ospk’ .oziroma 8 milijard dinarjev 3,5 P1 dohodki naj bi znašali blizu nar- 1 Povišano skoraj 4 milijard di IqVq V' Ta, druga številka bi žago-t'aveci0rno8°čila uresničiti obe pre tniij: Cn' na*°gi. medtem ko pri " gledj r'd dinarjev dohodka niso iz-drUo najboljši, bodisi za prvo al 80 nalogo. hii^jn^alni cilji, izraženi v kazal f4Zlik °Zdov P0Prečju seve, saj sc njjj e med tozdi tudi zaradi različ tiuj ,Sojev pridobivanja dohodki J le), so: dro.^dnost lastne proizv. na efekt h L700 din. X“hodek r 235 din Ob din. ‘IS djn a Pogojno uro pogojno uro OD/j Čisti OD na mesec na delavca: 35.000 din, Delež akumulacije v dohodku: 12 odstotkov Omenjeni obseg in uspeh naj bi doseglo 6.200 zaposlenih delavcev v proizvodnih tozdih v domovini in nekaj sto delavcev v tujini ter okoli 350 delavcev v skupnih organizacijskih enotah Gradisa, vsega skupaj brez učečih se članov kolektiva nekaj čez 7.000 Gradisovcev. V primerjavi s slovenskim in jugoslovanskim gradbeništvom je Gradis tokrat v ugodnejšem položaju, saj imajo v Sloveniji — resda ob starejših podatkih za en in v Jugoslaviji za dva meseca nižji porast vrednosti pogodbenih del kot v Gradisu, v Sloveniji znaša porast 50 odstotkov, v Jugoslaviji pa le 34 odstotkov. Tudi za to bomo na našem trgu občutili večji pritisk gradbenih organizacij iz drugih republik. Po zadnjih podatkih Zavoda SR Slovenije za statistiko, se je že v letu 1984 povečala vrednost izvajalcev gradbenih del iz drugih republik z indeksom 238, resda pri minimalnem deležu. Vendar pa je zanimiva primerjava tudi za leto 1984, v katerem se je v enajstih mesecih vrednost opravljenih gradbenih del povečala v Gradisu za 72 odstotkov, v gradbeništvu Slovenije za 58 odstotkov, Jugoslavije pa za vsega 34 odstotkov, v čemer je še dodatni razlog za pričakovani večji pritisk gradbene opera-tive Jugoslavije na slovenski gradbeni trg, ki tudi ni bogat! Število efektivnih ur gradbenih delavcev pa se je gibalo takole — v indeksih: Gradis 100, gradbeništvo Slovenije 101 in Jugoslavije 96. Podatek o številu efektivnih ur na delavca je v Gradisu-v enajstih mesecih 1.559 ur (142 na mesec), kar naj znaša primerjalno 100, tedaj znaša v gradbeništvu Slovenije 103, Jugoslavije pa celo 116. To pomeni, da drugod, še posebej v drugih republikah, naredijo v eni efektivni uri precej manj izvršenih del kot pri nas in sicer v dobi januar — oktober 1984: Vrednost del na efekt, uro OD na mesec Gradis 2.057 22.720 gradbeništvo SRS , 1.598 23.338 gradbeništvo SFRJ 894 19.100 Vidimo podatke o razlikah med produktivnostjo in osebnimi dohodki, ki pa žal niso povsem primerljivi, ker so močno odvisni od strukture del in statistične zanesljivosti. Vsekakor pa za leto 1985 naše možnosti in z njimi upi v občutnejše izboljšanje v Gradisu niso neuresničljivi. S. U. Gradisov novi samski dom v Fužinah, tokrat posnet z zadnje strani. Objekt je gradbeno dokončan, okrog novega leta napovedana vselitev pa se je spet zavlekla za kakšna dva meseca, ker nam še ni uspelo dobaviti in instalirati vse potrebne opreme. Foto: G. B. Končali delo na Barju Gradisova montažna hala za Integral V Ljubljani — na Rudniku, je Gradis že v lanskem letu povsem izpolnil obveznosti, ki jih je prevzel po pogodbah z investitorjem Integralom. Dela na tem gradbišču so bila oddana Gradisu in SCT v razmerju 40:60. Gradisovi delavci iz tozda GE Ljubljana so na slabo nosilnih barjanskih tleh uporabili novo Gradisovo tehnologijo (inovacija!): temeljenje na vgrez-njenih votlih PAB kolih. Medtem ko so pripravljali vse potrebno, so v tozdu OGP izdelali potrebne sestavne elemente za osem-ladijsko, to je 8-krat po 40 metrov široko Gradisovo montažno halo, tipa GH-5. Halo je sestavila montažna skupina iz tozda OGP, ki je delo opravila še pred prvini snegom. Kot smo izvedeli, je postavitev smrečice vrh »Y« nosilcev pomenila tudi poslovitev Gradisa s tega gradbišča. Ob obisku gradbišča na Rudniku v jeseni 1984... ... in po opravljenem delu tik pred novim letom Foto: G.B. Zaradi nesklepčnosti Dvakraten sklic 5. seje delavskega sveta Gradisa Peta redna seja delavskega sveta delovne organizacije je bila sklicana za 27. december lani,' vendar je zaradi nesklepčnosti (od 51 delegatov je na sejo prišlo 24) odpadla. Ponoven sklic, tokrat uspešen, je bil 15. januarja. Tudi takrat je sklepčnost bila vprašljiva, saj so začetek seje morali prestaviti za pol ure in poklicati delegate ljubljanskih tozdov, ki bi lahko še prišli. To kaže vsaj na dvoje: 1. da v tozdih nimamo pravega odnosa do samoupravljalskih dolžnosti in 2. da je treba seje sklicevati v primernem času, ali pa, zaradi nujnega sprejetja določenih sklepov, izvesti korespondenčno sejo, kar je tudi dosti ceneje. Dr^vni red ni bil nič kaj pretres- ljiv. Delegati so uvodoma bili seznanjeni s stanjem v tozdu SPO in s predlaganimi ukrepi ter nalogami in cilji za nadaljnji razvoj tozda SPO, in dobili informacijo v zvezi z navodili za ravnanje z odpadnimi surovinami. Delavski svet je potrdil veljavnost nekaterim samoupravnim ( aktom kot so: — Aneks št. 3 k samoupravnemu sporazumu o združevanju dela in sredstev za izgradnjo »Tovarne za prefabrikacijo betonskih elementov in železokrivnico v Zatonu pri Bije-lem polju v Črni gori«, — Aneksa k samoupravnemu sporazumu o združevanju stalnih sredstev sklada federacije za krediti- ranje hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik in avtonomnih pokrajin v obdobju 1981-85, — Sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o pravicah in dolžnostih delavcev v delovnih enotah v tujini (posebni del) — DE Frankfurt, — Samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za izgradnjo javnega omrežja za prenos podatkov v SR Sloveniji. Delavski svet DO je tudi sklenil, da se začne postopek 'za sprejemanje noveliranega »Poslovnika o notranji kontroli gradnje investicijskih objektov in notranji kontroli elaboratov priprave dela«. Obstoječi pra- vilnik je star že 12 let in ga je tre ti novejši zakonodaji. k° je Zakon o graditvi objektov ipd; prilagoditi Nekaj točk dnevnega reda je hi ■ posvečenih tujini. Tako je delavS svet določil predlog sasa o združr * ■ • banju vanju dela in sredstev pri izvajanj investicijskih del v tujini, podane bile možnosti za reeksport opre^ in mehanizacije iz delovnih enot . tujini, na koncu pa je bila podana ' formacija o poteku problem5 konference o P 202-d Delavski svet je imenoval nekaj nadomestnih delegatov v ra- zlične komisije in odbore v Gradi^ in izven njega ter podaljšal nekam bančne garancije. . p O čem razpravljati ob zaključnih računih Obravnavanje rezultatov gospodarjenja po zaključnih računih je v ozdih -že dolgotrajna in utečena (tudi sindikalna) aktivnost, tako da organizacijskih pristopov najbrž ni treba posebej in ponovno razdelovati. To pa seveda ne pomeni, da za učinkovitejšo razpravo, še prej pa razumljiva poslovna poročila in na koncu za dobre ukrepe za boljše gospodarjenje ni mogoče nič več in bolje narediti pri pripravi gradiv in razprav, informiranju in spodbujanju ter odločanju o tem. Sindikat in seveda delavce ne zanima toliko računovodski vidik zaključnega računa, kot ga je treba do določenega roka poslati službi družbenega knjigovodstva. Ob razpravi o predlogu zaključnega računa tudi ponavadi ni mp-goče kaj bistvenega spreminjati v delitve dohodka. Zato je toliko pomembnejše, da namesto formalne razprave o zaključnem računu opravimo vsebinsko razpravo o uspešnosti našega gospodarjenja in to povežemo s pripravo kvalitetnih letnih in srednjeročnih planov ter s sprejetjem ukrepov za izboljšanje rezultatov gsopodarjenja v letu 1985. To se pravi, da je pomembno v teh razpra- vah ugotoviti, kako bomo zaustavili nadaljnje padanje'realnih osebnih dohodkov, kako bomo z zniževanjem stroškov vplivali na nižjo rast cen in uveljavili bolj stimulativno delitev osebnih dohodkov. Letos pa še posebej poudarjamo, da je lastne dosežene- rezultate nujno primerjati z rezultati sorodnih ozdov, v skupini ali podskupini dejavnosti. Brez takih primerjav je vsako indeksno prikazovanje lastnih rezultatov pesek v oči. — ocena kakovosti pridobivanja dohodka (dohodek na delavca, dohodek na angažirana sredstva — primerjava s sorodnimi ozdi, koliko je dohodek rezultat večje proizvodnje, višje produktivnosti, boljšega izkoriščanja proizvodnih zmogljivosti, zmanjševanja materialnih stroškov, združevanja dela in sredstev, posodabljanja tehnološkega procesa, koliko pa zgolj posledica višjih cen, kolikšen del dohodka je pridobljen na podlagi inovacij, ali je del dohodka rezultat izjemnih ugodnosti); jh dohodek, ki bo omogočal rast rc nih osebnih dohodkov in akumuJ' stre je, kako bomo z zniževanjem - škov vplivali na nižjo rast cen. J bomo dosegli stimulativnejšo h tev na podlagi samoupravnih sp° V zumov dejavnosti in v letnih P as0. postavili ustrezna, na podlag'' re' iucije, določena razmerja med a mulacijo in bruto osebnimi do ki). Ob vsem tem pa ne gre PoZ‘ zabit tudi na (ne)dosežene rezultate P uveljavljanju delitve po del lu in rf Sindikalne organizacije naj vztrajajo, da bodo razprave ob zaključnih računih osredotočene na štiri vsebinske sklope, in sicer: — ocena kakovosti razporejanja in delitve dohodka (&li je doseženi dohodek razporejen skladno z družbenimi usmeritvami, kakšna so bila razmerja med osebnimi dohodki na delavca in akumulacijo na angažirana sredstva, v primerjavi s sorodnimi ozdi v tekočem srednjeročnem obdobju, kako je razporejen del dohodka, ki je rezultat izjemnih ugodnosti, kako je razporejen del dohodka pridobljen na podlagi inovacij, kakšno je razmerje med osebnimi dohodki in akumulacijo v dohodku in kakšen je vzrok za tako dobro ali slabo razmerje); zultatih dela (ali je bilo ustr^ vrednoteno proizvodno in krea 1 delo ter delo v težjih delovnih P°sJ jih, ali je sistem delitvč osebmn _,6 hodkov stimuliral k zmanjševa'.( materialnih stroškov, kakšna višina osebnih dohodkov, izplac' na osnovi inovacij, ali je bila^J rialna in socialna varnost dela zagotovljena z osebnimi dohod vzajemnostjo ter solidarnostjo/' ^ V vseh teh pripravah in ra^Pr*’jjiii »pa je vloga sindikalnih organizacij organov taka: zahtevati, da P^jjo vodni organi pravočasno P^P^jia' in predložijo v razpravo por. 0i delavskim svetom predlagati, ^ ,s|(). V novembru lani smo v Fužinah mesec dni pred rokom dokončali »brv« prek Ljubljanice. Prebivalcem desnega brega seje znatno skrajšala pot do trgovin in mesta, stanovalcem novonaseljene soseske pa odprla bližnjica v naravo. Foto: G. B. — ocena kakovosti gospodarjenja z denarjem (kakšen je likvidnostni položaj tozda, kakšen je obseg dinarske ali devizne zadolžitve — ukrepi za zmanjšanje kreditne odvisnosti, kakšni so bili ukrepi za lastno razbremenjevanje, kakšna je razlika med prejetimi in plačanimi obrestmi, kakšen je koeficient obračanja obratnih sredstev); — konkretizacija ciljev ekonomske politike v planih ozdov (kaj načrtujemo za višjo raven proizvodnje in izvoza, izboljšanje ekonomičnosti in produktivnosti —da bi dosegli tak ugotovitvi zaključnega račun'1 ^ časno ocenijo tudi učinkovitost f poslovodnih delavcev in delali posebnimi pooblastili (520., člen ZZD), zagotoviti, da zbori delavcev sklepali o prf vi' nih poročilih in ukrepih za tejše gospodarjenje ter prti dodatne ukrepe; zahtevati, dajj^git1 delavski sveti odločali o pre ^ ukrepov za boljše gospodar)5. ^ sindikalne organizacije in orga naj tudi sami izoblikujejo lastn ^ lišče do teh vprašanj ter z njn^ $ nanijo delavske svete in zbor lavcev. polnilo akumulacijsko jezero. Narastla Sočani selo vrtela turbino — očarala je tudi z novim * " "Hom prek pregrade 9d2GLdecembra dalje „ Priznanje, ki je bilo ob tej priložnosti dodeljeno Gradisu, je sprejel direktor tozda GE Nizke gradnje Maribor Andrej Jež HE Solkan povezana z omrežjem jjklep Ds Soških elektrarn o Gradisu kot izvajalcu: »Razen tozdov NG Maribor se za požrtvovalno In prizadevno podeli priznanja tudi 43 posameznikom...« _____________ djseP DS Soških elektrarn o Gra-- M0' 'zvaJa*cu: »Razen tozdu M n • Maribor se za požrtvovalno in l tJ*«™ delo podeli priznanja ‘J U| 43 posameznikom...« h v „ ° Poskusnem zagonu 1. agregata \ 5|(jL0voz8rajeni hidroelektrarni So-i- Pit ,.e'e^trarn Solkan (o čemer smo i sin?,1 -,v *artski septembrski številki) J- 20. decembra 1984 dočakali tisk' n^e° P*'*1*0? na omrežje. Po pri-žile n”3 8urr|b, s katerim so se spro- v^Prave, ki so omogočile dostop 0171 rež"'" ^oll dve leti. Mnogo več bi se lahko služevali inform ativnega centr L\t\ posreduje podatke za vse mutcu ki so pri nas na voljo. V začetku J ta pretok informacij kar precej^^^, saj Gradis sodeluje na razstav' raj že od začetka (1966). _ . ^jo Za izpeljavo vseh teh akcij j6 ^ imenovano delovno telo, k' ... opravljalo operativni del zaS,ae(id' nih akcij in v katerega je bil itn van tudi predstavnik Gradisa- ja S tem bo podana tudi možn°s ^ vse komercialne podatke P°slj | da se bo devizni priliv od ske ”en'^lva 'n projektive v lan-n V1 *e,u Povečal za četrtino glede rt eto poprej. To bo pomemben Pnnos gradbeništva k uresniče-Ju stabilizacijske politike. . naših projektih v tujini je šolalo 37.300 delavcev, od tega Je bilo 26.600 iz. Jugoslavije. S«? Prej je to razmerje znašalo 0:29.200, kar nam pove, da so za 6 |ra(lbene delovne organizacije ^ . opravljenega dela angažirale sim? i atevil° delavcev in s tem po-” e racionalnejše in ekonomič- d0^?ede na obseg del je prišlo tudi s|°val nejše. spremembe udeleženosti pošast1?'*1 republik pri delih v tujini, vji s ,a gradbena operativa je opra-de| ^83. leta 32,2 odstotka vseh tuj’ .' so jih naša podjetja opravila v di!.1?1’ .hrvaška 21,3 odstotka, po-od Ja lz Bosne in Hercegovine 1.7,2 Ost-četrta je Slovenija, na D-i ? c republike in pokrajini pa od-P de manjši delež. Ie.y Prvih devetih mesecih lanskega s 3 je gradbena operativa Srbije odst de*ež še povečala in to na 42,2 '°tka, druga je Bosna in Herce-t- lna s 17,5 odstotka, Slovenija se °dstc fe Vin“.° 1 k Prebila na tretje mesto, ki ga deli z hrvaško s 15,3 odstotka. na|n kje so jugoslovanski gradbeniki njp č delali? Od že uvodoma ome-lijaM*’3 skuPnega zneska 283,2 mi-det | dinarjev odpade na razvite de* i *e ^ milijard, na socialistične ra>ve . 27,1 milijardo in na dežele v J0ju 241,1 milijardo. lrar‘zčlemba po državah izpostavi stot.v kuterem smo opravili 38,8 od-karka Vseh opravljenih del v tujini, ge Je 110 milijard dinarjev, na dru- 5. mestu je Libijska Arabska nit1'i?abirija z vrednostjo opravlje-del v višini 61,3 milijarde dinar- jev, sledi Alžir z 32,7 milijarde itd. Od evropskih dežel je na prvem mestu Sovjetska Zveza, kjer znaša vrednost pogodbenih del 17,2 milijarde dinarjev. Od ameriških držav je na prvem mestu Peru z vrednostjo del v višini 3 milijarde dinarjev. Na koncu lahko zaključimo, da se iz leta v leto nastop gradbenikov na tujih tržiščih še stopnjuje, s tem pa se večajo tudi devizni prilivi. Za pričakovati je, da se bo ta trend nadaljeval tudi v letošnjem in prihodnjih letih. R. Guzina Prva akcija v okviru Gradisovih jubilejnih 40 let je že uspešno zaključena. V lanskem letu je bilo končno posredovanje vseh novoletnih izdaj pravočasno, tako da smo v inf. propagandnem oddelku, ki je akcijo izpeljal, lahko ustregli tudi vsem, ki so naknadno naročali izdajo. Tudi kvaliteta je bila nekaj boljr ša, tako da je bila večina naročnikov in tudi dobitnikov zadovoljnih. Seveda to ni bila edina akcija, saj je bilo potrebno vrsto akcij začeti že v lanskem letu, da bi bil celoten program izpeljan tako, kot sta si ga zastavili obe komisiji. Od aktivnosti, ki se nanašajo na komisijo za proslavo lahko zapišemo, da so bile podpisane že pogodbe za izdelavo filma Gradisovih 40 let, s televizijo o propagandnih akcijah na TV, s Cankarjevim domom pa opravljena rezervacija za samo proslavo, ki bo 5. oktobra. Za pripravo filma so bili posredovani že vsi podatki, tako da je v izdelavi že okvirni scenarij za snemanje filma. Tokratni film ne bo samo naštevanje objektov, temveč bo skozi glavne naše dejavnosti: energetski objekti, premostitveni objekti, industrijska in stanovanjska gradnja, pomorska gradnja in tujina. V vseh teh bodo poudarjene predvsem naše kvalitete (dobra priprava dela, razvoj, izpolnjevanje rokov, kvaliteta in strokovnost). Od reklamnih aktivnosti, ki bodo podane na TV, naj na prvem mestu zapišemo, da se bo naš znak v TV uri pojavil že v februarju in nato še v juniju, v mesecu septembru pa bomo kot sponzorji vremena prikazovali skozi video spote naš program dejavnosti. Tudi komisija za celostno podobo je bila pred koncem leta precej aktivna, saj je bilo potrebno podpisati pogodbo z izvajalcem že v lanskem letu, da bi bili rezultati možni že v prvi polovici leta. Studio marketing DELO kot izvajalec akcije je imel v decembru tudi že predstavitev, kjer so na podobnem primeru pokazali svoje delo. Na osnovi zadolžitev je bila izvedena tudi že inventarizacija, ki pa jp bo potrebno še dopolniti. O drugih akcijah bomo sproti obveščali naše bralce. Matija Krnc Razmišljanje Razvoj in kar je vštric Zasuk k množični inventivni dejavnosti omogočajo spodbujevalni ukrepi Ob eksploziji znanja, ki jo bolj opazujemo kot pa doživljamo, se obdajamo z ravnodušnostjo in neprizadetostjo, se obračamo vstran, mižimo, a le navidezno. »Znanje je neposredna proizvajalna sila,« to vedo že skoraj vsi, je hit dneva, vsak dan bolj popularen. V našem glasilu ostaja rubrika na to temo v glavnem nepopisana, kar precej bela. Doklej še, zakaj, čemu? Ravnodušnost — kot rečeno — je le navidezna. Nismo najbolj navdušeni za glasno agitatorstvo, vendar si akcij želimo. Marsikdo do tehnikov in inženirjev, ta ali oni talent iz tehniške baze, iz združbe potencialnih inovatorjev in ustvarjalnih ljudi, se sprašuje, kako slediti svetovnemu utripu stroke, kako se spopadati z razvojno krizo, kako zmanjševati tehnološko okorelost, kako si znati svobodno, samostojno in neodvisno odrezati zasluženi kos kruha. Torej akcij in kruha. Govorilo bi se naj o živem in množičnem inovatorstvu, o nespečih možganskih celicah in tudi o urav-nalcih, ki vodijo in usmerjajo razvojne tokove, o krmarjih, ki naj bi bili zanesljivi. Povedano v žargonu, poudarjena in izpostavljena naj bo debata o »subjektivnih silah«. Seveda‘še nismo pri tabujih, če samo izražamo želje in skrbi o ka-drovstvu. Kadri in razvojna politika — eno brez drugega ne obstoja! Kadar smo pri kadrih, mislimo na obetaven razvoj. Cp smo pri razvoju, preštevamo in ocenjujemo kadre. Za lažje razumevanje si osvežimo zahtevnostne stopnje razvojne politike. Najpreprosteje je spremljati razvoj znanja brez posebnih ambicij, kar počnemo ljubiteljsko skoraj vsi. Zahtevnejše in stroškovno že programirano je aktivno izobraževanje in specializacije z namenom, da bi se vzgojili za inovacijsko delo. Od tu dalje se pojavljajo prve aktivne udeležbe pri zakoličevanju perspektivnih programov delovne organizacije, znanje se prenaša v sfero odločanja. Že dosti zahtevne so oblike mednarodnega sodelovanja, najpogosteje v obliki licenčnega partnerstva. In končno, najzahtevnejše je neodvisno in samostojno razvijanje novih tehnologij, se pravi spoprijemanje v trdem boju za tehnološko neodvisnost in enakopravnost. Nove tehnologije so vse bolj komplicirane in interdisciplinarne. Gradbeniki sami, brez sodelovanja strojnikov, kemikov, ekonomistov, tid., si lahko še tako prizadevamo, a ne bomo prestopili Rubikona. Zato toliko vročičnega razmišljanja o kadrih, o tem, kako najbolj jasno izraziti potrebo po najvišje izobraženih ljudeh, o tem, kako zviševati izobrazbeno strukturo v Gradisu. Povsem naravno bi bilo, enako kar počenjajo velike firme na Zahodu, da krmilne palice prevzemajo magistri in doktorji, se pravi taki ljudje, ki so že dokazali, da znajo uporabljati vrhunsko znanje svoje stroke. Morda bo padel očitek, da se igramo z visokoletečimi, vzvišenimi, preuranjenimi, nedozorelimi željami, pa si ponovno preberimo znano ugotovitev: »V današnjem svetu smo objektivno uspešni, če dosegamo visoko kakovost izdelkov in storitev ob konkurenčnih cenah.« In spet smo tam, kjer se govori o visoki izkoriščenosti »človeškega faktorja«, o koncentraciji in operativni uporabnosti razpoložljivega znanja, o tem, kaj vse neločljivo prinaša k razvoju materialne proizvodnje. Visoki in bolj ambiciozno postavljeni razvojni cilji bi morda sprožili večjo živahnost duha znotraj delovne organizacije. Perspektivo bi zaslutili odlični mladi diplomanti, zaživelo bi podiplomsko izobraževanje, našel bi se denar za izpopolnjevanje v tujini, za tako imenovane subspecializacije. Več bi bilo uspešnega raziskovalnega dela, ki bi se zaključevalo z magisteriji in doktorati. Skratka, speljanih bi bilo več spodbujevalnih ukrepov za naš boljši jutrišnji dan. Seveda ne samo pri kadrovskem oplemenitenju, enako tudi v drugih smereh razvoja. Simon Fišer L V Gradisu bomo tudi v letu 1985 nadaljevali z izobraževanjem že zaposlenih lastnih kadrov. Na osnovi dejanskih potreb TOZD in DS po izobraževanju v letu 1985 je bil pripravljen program izobraževanja za leto 1985. Ta program je bil podrobno analiziran in korigiran na Odboru za kadrovanje in izobraževanje dne 12.12. 1984 in na konferenci kadrovskih delavcev dne 24. 12. 1984. V letu 1985 planiramo sledeče izobraževalne akcije: 1. Štipendiranje proizvodnih in neproizvodnih poklicev 2. Počitniška praksa učencev in študentov ter proizvodno delo 3. Pripravništvo proizvodnih in neproizvodnih poklicev 4. Usposabljanje odraslih za poklic od II. do IV. stopnje zahtevnosti del 5. Študij ob delu in iz dela 6. Dopolnilno in funkcionalno izobraževanje že zaposlenih 7. Izobraževanje v zvezi z zakonskimi predpisi 8. Družbeno in ekonomsko izobraževanje 9. Politično izobraževanje 10. Izobraževanje za varno delo 11. Izdajanje raznih učnih pripomočkov (skript, brošur itd.) Z omenjenimi akcijami želimo vzpostaviti permanentnost izobraževanja za poklic v svoji in sorodnih strokah. Da se boste lažje vključili v razne izobraževalne akcije, navajamo nekaj podatkov: I. Razpis kadrovskih štipendij za šolsko leto 1985/86 Naziv poklica št. stopnja štipendij zahtevn. a) Gradbinec II: zidar tesar železokrivec Strojnik gradbene mehanizacije b) Kovinarji: ključavničarji varilci strugarji avto mehanik orodjar c) Lesarji: razni d) Elektrikarji: energetik elektronik e) Gostinski delavec: kuhar f) Tehnične šole gradbeni tehnik lesni tehnik elektro tehnik računski tehnik strojni tehnik g) Fakultete: FAGG — gradbena Strojna fakulteta Ekonomska fakulteta Elektro fakulteta. Lesna fakulteta 50 80 30 30 10 5 5 1 5 2 2 1 10 13 8 3 1 1 II.-IV. IV. IV. v. v. v. v. v. VII. VII. VII. VII. VII. Prošnje za štipendije je potrebno oddati posameznemu TOZD GIP GRADIS ali direktno na GIP GRADIS Ljubljana, Šmartinska 134, A — Center za izobraževanje do 30. 6. 1985. Štipendije bodo podeljene po kriterijih SaS o štipendiranju^ SRS. II. Počitniška praksa učencev in študentov ter proizvodno delo a) Vsi učenci štipendisti UO so obvezni v Gradisu opravljati med šolskim letom proizvodno delo in delovno prakso v enem izmed TOZD Gradisa. Razpored pripravi Center za izobraževanje. b) Vsi štipendisti Gradisa proizvodnih in neproizvodnih poklicev morajo opraviti enomesečno počitniško prakso v času šolskih počitnic. Razpored pripravi Center za izobraževanje III. Tečaji in seminarji, organizirani v okviru delovne organizacije za pridobitev izobrazbe — Tečaj za VK delavce — skupino-vodje začetek 21. 1. 1985 — 15. 3. 1985 — Tečaj za KV delavce tesar, železokrivec Začetek 7. 1. —2. 4. 1985 30. 9. — 27. 12. 1985 zidar, IV. IV. IV. IV. IV. IV. IV. IV. — Tečaj za PU delavce—zidar, tesar, železokrivec Začetek 7. 1. 1985 — 5. 3. 1985 28. 10. 1985 — 26. 12. 1985 — Tečaj za gradbene minerje Začetek 25. 2. 1985 — 28. 5. 1985 16. 9. 1985 — 17. 12. 1985 Po končanem tečaju in uspešno opravljenem izpitu prejmejo kandidati verificirano potrdilo za samostojno opravljanje minerskih del. — Tečaj za gradbene laborante Trajanje dva meseca — predvidoma v mesecu januarju in septembru 1985 — Tečaj za strojnike gradbene mehanizacije (Pogoj 500 ur praktične vožnje in KV delavec) Začetek 7. 1. 1985 — 1, 3. 1985 .4. 8. 1985 — 26. 4. 1985 30. 10. 1985 — 27. 12. 1985 — Tečaj za strojnike lahke gradbene mehanizacije Začetek 7. 1. 1985 — 1. 3. 1985 4. 3. 1985 — 26. 4. 1985 30. 10. 1985 — 27. 12. 1985 — Tečaj za strojnike žerjavov (Pogoj 500 ur praktične vožnje in KV delavec) . Začetek 7. 1. 1985 — 1. 2. 1985 11.2. 1985 — 8. 3. 1985 2. 12. 1985 — 27. 12. 1985 — Tečaj za strojnike avtodvigal (Po'goj: voznik C kategorije) Začetek 7. 1. 1985 — 1. 2. 1985 11. 2. 1985 —8. 3. 1985 2. 12. 1985 — 27. 12. 1985 — Tečaj za montažerje žerjavov (Pogoj KV delavec kovinske strdke) Začetek 11. 2. 1985 — 1. 3. 1985 18. 3. 1985 — 5. 4. 1985 1 28. 10. 1985 — 15. 11. 1985 — Tečaj za strojnike betonarn (Pogoj KV delavec strojne ali sorodne stroke) Začetek 6: 2, 1985 — 15 dni 6. 3. 1985 — 15 dni 4. 12. 1985 — 15 dni —- Tečaj za strojnike avtočrpalk za beton. Trajanje 10 dni v februarju, marcu, decembru 1985 Poleg navedenih tečajev bomo organizirali še naslednje tečaje, a datumi še niso določeni: — Tečaj za kompresoriste — tečaj za signaliste — tečaj za postavljanje kovinskih odrov — tečaj za voznike viličarjev tečaj za konzolna dvigala — tečaj za inštruktorje učencev (1.4. 1985) Prijave za posamezne tečaje je potrebno oddati kadrovski službi v TOZD — ta jih nato po razpravi na komisiji za delovna razmerja posreduje Centru za izobraževanje. Po dogovoru s TOZD-i je mogoče posamezne tečaje posebej planirati po času in kraju izvedbe. Tečaj za PU delavce je možno izvesti v TOZD- ob delu, če TOZD sestavi kompletno grupo tečajnikov. Poleg vsega navedenega bomo v letu 1985 organizirali vrsto drugih krajših tečajev in seminarjev za izpopolnitev znanja iz stroke. Datume za te tečaje bomo sporočili pravočasno. IV. Pripravljalni seminarji in strokovni izpiti iz tehničnih strok Zakon o graditvi objektov je s 16. čle- P°slovodni delavci: tiESECI__ Januar }EBrUar MarEc april april Maj nom uvedel obveznost strokovnega C’ pita za vse tiste kadre, ki izdelujejo tej; nično dokumentacijo (projekte) in ? kontrolirajo to dokumentacijo, pa tuJ za vse odgovorne vodje del in za naa; zOrne organe investitorjev. Družben dogovor ureja program in način oprav' Ijanja strokovnih izpitov delavcev vse tehničnih strok pri delih, ki jih navaj zakon. To so tehniki, inženirji, diplo^ sEPTfmrgd rani inženirji, ter delavci z akademski MEPtfmrgd naslovi iz tehničnih strok. Strokovne i Oktober K pite vodi programsko izpitni odbor. ** Mn, — pite je treba polagati pred izpitnimi K misijami za posamezne stroke. K jzP . se lahko prijavijo kandidati, ki in^E predpisano delovno prakso po konca šoli: tehniki in inženirji 3 leta, dipl°JL rani inženirji 2 leti, nosilci akadem8 naslovov pa 1 leto. Strokovni izpit je P smen in usten. MtfiRUAR V sodelovanju z izpitnim odborom . AREC Gospodarski zbornici Sloveniji bodo ^ RIL letu 1985 strokovni izpiti, gradbeno.1 j oj . strojno stroko kakor sledi: UNU TERMINI 28. 11. 4. 1. 15. 13. 1. 1985— 8. 2. 1985 — 22. 3. 1985— 18. 4. 1985— 12. 4. 1985 — 26. 5. 1985 — 24. 2. 1985 2. 1985 3. 1985 4. 1985 4. 1985 5. 1985 16. 9. 1985 — 27. 9.1985 30. 9. 1985— 11. 10. 1985 14. 10. 1985 — 15. 10. 1985 28. 11. 18. 15. 20. 10. PROGRAM PRIPRAVLJALNIH SEMINARJEV ZA STROKOVNE IZPiT® cKEMBER Kober sičfse 1. 1985— 7. 2. 1985 — 21. 3. 1985 — 28. 4. 1985 — 25. 5. 1985 — 30. 6. 1985 — 30. 2. 1985 2. 1985 3. 1985 4. 1985 5. 1985 6. 1985 GRADBENE STROKE 1. seminar: 14.—18. januar 1985 2. seminar: 18.—22. februar 1985 3. seminar: 18.—22. marec 1985 4. seminar: 8.—12. april 1985 5. seminar: 20.—24. maj 1985 6. seminar: 16.—20. september 1985 7. seminar: 21.—25. oktober 1985 8. seminar 18.—22. november 1985 9. seminar: 9.—13. december 1985 23. 9. 1985— 3. 10. 1985 21. 10. 1985 — 31. 10. 1985 11.11. 1985 — 21. 11. 1985 9. 12. 1985— 19. 12. 1985 lai,čni delavci: TERMINI IZPITNI ROKI ZA STROKOVNE IZPITE GRADBENE STROKE Zap. št., Prijave do Klavzurna naloga I- G/85 II- G/85 III- G/85 IV- G/85 V- G/85 VI- G/85 VII- G/85 VIII- G/85 IX- G/85 21. 12. 1984 11. 1. 1985 15. 2. 1985 22.3. 1985 19.4. 1985 17. 5. 1985 6.9. 1985 4. 10. 1985 31. 10. 1985 12. 1. 1985 2.2.1985 2.3. 1985 6.4. 1985 4. 5. 1985 1.6. 1985 21. 9. 1985 19. 10. 1985 16. 11. 1985 stni^1 19-21.2.}$ 29.—31. 19«! 1$ ^SECI i=yy" &aR 14—16.5. 11, 8,- . 5.-7. 11 -13. 6. J$ io.io.gi -X 0&EMBER •IcEpBER 11. 25. 15. 13. 3. 3. 1985— 15. 3. 1985 — 29. 4. 1985— 19. 5. 1985— 17. 6. 1985— 7. 3. 1985 3. 1985 4. 1985 5. 1985 6. 1985 16. 9. 1985 — 20. 9.1985 21. 10. 1985 — 25. 10. 1985 18. 11. 1985 — 22. 11. 1985 2. 12. 1985— 6. 12. 1985 čno-tehnološki delavci: TERMINI Pripravljalni seminarji za strokovni izpit strojne stroke za področje INSTALACIJE, ENERGETIKE, TRANSPORTA in TEHNOLOGIJE. Seminarji so: 4. 2. 1985 — 8. 2. 1985 8. 4. 1985 — 12. 4. 1985 7. 10. 1985 — 11. 10. 1985 9.12. 1985 — 13. 12. 1985 Predavanja na seminarjih so od 8,00 do 18,00 ure. Udeleženci prejmejo ob pričetku seminarja ustrezno »seminarsko gradivo«. # Izpitni roki za strokovna izpite STROJNE STROKE I. S, 85 — klavzurna naloga 16.3. 1985 II. S, 85 — klavzurna naloga 8. 6, 1985 III. S,85 — klavzurna naloga 12. 10. 1985 IV. S, 85 — klavzurna naloga 7. 12. 1985 14. 18. 4. V. Dopolnilno izobraževanje j|i Novc, Usposabljanje poslovodnih in o*"’ J?MBER vodilnih kadrov v gospodarstvu ^~'^-£MBER Gospodarska zbornica Slovenije $ S,a, usposabljanje pos,ovodnih. dalj uje tudi v 1.1985 s programi uspe (jjovskih, finančnih, tehnično-tehnolo- inia nn« nvrvlnin nrttariAv in llrUE11 .-.i . 11 ln .J— •• •• • • 1. 1985 — 23. 2. 1985 — 27. 3. 1985— 13. 1. 1985 2. 1985 3. 1985 18. 11. 1985 — 27. II. 1985 9. 12. 1985— 18. 12. 1985 SKUPINA UDELEŽENCEV — 170. skupina — 171. skupina — 172. skupina — 173. skupina — 174. skupina — 175. skupina — 176. skupina — 177. skupina — 178. skupina LEMBER 4. 11. 1985— 15. 11. 1985 — 179. skupina r°vski delavci: SECI__ TERMINI SKUPINA UDELEŽENCEV — 27. skupina — 28. skupina — 29. skupina — 30. skupina — 31. skupina — 32. skupina — 33. skupina — 34. skupina — 35. skupina — 36. skupina SKUPINA UDELEŽENCEV — 5. skupina — 6. skupina — 7. skupina ’— 8. skupina — 9. skupina Ijanja poslovodnih organov in drug"1^ dilnih kadrov v gospodarstvu v o* Centra za usposabljanje vodilnih de' v cev na Brdu pri Kranju. V centru boJLj skladu s skupnimi dogovori z drug udeleženci Družbenega dogovora o sničevanju kadrovske politike v SR ... veniji izvajali štiri programe usposab nja: — za poslovodne delavce, — za kadrovske delavce, — za finančne delavce in — za tehnično-tehnološkc delavC Časovni razpored seminarjev j6 n slednji: >os, drugih vodilnih delavcev je iz Družbenega dogovora vSn 'X uvtguvuia u °t>en CVan-*u kadrovske politike v SRS, ^htev™hPa nuicn P°8°i za izvajanje jenja v skladu z dolgoročnim programom gospodarske stabilizacije in ukrepov za njegovo uresničevanje ter pripravami za sprejem novih srednjeročnih planov gospodarskega in družbenega razvoja. Vi, nalog preobrazbe gospodar- program Temeljni seminar za zunanjetrgovinsko poslovanje 4.—16. marec 30. sept. — 12. oktober 14. okt.—28. december Radenci Portorož Ljubljana Strokovni izpit febr., junij, okt., dec. Ljubljana GRADISOV VES ITNIK — 9 B — PROGRAM B, —_ Poglobitev informiranosti 5.—13. 2.76 + 77 Radenci v zunanji trgovini 16,—24. 4.78—79 Radenci 14,—22. 5.80—81 Radenci 18,—26. 6.82—83 Radenci 8,—16. 10. 84—85 Radenci 12,—20. 11.86—87 Radenci 3.—11. 12.88—89 Radenci B2 — Poglobitev informiranosti v 25. 2,— 2. 3. 13 + 14 Radenci zunanji trgovini — povratek po 4 letih 1.— 6. 4. 15 + 16 Radenci 6,—11. 5. 17 + 18 Radenci 10,—15. 6. 19 + 20 Radenci 21.—26. 10.21 + 22 Radenci 4,— 9.11.23 + 24 Radenci C — PROGRAM C| — Prodor na kitajsko tržišče 24.-26. 4. Ljubljana C2 — Inženiring kot metoda v MEO 3.— 4. 6. Radenci C4 — Pospeševanje mednar. turizma 21.—22. 11. Radenci C5 — Pravni problemi poslov v MEO 27.-28. 5. Radenci C6 — Vprašanje carinskega sistema 10,—12. 4. Radenci C, — Višje oblike gospod, sodelovanja 16.—18. 10. Radenci C„ — Naše OZD na tujem 20,—21. 3. Radenci C, — Prodor na tržišče arab. držav 22.-24. 5. Ljubljana Cij — Poznavanje italijanskega prava L— 2. 10. Portorož C|4 — Obmejno gospodarsko sodelovanje 4,— 6. 6. Radenci C,6 — Prodor na tržišče afriških držav 18,—20. 3. Ljubljana C,, — EGS in problemi gosp. sodelovanja 24.-26. 9. Radenci v2o — Kesevanje sporov m poslovna morala28.—29. 10. Radenci C2i — Pravni vidiki medn. plačilnega prometa in zavarovanja v ZT poslih 30,—31. 10. Radenci SKUPINA UDELEŽENCEV — 3,3. skupina — 34. skupina — 35. skupina — 36. skupina — 38. skupina — 39. skupina — 40.,skupina — 41. skupina — 42. skupina Center za usposabljanje zunanjetrgovinskih delavcev v gospodarstvu ima sedež v Radencih v hotelu Radin: Center usposablja vse zunanjetrgovinske delavce. V pripravljalnih seminarjih — programih A usposablja kandidate za polaganje obveznega zunanjetrgovinskega izpita in organizira polaganje strokovnih izpitov ter preizkus znanja tujega jezika. Poglobitveni in aktualni seminarji so namenjeni zunanjetrgovinskim delavcem s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ki opravljajo dela in naloge doma in v tujini ter drugim strokovtiim delavcem, ki jih morajo imeti OZD za opravljanje določenih poslov v zunanjetrgovinskem prometu. Program A 1. Pripavljalni seminar za opravljanje strokovnega izpita — program A posreduje znanja in informacije, ki so potrebna za uspešno opravljanje zunanjetrgovinskega strokovnega izpita. En seminar poteka v Ljubljani 2x tedensko v popoldanskem času, ostala seminarja pa sta intenzivna in trajata po 12 delovnih dni. 2. Strokovne zunanjetrgovinske izpite morajo opravljati vsi delavci, ki žele opravljati dela in naloge v zunanjetrgo- vinskem prometu pa nimajo pogojev po odloku o minimalni strokovni izobrazbi žunanjetrgovinskih delavcev. Strokovne izpite polagajo v Ljubljani. 3. Seminarje za pridobitev znanja tujih jezikov za zunanjetrgovinsko poslovanje po programu Gospodarske zbornice Slovenije organizira izobraževalni Center tujih jezikov v Ljubljani, Vilharjeva 21. Program B 4. Poglobitveni informativni seminar — program B-l je namenjen delavcem, ki v zunanjetrgovinski dejavnosti opravljajo zahtevne naloge in opravila. Seminar traja 8 delovnih dni ter zajema naloge in opravila. Seminar traja 8 delovnih dni ter zajema aktualna tematska področja zunanjetrgovinskega prometa. 5. Nadaljevalni informativni seminar program B-2 je namenjen delavcem, ki so absolvirali program B-l. Seminar traja 6 strnjenih dni in zajema dopolnilna tematska področja. Program C 6. Aktualni seminarji — program C zajemajo poglobljena in aktualna znanja raziskav in uveljavljenih sodobnih metod posameznih področij zunanjetrgovinskega poslovanja. Namenjeni so vsem zunanjetrgovinskim delavcem. . V* p “Rram usposabljanja zunanjetrgovinskih delavcev v Radencih, Ljubljani in r°rtorožu - - -- Tečajniki za tesarski poklic v tozdu GE Ravne na Koroškem. Foto: R. L. Vtisi s seminarja Obveščanje ni v vseh tozdih enako razvito V Gradisu bomo morali na tem področju še veliko narediti 13. in 14. decembra smo se na Pohorju v našem počitniškem domu zbrali člani uredniškega odbora Gradisovega vestnika, Odbora za informacije — to je organa na ravni delovne organizacije — in predsedniki ali vsaj člani komisij za obveščanje iz Gradisovih tozdov. Namen seminarja oziroma posvetovanja je bil, da se delavci, ki se v Gradisu tako ali drugače ukvarjamo z informiranjem, med seboj spoznamo (v lanskem letu so bili praktično povsod imenovani novi odbori), se med seboj pogovorimo o stanju in razvitosti obveščanja v posameznih okoljih, morebitnih težavah, problemih in svojih načrtih ter se seznanimo s primernimi načini, vsebino, obliko in zbiranjem oziroma razširjanjem informacij, potrebnih za vsakdanje delo in samoupravljanje. Pogovarjali smo se tudi o razširitvi dopisniške mreže za Gradisov vestnik, spoznali njegovo nastajanje od zasnove vsebine do prejema iz tiskarne, videli o tem celo video-po-snetek, ob zaključku zelo delovnega seminarja pa ocenili, da je bil le-ta za vse prisotne zelo koristen, kot tudi, da se bo treba v letošnjem letu pogovoriti še o marsičem, da bo obveščanje v naših tozdih zaživelo tako kot bi si želeli. Prvotno predvideno sodelovanje Centra za razvijanje obveščanja v združenem delu je zaradi obolelosti predavatelja odpadlo. Vodenje in izpeljavo seminarja sta v celoti prevzela naša delavca iz Oddelka za informiranje v Gradisu Cveto Pavlin in Gojmir Bernot, ki sta članom komisij za informiranje tudi omenila njuno pripravljenost pomagati jim pri oblikovanju ustreznega sistema obveščanja v tozdih. V nekaterih Gradisovih tozdih (GE Maribor, GE Celje) imajo člani komisij že veliko izkušenj — občasno izdajajo celo tozdove biltene. Drugod spet se v tozdih še vedno dajejo okrog vprašanj, kdo je pravzaprav odgovoren za obveščanje, kako priti do potrebnih informacij, kakšna naj bo vsebina in podobno. Nekateri člani komisij so tudi odkrito povedali, da jih skrbijo njihove funkcije, češ da je pri njih bolje molčati o zadevah, ki sicer ne sodijo med takoimenovane tabu-teme. In tako naprej. Največ smo se menili o tem, kako priti do potrebnih informacij — pri kom jih iskati, kako jih (preoblikovati in posredovati naprej, zapo- mnili smo si tudi, da jih moramo pogosto preverjati (da so točne), primerno dolge in podobno, ter da imajo vodstveni, vodilni in strokovni delavci dolžnost posredovati informacije vselej, ko se za to izkaže potreba. Posamezne teme predavanj in potem še diskusije so bile zelo zanimive, na podlagi teh pa bo lahko vsak udeleženec v tozdu, v njegovi komisiji, vedel predlagati, kaj naj bi prvenstveno naredili. Če za primer navedemo oglasne deske: Se povsod ve, kdo skrbi za njih? So postavljene na prava mesta? So sporočila in obvestila sprotna, sveža in primerna? Ali pa na primer naš časopis Gradi- sov vestnik: ko pride na tozd, traja včasih zelo dolgo, p redno pride — če pride — tudi na najbolj oddaljeno gradbišče. In če v prejšnji ali tekoči številki ni kakega delovnega dosežka ali vesti iz posameznega tozda, to še ne pomeni, da je temu vzrok novinar, ki ga o zadevi niti nismo obvestili... Gradisov vesjnik je resda naše glasilo in nam je (brezplačno) vsem dostopen, kar pa pomeni tudi, da lahko vsakdo napiše kak prispevek vanj, oziroma predlaga temo, o kateri naj bi se pisalo... Ugotoviti moram, da člane komisij za informiranje v tozdih čaka veliko dela, predno bodo dosegli izboljšanje informiranja povsod, kjer je to potrebno. Upamo in želimo pa si, da bi se to zgodilo čim-prej, saj to koristi vsem članom velike družine GIF Gradis. J.K. GMDiS 443 Razmišljanje o seminarju na Pohorju Neobveščene komisije za obveščanje Mar mora res šele kritična situacija v tozdu ali delovni organizaciji dati obveščanju pravi pomen? Če bi ocenjevali obveščanje v Gradisu po delu komisij za obveščanje po tozdih, bi bili nad obveščanjem razočarani. Pa na srečo ni tako. Levji delež opravi uredništvo Gradisovega vestnika, več pa naj bi v bodoče naredile tudi tozdove komisije za obveščanje, saj če ni informacij iz tozdov, potem je tudi obveščenost na ravni Gradisa slabša. , si b'1': Čeprav zaradi nenadne obolelosti predavatelja Centra za razvijanje obveščanja v združenem delu, seminar za člane komisij za obveščanje v gradisovih tozdih ni potekal tako kot je bilo prvotno zamišljeno, pa je vendarle dosegel svoj namen, saj sta v vlogi predavateljev nastopila oba Gradisova novinarja. Od predvidenega števila 40 udeležencev je na posvetovanju sodelovalo le 17, kar pa je bilo dovolj, da smo dobili pravo sliko obveščanja v Gradisu. Večina jih je bila imenovana letos prvič, le trije so bili taki, ki so vedeli kakšno je njihovo delo. In kakšno naj bi bilo njihovo delo? Čisto preprosto. Skrbeti za čim hitrejši, •objektiven, resničen in pravočasen prenos informacij znotraj tozda in v sodelovanju z uredništvom Gradisovega vestnika. Sliši se res preprosto, resnica pa je precej drugačna. Na posvetovanju smo slišali marsikaj dobrega, veliko pa tudi slabega na račun obveščanja v Gradisu. Izjema je bil le predstavnik GE Kopra, ko je govoril o obveščanju v njihovem tozdu. Po njegovih besedah je pri njih »po pred leti kritični situaciji« obveščanje delavcev sedaj dobro organizirano — pretok informacij v sindikalnih skupinah je urejen na vsakem gradbišču. V kolikšni meri vpliva tako obveščanje ria samoupravne odločitve? Recimo, da smo verjeli izjavam predstavnika koprske komisije za obveščanje, ostaja pa nam odprto vprašanje ali je bila res potrebna »kritična situacija« pred leti, da je obveščanje dobilo pravi pomen? Ali bo potrebno počakati, da bo tudi drugod zaškripalo, da bodo spremenili mišljenje o nujnosti obveščanja? Posvetovanje na Pohorju je pokazalo, da je še vedno preveč informacij, »ki še niso za objavo«, ali pa so poslovna tajna. Ali je tudi slab zaključni račun poslovna tajna? Ni in ne more biti. Lahko je govoriti o dobrem obveščanju takrat, ko gre vsem dobro, nekoliko težje in bolj boleče pa takrat, ko so rezultati slabši. Vsekakor je informacija manj boleča, če je pravočasna in objektivna. Hitreje lahko ukrepamo, pa tudi neresničnim govoricam se izognemo. Udeleženci posvetovanja so st , edini, da je Gradisov vestnik doseg precejšen kvaliteten nivo, kafer L mora ohraniti tudi v prihodnje« . ga delavci radi bero in zvedo ma ^ kaj zanimivega o dogajanju v Gff f su. Popestriti ga bo potrebno s ^ številnejšimi informacijami lZ• v‘|j: naših tozdov, za kar bodo P -prav udeleženci tega posvetova ^ / o I c nv zx rlipnl. ♦ ■ . . rt I 11 Žal smo slišali tudi nekaj n° ~ ntoriK oiifA*;; u; u:i: irflč1 katerih avtorji ne bi bili radi im^ vani, češ da bodo imeli v kol- ^ zaradi tega samo težave. Spra(l>. jemo se lahko, kdo jim bo delal j. žave in kakšne težave bodo to -veda bi bilo potrebno take |nf°r cije preveriti in osvetliti z obeh * ^ ni. Nepreverjene ali celo izmislL^ ---- ------,------------ pfd informacije pa zatreti že v kali-1 jj večkrat radi uporabljamo he , »sliši se« ali pa »v tozdu se gnojne da bi se prepričali o verodm ^ nosti informacije. To je tudi J izmed nalog članov komisije Z|> J veščanje. Napake delamo lju,'j^f ljudje imamo že od rojstva svoj in priimek. kakorkoli že, seminar je p0^„o'i da ho potrebno še veliko dela n* L d roč ju obveščanja in upajmo 1,1 jnih dobrin je ukrep civilne za^či- osebno higieno, 'e' °d katerega je v največji meri od- ' . ~ zagotovljenim odstranjevala uspešna zaščita ljudi in mate- njem odpadnih snovi in odplak, 'alnih dobrin pred vojnimi dejstvo- osvetlitvijo zaklonišča, 'anJ' oziroma učinki napadalnih ~ vsaJ minimalnimi možnostmi Sfedstev. Uspešna zaščita pa seveda za Počitek in psihofizično rekreaci-' odvisna od števila zaščitnih objek- j°« ati! oz'roma zakloniščnih kapacitet, Pak tudi od vrste objektov (glede J°-. f,? kvaliteto zaščite), opremljenosti, . Škodljiv, vpliv, na človeka med '»»kcionalne usposobljenosti in bivanjem v zaklonišču lahko pnha-Ptavilne uporabe jajo od zufiaj ali nastanejo znotraj Funkcionalna ' usposobljenost samega zaklonišča, tudi zaradi ijedvsem zaklonišč osnovne zaščite, sprememb v obnašanju ljudi. Dr !0 a?est'rana, pomeni, da vse na- .. £?Ke 'n oprema v zaklonišču bre- a) Zunanji škodljiv, vplivi: "»'bno delujejo in da imamo uspo- ~ rus,ln' ucmek ob eksploziji, ki ,°b|jene ljudi v zaklonišču, ki znajo lahko Poškoduje zaklonišče oz. na-p naprave pravilno uporabljati. prave v zaklonišču, »nkcionaina usposobljenost je — učinki radiološke kontamina- ni!ej odvisna od rednega vzdrževa- cBe *n sevanja, .Ja m od nraviin»on veh — vdor strupenih plinov ali bio- — osnovno medicinsko pomoč- n: ln °d pravilnega delovanja vseh . vd°r strup P,rav in opreme v zaklonišču. loških agensov, vse t0 naj bi zagotavljala ekipa za ~ delovanje zunanje visoke tern-.Porabo in vzdrževanje zaklonišča, perature zaradi toplotnega vala ozi-^tere osebno in materialno forma- roma požarov v bližini zaklonišča. Usn’*4ak?r tud« učni načrt za njeno . .... . .. . . Posabljanje predpisuje zaenkrat b) Notranji škodljivi vplivi. r7alVe|javni akt »Osebna in mate- . ~ onesnaženje zraka zaradi ko-Vzri?t ^ormacija enote za uporabo in pičenja CO in CQv, Za o evanie zaklonišč in učni načrt “ občutno zmanjšanje koncen-ZaVin°le za uporabo in vzdrževanje tracije kisika, v?iL0no,šč« (RSLO Ljubljana, šte- ~ kopičenje vlage, 850-85 z dne 14 5 1979 — povišana temperatura zraka, ^elirano v letu 1984). Ekipa je v ~ P°jav hruPa (agregati, filtro-odrin oddelka, ki ga vodi komandir ventilacijske naprave), v?h . a" Sama ekipa za uporabo in kopičenje odpadnih snovi, sir- novanie zaklonišč ima (po jenje neprijetnega vonja, vid em Podlogu formacije, ki pred- ~ pospešeno razmnoževanje bo-i“eva stalno delovanje enote v treh lezenskih klic ter nevarnost zaradi nišo?113*1^ °d ,ri do pet ljudi, vzaklo- nalezljivih bolezni. (v “ Pa deluje od ene do treh ekip EklPa za uporabo m vzdrževanje Hišč) n°Sti °d kapacitete zaklo- zaklonišča mora stalno skrbeti za ^snovne ž*?'ensk°-tehnične ahteve v zakloniščih aioj-^oh'10 zgrajeno zaklonišče Qb neposredni vojni -nevarnosti agotoviti zaščito pred učinki ali v vojni mora ekipa za uporabo in uporabno stanje zaklonišča in opravljati nujna vzdrževalna dela in popravila, razen nujnih strokovnih del, kot je preverjanje funkcionalnosti zaklonišča in vseh njegovih bistvenih elementov. vzdrževanje zaklonišča skrbeti za redno vzdrževanje zaklonišča v uporabnem stanju. To opravlja po navodilih za uporabo in vzdrževanje zaklonišča. Opravlja posamezne preizkuse v zaklonišču, tako da je zaklonišče vedno pripravljeno za uporabo (poskusno obratovanje FVN, testiranje tesnosti, pravilno delovanje ventilov...). s.K. Društvo upokojencev GIP Gradis Ustanovili komisije, oblikovali programe Informacije: vsak 1. in 3. ponedeljek med 10. in 13. uro na številki (061) 443-722 Odbor Društvu upokojencev GIP Grudis je imel v minulem mesecu in tudi letu svojo redno sejo v gosteh — v prostorih tozdu GE Celje. Zu prisrčen sprejem se temu kolektivu iskreno zuhvuljujemo! Odbor društvu sestavljajo predsedniki posameznih komisij ter predsedniki pododborov, ki delujejo v posameznih tozdih uli skupinah tozdov. O tem, kako so sestavljeni posamezni pododbori in kdo so predsedniki, bomo kaj več zapisali kdaj drugič. Na seji smo obravnavati predvsem problematiko v zvezi z organizacijo društva in delom v društvu. Z.e pred to sejo.smo si bili razdelili zadolžitve in za sejo pripravili osnutke letnih programov dela posameznih komisij, ki so pa obravnavi doživeli nekatere dopolnitve oziroma popravke, nato pa bili sprejeti. Za leto 1985 so bile oblikovane naslednje komisije: — komisija za informiranje — komisija za socialno problematiko in družbeni standard — komisija za rekreacijo in letovanje — komisija za strokovno pomoč — komisija za organizacijo proslav, družabnih prireditev in tovarniških srečanj. Komisije naj bi z delom po programih pričele takoj. Upokojitev vsakdo doživlja po svoje —tega mejnika, če so zdravi, se mnogi veselijo. Toda že nekaj mesecev zatem se začnejo vezi z delovno organizacijo in nekdanjimi sodelavci rahljali, posebno še, če je kraj njegove nekdanje zaposlitve daleč od stalnega prebivališču, višina pokojnine pa je tako uli tako vprašanje zase. V gradisu prevladujejo zaposleni »z vseh vetrov« oziroma delavci tudi drugih republik. Za mnoge se vez s kolektivom prekine takoj, ko odidejo v pokoj. Delavci iz Slovenije imajo več možnosti, da se mimogrede tu in tam še oglasijo. Zato pozdravljamo ustaljeno prakso, da tozdi oziroma sindikat vsako leto organizira srečanje svojih nekdanjih delavcev — v tozdih se organizira ogled kakega gradbišča ali objekta, morda kosilo, kulturni program... Gradisovi upokojenci že zdaj niso ostajali pozabljeni, z dejavnim delonf Društva in njegovih komisij pa bo' mogoče še bolje slediti življenje nekdanjih članov kolektiva in njihove življenjske razmere. Društvo izrablja to priložnost tudi za zahvalo zu dodeljeno finančno pomoč, ki bi omogočila izpeljavo programov komisij in pododborov, hkrati pa obvešča vse upokojence GIP Gradis, da lahko vsak prvi in tretji ponedeljek v mesecu med / 0. in Id. uro dobe nekatere informacije tudi po telefonu (Obl) 445-722. V navedenih dneh in urah se lahko Zglasite tudi osebno na tozdu OGP — Obral gradbenih polizdelkov, Industrijska 2, Ljubljana. To je v neposredni bližini poslovne stavbe Gradisa ob Šmartinski 154 a. Zainteresirane bi opozorili še na tole. V Gradisovem vestniku je bila Že omenjena možnost letovanja v republiškem Domu Upokojencev v Izoli. Ce se bo kdo odločil in želi preživeli nekaj dni v tem domu, se mora obrniti na občinsko zvezo upokojencev v svoji občini. Tam bo dobil Vic potrebne informacije o času, ceni in regresu, ki pa mu pripada le, če je član Društva upokojencev v svoji krajevni skupnosti. Odbor vošči in želi vsem mnogo sreče, uspehov, zdravja, predvsem pa mir v letu 1985! * p n lidnost. . 10. Sklep, ki ga o zavarovančevi hlevi izda Odbor za uveljavljanje Pra u bi moral pri pouku o pravnem sred5 a obvezno opredeljevati tudi, ali zahtc , za varstvo pravic na Sklep omenju1 r odbora, zadrži izvršitev sklepa ali ne( _ sti ko je ugotovljena III. ali 11. kateg0®^ invalidnosti, spremenjena dc*° ti zmožnost ali neposredna nevarno5 invalidnost. Pravico ugovora na sk Odbora za uveljavljanje pravic bi mo imeti tudi OZD. ^ V posebni točki dnevnega reda predsedniki Al podali poročila o delu ^ tivov med obema sejama koordma skega odbora. Iz poročil izhaja, dala delovanje aktivov invalidov ocenim0 r zitivno. fla. Poročila o ttlu aktivov so prikazala slednja področja dejavnosti: . |„. — preventivno rekreativni oddi — pošiljanje invalidov na zdravlje^ v naravna zdravilišča . m — koliko delovnih invalidov prej zajamčeni OD . gb — koliko delovnih invalidov J® jj OOZS prejelo denarno pomoč z ‘ slabega ekonomsko-socialnega stam — izvrševanje delovnih nalog ^ y — sodelovanje kadrovskih slu tozdih z OOZS in aktivi invalidov, p Od sprejema sklepa o dodelitvi priznanja naši DG, do vročitve je minilo skoraj 5 mesecev, kar pa ne zmanjšuje vrednosti priznanja, ki je sredi decembra prišlo v našo DO. Foto. G. B. I j učen oz. se mora začeti izplačevati akontacija denarnih nadomestil, če je ugotovljeno, da ima zavarovanec tako pravico in ni mogoče takoj določiti njene višine. 4. Dopolniti sestavo invalidske komisije. Pri predvideni invalidnosti (II. ali III. kategorija, spremenjena delovna zmožnost, neposredna nevarnost ža invalidnost) naj se vključi v delo invalidske komisije tudi zdravnik medicine dela, predstavnik tozda ter po potrebi tudi drugi strokovnjaki. Seji IK bi naj prisostvoval tudi socialni delavec SPlZ-a, ki je v postopku kontak-tiral s posamezno OZD. 5. Invalidska komisija poda izvedensko mnenje na osnovi medicinske dokumentacije in druge dokumentacije. Zato predlagamo, da se pojem »druga dokumentacija« nadomesti oz. natančneje definira (npr. analiza del in nalog, proizvodni proces, , socialne razmere in drugo). 6. Konkretno opredeliti sodelovanje IK z OZD. Doslej se je je to sodelovanje omejevalo na zbiranje ustrezne dokumentacije socialnega delavca v SPIZ. 7. IK se naj pri oblikovanju in izpolnjevanju metod ter izenačevanju meril in kriterijev za podajanje izvedenskih Udeleženec okrogle mize tudi Gradis ii um??® OZD morajo biti vključene v postopek za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja Zavod za rehabilitacijo invalidov SR Slovenije je 10. januarja letos pripra-*l '•kroglo mizo o vprašanju osnutka Pravilnika o postopku za uveljavljanje fra,v.'e iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Udeleženci razgovora p° “'ii predstavniki sklicatelja, Republiškega sveta ZSS, Inštituta za delo pri ravni fakulteti v Ljubljani, Zveze društev invalidov SR Slovenije ter predstavniki nekaterih večjih OZD. Za Gradis sta se udeležili razprave socialni e'avki Mira Videtič in Danica Hlebanja. .Skupščina skupnosti pokojnin-'kei?a in invalidskega zavarovanja je a 13-seji, dne 27. 11. 1984 sprejela Snutek Pravilnika o postopku za ^'javljanje pravic iz pokojnin-^Sa in invalidskega zavarovanja. r>enem so se delegati Skupščine v I Pnosti dogovorili, da je zaradi cl|kega pomena pravilnika, tako za ®varovance, kot za upokojence, za 4*rojem tega samoupravnega sploš-p^a akta potrebna daljša javna raz- , Zavod za rehabilitacijo invalidov 'OZD Center za usposabljanje , rehabilitacijo invalidov je, zavede se aktualnosti predlaganega JHutka, pripravil dne K). 1. 1985 r°8|o mizo, strokovni razgovor o penjenem pravilniku. V pogovoru •ij bi se skozi dialog o vseh odprtih PMšanjih izoblikovala jasnejša uPna stališča do vsebine, ki jo Podeljuje osnutek. Ij Udeleženci okrogle mize so nieni-Dr i' Jc potrebno pripombe oz. d loge, ki so se izoblikovali v raz-oru, posredovati v pisni obliki ,e Sedež skupnosti — Odboru za sis-ska 'n organizacijo skupnosti, kot “Pne pripombe oz. predloge vseh Cj e'ežencev. Posamezne organiza-J^ruženega dela in strokovne in-ru Uc'je, ki so sodelovale v razgovo-S|/ Pa bodo tako ali drugače poslale uPnosti tudi lastne pripombe. Izoblikovane so bile naslednje pripombe in predlogi: 1. Razmišljanja o vlogi organizacije združenega dela pri 'oceni preostale m spremenjene delovne zmožnosti ter neposredne nevarnosti za nastanek invalidnosti, so se pojavljala že pred sprejetjem Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in nato pri sprejemanju Statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Oba normativna akta sta postavila temeljno organizacijo združenega dela v pasivni položaj, kljub temu, da je nosilka številnih materialnih obveznosti. Osrednji del pogovora za okroglo mizo je bil namenjen prav tej temi. Razpravljale! so bili enotni v zahtevi, da mora biti organizacija združenega dela obvezno vključena v postopek za uveljavljanje pravic h pokojninskega in invalidskega zavarovanja kot udeleženka. Po teh mnenjih naj bi postopek tekel v okviru skupnosti, vendar bi v njem (v vseh fazah) aktivno sodelovala (na podlagi njene stvarne pristojnosti) organizacija združenega dela. 2. Osnutek pravilnika določa, da je invalidska- komisija sestavljena zgolj iz zdravstvenih delavcev (oz. je prepuščeno odločitvi predsedniku invalidske komisije, da določi — čas izobraževanja v stroki Po naših tozdih se vrstijo ^ predavanja v^^Seminarji za tehnični kader in delovodje Qr Ionizirani obiski in predavanja ,0 '*>vih strokovnjakov po naših njev'h Pomenijo po eni strani izpol-sig anje vsakoletnega programa, ki nje Zac*a naš Center za izobraževa-skrb *3° drug' strani pa konkretno nje 2a obnavljanje in dopolnjevati ra nanja naše operative, da bi bili W 'Sovi izdelki in objekti narejeni y”ajbolj kakovostno. Soiic11 Verno’ da smo se za naš sloves Ittdj 'le8a izvajalca raznovrstnih in di|j najzahtevnejših objektov, truda jfj° na štiri desetletja. In tudi to, Hi|eVestitorjev še posebej v našem ti, Jtem letu ne smemo razočara- neopredeljeno — širšo sestavo komisije). Razpravljale! menijo, da je v primerih. ko ugotavlja preostala oz. spremenjena delovna zmožnost ter neposredna nevarnost za. nastanek invalidnosti pomembno, da la ocena ni le zdravstvena kategorija, temveč je potrebno, da se upoštevajo tudi socialni, psihološki, ekonomski in drugi širši družbeni momenti. Zato razpravljale! smatrajo, da je potrebna interdisciplinarna sestava invalidske komisije (odločanje v njenem okviru). 3. Pomanjkljivosti so tudi v tem. da pravilnik temelji na statični obravnavi zavarovanca: a) ocena ne pomeni nadaljevanje permanentnega oz. sprotnega spremljanja invalida oz. zavarovanca od vstopa v delovno razmerje do ocene nastanka akutne problematike, h) prav tako pa ji ne sledi ustrezno spremljanje aktivnosti, ki so rezultat ocene. Z ozirom na povedano, so razpravljale! obenem menili, da je v vseh strokovnih upravičenih prime- rih (predvsem v primerih indicirane 2. in 3. kategorije invalidnosti, spremenjene delovne zmožnosti in neposredne nevarnosti za nastanek invalidnosti) nujno potrebno vključiti v sam pripravljalni postopek tudi strokovne organizacije, ki se ukvarjajo z usposabljanjem in rehabilitacijo invalidov. V našem primeru so fo zavodi za usposabljanje, katerih predstavnik v invalidski komisiji naj bi obenem soodločal o smotrnosti napotitve vanje. Glede na te pripombe so razpravljale! menili, da je preuranjeno, da bi Skupščina skupnosti osnutek spremenila v predlog, h kateremu bi bilo potem moč dodati le še amandmaje. Udeleženci okrogle mize so predlagali. da Odbor za sistem in organizacijo. potem, ko bo preučil vse prispele pripombe, predloge in mnenja, izdela povsem nov osnutek nakar ga Skupščina kot takega ponovno da v javno obravnavo — torej, da skupščina podaljša javno razpravo o osnutku Pravilnika o uveljavljanju pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. JR. V tej sezoni so zatorej izobraževalni programi še bolj naravnani na vsebino, do katere delovodski in tehnični kader že doslej ni bil ravnodušen: novosti v zakonodaji, stroki (tehnološke rešitve), najpogostejše napake, delo v specifičnih okoliščinah in podobno. Predavanja so vselej popestrena s fotografijami — primeri z naših gradbišč, projekcijami diagramov, skicjali diapozitivov, vključujejo pa tudi razpravo oziroma odgovarjanje na vprašanja, ki doslej še nikoli niso izostala. Statusa uporabnika zdravstvenega varstva v Sloveniji nimajo vsi družinski člani delavca Ker se večkrat pojav Ijajo nejasnosti okoli vprašanja, ali so na primer starši delavca, ki imajo stalno prebivališče izven Slovenije, lahko zdravstveno zavarovani po njem ali ne, dajemo naslednje pojasnilo. To vprašanje urejata Zakon o zdravstvenem varstvu SRS ter Samoupravni sporazum o uresničevanju zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/83). Z u\ eljav itvijo tega sporazuma so prenehali veljati dotedanji sporazumi o pravicah in obveznostih do zdravstvenega varstva, ki so bili sprejeti 1978, saj jih je bilo potrebno novelirati zaradi nove zakonodaje (zlasti zavoljo novega zakona o zdravstvenem varstvu). in zaradi spremenjenih družbeno-gospodarskih razmer. V SR Sloveniji imajo do vseh vrst zdravstvenih storitev pravico vsi prebivalci, ki imajo na območju republike stalno prebivališče ali so v delovnem razmerju v organizacijah združenega dela s sedežem v Sloveniji. Poleg tega imajo pravico do zdravstvenih storitev tudi otroci, posvojenci in zakonci delavcev, ki so na delu v tujini ter delavci iz drugih območij Jugoslavije, če otroke, posvojence ih zakonce preživljajo in z njimi ne živijo v Sloveniji. Statusa uporabnika zdravstvenega varstva v Sloveniji torej nimajo vsi družinski člani delavcev (npr. starši, bratje, drugi sorodniki), ampak ga imajo le tisti, ki imajo stalno prebivališče v naši republiki, ter tako imenovani ožji družinski člani (otroci in zakonci). Za vse te družinske člane plačujejo zdravstvene storitve zdravstvene skupnosti v Slov eniji, ne glede na to, v kateri republiki ali avtonomni pokrajini je bila storitev opravljena. R.J. Tradicionalno srečanje upokojencev tozda Kovinski obrati Maribor Tudi v letu 1984 smo bili upokojenci tozda Kovinski obrati Maribor povabljeni na obisk in razgovor k našim nekdanjim sodelavcem. Ob tej priliki smo se seznanili s problemi, s katerimi so se v našem tozdu srečevali v preteklem letu, ravno tako so nam precej povedali o razvojnih načrtih v prihodnjem letu. Veseli nas, da naši nekdanji sodelavci vlagajo mnogo truda in znanja v razvoj proizvodov in širitev trga za njihove proizvode. Želimo, da ne hi bil trud zaman in da bi ob prihodnjem srečanju upokojencev že slišali za rezultate tega prizadevanja. Srečanje upokojencev je bilo združeno s proslavo 29. novembra, kjer so bili zbrani vsi člani kolektiva, kar nas je še posebej veselilo. Na proslavi so nam vsem pripravili lep program otroci osnovne šole »Janko Padežnik«. Srečanja upokojencev se je udeležila večina naših upokojencev. Vse naše upokojence, ki se zaradi bolezni niso mogli udeležiti srečanja smo obiskali na domu in jim zaželeli vse najboljše, posebno pa zdravja. Obisk na domu je opravil predstavnik upokojencev in predstavnik OO sindikata tozda Kovinski obrati Maribor. Skoraj vsi upokojenci smo včlanjeni v Društvo upokojencev Gradisa tako, da tudi preko tega spremljamo delo naše delovne organizacije Marica Kočevar Invalidom so se zelo zmanjšale akontacije nadomestil OD POBUDA ZA UVEDBO POSTOPKA ZA OCENO ZAKONITOSTI 263. ČLENA STATUTA SPIZ V SR SLOVENIJI Koordinacijski odbor aktivov invalidov CIP Gradis Ljubljana ju na seji, kije bila 13. 12. 1984, obravnaval med ostalini tudi problematiko, nastalo ob novih odmerah akontacij nadomestil zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem ustreznem delu, po 263. členu Statuta SPIZ za leto 1984. Slišali je bilo nmogo kritičnih pripomb pletle navodil SPIZ o načinu , ugotavljanju delovnih rezultatov delovtlih invalidov, s tem v zvezi o prekomernem obremenjevanju delavcev v ozdih it. novem posredovanju podatkov, ki so te v spisih SPIZ, neenotni interpretaciji kar se tiče načina ugotavljanja delovnih rezultatov s strani strokovnih delavcev posameznih območnih enot SPIZ in podobno. Nezadovoljstvo je bilo izraženo tudi zaradi počasnosti pri odmerah nadomestil, saj smo stopili že v leto 1985, pa še vedno tu določena akontacija za leto 1984, ki temelji na podatkih o osebnih dohodkih iz leta 1988 Sprejet je bil naslednji sklep: »Ker se je nekaterim invalidom, zaposlenim i' 1)0 (UP Gradis, ki so postali delovni invalidi pred 81. 12. 1988, drastično zmanjšala akontacija nadomestil osebnih dohodkov zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem ustreznem delu po novih predpisih, predlagamo, da naj Zveza društev invalidov S K Slovenije zahteva preizkus zakonitosti drugega odstavka 268. čl. novega statuta SPIZ. v zvezi s 141. členom Republiškega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, in 257. člena Statuta SPIZ, ki oba veljata od I. I. 1984, v katerih je določeno, da uživalec pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je do I. I. 1984 te pravice uveljavljal po predpisih veljavnih do 81. 12. 1988 lahko zahteva priznanje pravic pod pogoji, določenimi z novimi predpisi, če je to zanj ugodnejše. V tem splošnem določilu je urejeno tudi takoimenovano načelo pridobljenih pravic, kar pomeni, da so naši delovni invalidi pridobili po starih predpisih ugodnejšo pravico do nadomestil osebnih dohodkov v letu 1983 kot po novem načinu odmere. Navedeni določili statuta in republiškega zakona (257. člen in 141. člen) sta splošni in se uporabljata za vse kategorije zavarovancev, posebno določilo statuta SP/Z iz 268. čl. pa naj bi se tudi uporabljalo za delovne invalide v smislu 257. čl. Sta- -tu ta SPIZ«. Pobuda je bila poslana Zvezi sindikatov Slovenije — Republiškemu svetu, in Zvezi društev invalidov Slovenije. J. R. V tozdih se moramo opredeliti Kako bomo letos regresirali letne dopuste? Sedaj je še čas, ko se tudi v Gradisu moramo dogovoriti o načinu regresira-nja letnega dopusta. Prizadevanja iz preteklih let niso dala sadu, kljub ugo* tovitvam, da regresiranje dopustov ni bilo zadovoljivo urejeno. — Gre za n*-slednje zadeve: 1. Regres za letni dopust Ugotavljamo, da smo pri regresiranju letnega dopusta le delno uspeli uresničiti družbene usmeritve na tem področju. Menimo, da pri tem ne smemo ostati in moramo nenehno iskati boljše, kvalitetnejše rešitve, skladno z družbenimi usmeritvami. V preteklih letih je konferenca OOZS že ponujala nekatere predloge, ki pa jih nismo uspeli uveljaviti. Ko je komisija pri konferenci za standard in v arstvo pri delu razpravljala o teh vprašanjih, je opredelila nekaj možnih v ariant za to področje. Te so naslednje: a) Nesporno dejstvo je, da so delavci,- ki letujejo v Gradisovih počitniških domovih, deležni dvojnega regresiranja. Enkrat imajo regresirano ceno penziona, drugič pa prejmejo regres v gotovini. Predlagamo (1) da delavci, ki letujejo v Gradisovih počitniških domovih, dobijo v gotovini samo morebitno razliko med regresom po točki a) 13. člena SaS o uporabi sredstev skupne porabe in točki c) istega členti. Po tej varianti bi delavci Gradisa, ki letujejo v Gradisovem domu, dobili regres v deležu nad 27% povprečnega OD, če so po merilih 13. člena do tega upravičeni ali (2) da določimo druge kriterije zmanjševanja regresa delavcem, ki letujejo v Gradisovem domu — po dohodku na družinskega člana npr. h) Ce smo ugotovili, da smo le delno uresničili družbene usmeritve dopust, pri čemer je možnih več variant, od tiste, ki bi absolutno upo$' tevala to načelo do naslednjih milejših variant: (4) skladno s pobudo konference (10. sklep 2. seje) predlagamo, da se sredstva regresa združujejo v dogovorjeni višini na delavca in v določenem razmerju namenijo za počitniške domove (izgradnja, vzdrževanje, pokrivanje več stroškov ipd )111 regres v gotovini. c) Opredeliti se moramo o cen' penzionskih storitev v G radi sovi H počitniških domovih v sezoni 1985- Če upoštevamo kot izhodišč6 ceno leta 1984 (520), letošnjo inflacijo (60%) in porast cen v letu 19M predlagamo ceno med 900 in 10“ din na dan. Ali kaže razmišljati tudi o polPe”j zionu (prenočišče, zajtrk, večerjaj- d) Predlagamo, da se samoupravni akti dopolnijo z določile””’ da je delavec Gradisa upravičen d regresirane cene v Gradisove!” domu za največ 10 dni. , e) V zadnjih letih je bilo večki” sproženo vprašanje razširitve pot- niškega doma Pohorje. Kakšno j6 - * •• gU- aŠih vaše razmišljanje k temu predlog” • f) Kakšna so sicer opažanja v a. delavcev v zvezi z letovanjem v P°” čitniških domovih Gradisa? PreC*v sem so dobrodošle sugestije o teni' kaj bi morali nujno izboljšati a spremeniti. » 2. Drugo področje, do katereg se moramo opredeliti, je počitnisk izmenjava z Bytostavom — cSS«4-Dejstvo je, da dolgoletnega sode1” pri regresiranju letnega dopusta, se . JV, u« uuifuitiiip5« . j zavzemamo za celovito revizijo vanja ne moremo hipoma Pre*^£j.j9 meril za regresiranje letnega dopusta (13. člen že navedenega SaS). Možne so variante: (1) da obdržimo sedanja merila, dopolnjena glede na gornjo točko a); (2) da določimo merila, ki bi upoštevala dohodek na družinskega člana s tem, da delavci nad dogovorjeno višino dohodka na družinskega člana ne bi bili upravičeni do regresa, tisti z najnižjim pa celo do brezplačnega letovanja: (3) da v večji meri zagotovimo namensko uporabo regresa za letni Po drugi strani pa izmenjava na precejšnje stroške. O tem smo sejah konference razpravljali dv” krat in so vam podrobnosti znan ^ Za leto 1985 bi morali za ta nat”® združiti dodatna sredstva, pri čem pričakujemo vašo vsestransko p°° poro. . . Teh nekaj predlogov je pomije” v razmislek in v razpravo. V toz” bi se morali do zgornje probler” tike čimprej opredeliti, sprejeti s lišče in jih posredovati konfere” sindikata. „ V. Mast611 Razpis Individualno šahovsko prvenstvo Gradisa bo 16. februarja letos samskem domu GE Maribor, Iztokova 22. Igral se bo hitropotezni turnir na 10 minut po igralcu, skupni čas igranja je 20 minut. Ure in deske za turnir preskrbi organizator. Prijave sprejema Milan Dular tozd GE Maribor do 12. februarja, pisno na naslov tozd GE Maribor Gosposvetska 29 ali po telefon (062) 27-841. . jfjfjf-zimske športne igre gradbincev Slovenije _ Gradis organizator ŠIG __ 8. in 9. marca v Kranjski gori Strelsko tekmovanje in srečolov v tozdu KO Maribor Ren°IIi-'ia Zil *PorI 'n rekreacijo pri Up ” 'škemu odboru sindikata de-d,i,®v gradbeništva Slovenije je po-Podlog, da bi v jubilejnem letu Pok' ^ovna organizacija sprejela C0VtelJs,vo oz- organizacijo je n. ■ 1 športnih iger. Predlog SljaaJPrej obravnavala naša Komi-|L Za ^port in rekreacijo, nato pa or„n e[er|ci predložila že predlog zadn°db°ra tekmovar|ja- k' je bil na J' seji v decembru potrjen in je Ned n ■* f. I|: pokrovitelj tekmovanja Precj ‘lrJc Kositer predsednik KPO, lete|jSet*n'k org. odbora Tone Za-tlopi|' Podpredsednik Jane/ Vo-šan y'c' elani odbora Jernej Jer-ŠOr,, a'ter Masten, Josip Humek, Silv'. V^avolovšek, Miran Ivanuša, Rfllgj Slave Stanonik, Aloj/ ^,nJenarin Matija Krnc. Predsednik ni|; S11 razsodišča je Janez Pogač-C\jt "formacijsko službo vodi Pa n.. avlin, zdravstvene storitve On'1 tratna ambulanta. pr®an’Zacijski odbor je imel tudi r3/,je|! sestanek, na katerem so bile Posti »ne osnov ne naloge in aktiv-Pri n„'azpis je izdala že komisija ^°nc:r SGDS, prijavni rok je do ske ‘ Januarja za ekipe, za poimenuje 1Jave do 23. februarja, žreba-raari'lrtn'*1 iJJcedk pa bo 26. fe-HS' ^es,anek z vodji ekip je v3oje en za 8. marec, samo tekmo-'n [p P‘l ho y. marca v veleslalomu ?orj ' marca v tekih, vse v Kranjski nifn« * izvedba je zaupana ■3dtii|iClx'su' ki je organiziral tudi 'Plošj,1 nekaj tovrstnih prireditev v 0kv° 2adovoljstvo vseh. ■unj Qlrna razdelitev nalog med r8- odbora je naslednja: orga- nizacijska — Jernej Jeršan, tehnično Aloj/ Polajnar in Slave Stanonik, finance — Silva Košir, propaganda - Matija.Krnc. Nov ejše podatke o poteku priprav bomo posredovali v prihodnjih šte-v ilkah G V. Matija Krnc Strelska družina ZORKO iz tozda Kovinski obrati Maribor je pred novim letom pripravila za člane kolektiva družabno srečanje, seveda ob merjenju moči v streljanju z zračno puško po prav ilih tekmovanja strelske zveze. Vsak član kolektiva je imel mož- V spomin Željko Miletovič Neverjetna se nam je zdela žalostna vest, da je 8. januarja letos nehalo biti srce našega sodelavca Željka Miletoviča inštruktorja učencev v tozdu GE Maribor. Željko se je rodil 22. februarja 1938. leta v Brezi pri Sarajevu. Po končani srednji šoli je prišel v Maribor na študij stomatologije. Že kot študent je začel delati z učenci Gradisa. To delo je tako vzljubil, da je tudi po končanju Višje stomatološke šole v Mari- iiillill boru, ostal zvest Gradisu in nadaljeval delo kot inštruktor učencev. Generacije gradisovih učencev so Željku ostale zahvalne za ves trud in energijo, ki jo je vložil v vsakodnevno delo z njimi. Željko ni bil samo dober pedagoški delavec. Bil je tudi aktiven družbenopolitični delavec v tozdu in izven njega. Bil je podpredsednik IO OO ZS tozda GE Maribor, delegat krajevne skupnosti Studenci v mestni konferenci SZDL Maribor in član ZKJ. Svojo vsestranost je Željko dokazoval tudi na športnem področju. Več let je bil predsednik strelskega društva, sodeloval je pri adaptaciji športnega doma Partizan V Mariboru in pri gradnji rekreacijskega naselja pri Puli. Kljub vsem tem zadolžitvam in aktivnostim je Željko naraje delal z mladimi. Ni mu nikoli bilo žal popoldneva ali večera. Razdajal se je, zato je tudi smrt prišla nenadejano in prehitro. Lik Željka Miletoviča bo ostal v nas v trajnem spominu. Sodelavci Zahvali Vsem, ki ste mi izrekli sožalje in spremili no zadnji poti tragično preminulega očeta; predvsem sodelavcem TOŽI) Strojno prometnega obrala sc iskreno zahvaljujem. Janez Zupan Ob zelo boleči izgubi mojega očeta se najtopleje zahvaljujem sodelavcem tozda GE Ravne na Koroškem. Zahvaljujem se za venec in ostalo pomoč, ki sem je bila deležna ob pogrebu. Terezija Mamič Qj(, i|',ortiTI^.OV VESTNIK je glasilo delavcev delovne organizacije GIP Gradis Ljubljana. Izdaja ga Odbor za luC-iie DO v sestavi; predsednica Karolina Vodopivec, člani Štefan Rac, Sonja Gračanič, Rudolf Ured . > Miranda Cattonaro in tajnik Gojmir Bemot. Glavni in odgovorni urednik je Cveto Pavlin. Člani b,mi e8a odbora so: Milenko Nikič, Vesna Gregorič, Alojz Remec, Rudolf Ludvik, Vlado Forbici, Vinko •is|ta'j*n’ *an* Klančar, Aleksander Bojanič in Tatjana Savinšek. Tehnični urednik je Matija Krnc. Glasilo tiska «ka i7? Ljudska pravica Ljubljana, naslov uredništva: GIP Gradis Ljubljana, Gradisov vestnik, Šmartin-*•* Ljubljana, telefon 441-422 int. 232 ali 220. nost pokazati, koliko zmore v tej veščini, seveda s tem, da so »profesionalci« — (aktivni strelci strelske družine) bili izven konkurence. Prvim trem je strelska družina pripravila spominske medalje in plakete. Tudi za zadnjega se je našla nagrada ih plaketa. Rezultati pa so bili primerni amaterjem — rekreativcem in sicer od 100 možnih zadetih krogov so bili razvrščeni od zadetih 10 pa do presenetljivo dobrega rezultata 84 zadetih krogov. Razveseljivo je, da je temu najboljšemu rezultatu sledilo kar lepo število udeležencev. Le-teh je bilo nekaj več kot 50. S tem je bil dosežen osnovni namen družine, da animira v našem kolektivu čim večje število delavcev, ki so sposobni in pripravljeni aktivno sodelovati v družini Zorko. Kakor celotna naša družba, tako ima tudi naša strelska družina.likvidnostne težave. Da bi izboljšala »devizno likvidnostni primanjkljaj« (strelivo in orožje nabavljamo iz uvoza) je družina pripravila-za vse člane kolektiva bogat srečolov. Vse dobitke so člani družine priskrbeli na prostovoljni bazi — nekaj v samem tozdu — večino pa izven. Glavni dobitek je bil »pralni stroj na dve fazi pranja«. Ostali dobitki so bili primerni ceni srečke (50 din). Tako je bil dosežen v celoti namen strelske družine — animirati sposobne strelce in rešiti se likvidnostnih težav. A. H, Nagradna križanka v tej številki Rešitve pošljite na naslov: GIP Gradis Ljubljana, Šmartin-ska 134 a, Uredništvo Gradisovega vestnika — Nagradna križanka. Pri žrebanju bomo upoštevali rešitve, ki jih bomo prejeli do 6. februarja 1985. Nagrade reševalcem novoletne križanke Reševalci iz različnih krajev naše domovine in tudi iz tujine ste nam poslali 82 rešitev. To sporočilo bo razveselilo naslednje: 500 din prejme Janez Debevc iz tozda KO Ljubljana 400 din — Alojz Butina, tudi iz tozda KO Ljubljana 300 din — Pavel Toni, ravno tako iz tozda KO Ljubljana 200 din — Drago Dolenc iz tozda Biro za projektiranje Ljubljana 100 din — Ani Vončina iz Celja, ulica 14. divizije 8 Uredništvo VZDEVEK GIASBEM* IMF IN PRIIMEK NAŠEGA N«DANJ. 5M l/ČACJA -SKAKALCA KUHINJSKA POSOPA SVETINOV ROMAN GOZDNI PELAVEC ENAK/ GRKI OSKRO-PITEV 5 KRVJO DU5A UMRLFGA PCI STAR. SLOVANIH NASLAJANJ F OB TUJIH MUKAH SLABA ŠOLSKA -OCENA NEKDANJI RUSKI MONARH PREDI -VALCI IRAKA SESTAVIL’- JOŽE PETELIN OTkOK CVETJA PRAZNO- VANJE POROKE KLIC K BOGU UGASNJEN OGOREK PEVEC MONTfNO GLAVNO MESTO MOLPA -VIJE DEL STATEV DIMITRIJE JUGOVIČ TVOREC GLASBILO ROG, TUD! HOM VELIK GOSTINSKI OBJEKT ~Z00f staR,n OKVARA, POŠKODBA HRVAŠKI OPERNI SKLADATEV RADIJ DOMAČA OMIKA IMENA IVAN LED NA CESTI GRADBENA DEJAV- NOST OKRASNA PTICA PETER SVET VEZNIK MORSKI SESALEC PREBIVA- LEC ATIKE MUČENEC NEMŠKA REKA GEOMET- RIJSKI IZRAZ ALUMINIJ SRD, BES ANTONA LJUBLJANA! COROVfE ter SADNI ŠKODLJIVEC UPAD, VDRTJE LIVDSKO IME ZA DENAR -/00 rt« SLOVENSKI SLIKAR /MIHA/ VODNA KATAST- ROFA BOKSARSKA KATfOOm JAPONSKA LUKA VISOKO EVROPSKO GORSTVO LETOVlSCt NAPIPRIPI PEL SKLADBE ITALIJANSKA KEKA PO DVOJICA DUŠAH \člč DIVJI AVSTRALSKI PES ALBERT PAPLER kujSa OBLIKA IMENA BENJAMIN GR. BOG PASTIRJEV OBRAMBNI NASIP DINAR. IGRALKA RINA VESOLJ - SKA PSIČKA VSTNIČNI GLAS V SLOVNICI NEKDANJI SMUČAR -SKAKALEC »RA DL ISKANJE SKRITEGA KRIMINALCA___ PRETRE- SANJE OSCAR To\m RANO -ČELNI K AZIJSKI POLOTOK VRSTA SKLADBE iž@ VULKAN NA ETNI KRAJ NA PRIMORSKEM JUG ORIZELJ MILANSKA OPERA KAL, BACIL ga* PANČEVO POKRAJINA V VIETNAMU PR/REGI FRNIKOLA LOJZE ’>KOE LES ZA LADJE IGRALKA EK&EKG SIMON JENKO RIMSKI CESAR NIZOZEM- SKA SLOVENSKI SLIKAR /matija/ udelUe- NEC S//U7-SKEALKE *