0 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA JEDRSKO VARNOST Poročilo o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji leta 2008 maj 2009 Pripravljeno na Upravi Republike Slovenije za jedrsko varnost v sodelovanju z: • Upravo Republike Slovenije za varstvo pred sevanji, • Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje, • Ministrstvom za notranje zadeve, • Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, • Ministrstvom za gospodarstvo. Potrdil Strokovni svet za varstvo pred sevanji in jedrsko varnost. maj 2009 UREDNIK: dr. Andrej Stritar, Polonca Mekicar ŠTEVILKA URSJV: ursjv/dp- 143/2009 ŠTEVILKA ISSN: issn 1885-4075 NASLOV: URSJV, Železna cesta 16, p. p. 5759, 1001 Ljubljana TELEFON: +386-1/472 11 00 TELEFAKS: +386-1/472 11 99 ELEKTRONSKI NASLOV: gp.ursjv@gov.si SPLETNA STRAN URSJV: http://www.ursjv.gov.si/ KAZALO 1 UVOD........................................................................................................7 2 VARNOST MED IZVAJANJEM DEJAVNOSTI................................................8 2.1 Obratovanje jedrskih objektov.................................................................8 2.1.1 Nuklearna elektrarna Krško................................................................................8 2.1.2 Spremembe v Nuklearni elektrarni Krško............................................................16 2.1.3 Vpliv okolice na Nuklearno elektrarno Krško........................................................16 2.2 Raziskovalni reaktor TRIGA....................................................................17 2.3 Centralno skladišče radioaktivnih odpadkov v Brinju..............................18 2.4 Izvajanje sevalnih dejavnosti in uporaba virov sevanj...........................19 2.4.1 Uporaba virov sevanja v industriji in pri raziskavah..............................................20 2.4.2 Izredni dogodki..............................................................................................22 2.4.3 Uporaba virov sevanj v zdravstvu in veterinarstvu...............................................22 3 RADIOAKTIVNOST V OKOLJU..................................................................26 3.1 Spremljanje radioaktivnosti v okolju......................................................26 3.2 Obratovalni monitoring jedrskih in sevalnih objektov.............................27 3.2.1 Nuklearna elektrarna Krško..............................................................................27 3.2.2 Raziskovalni reaktor TRIGA in Centralno skladišče radioaktivnih odpadkov v Brinju...........................................................................................................29 3.2.3 Nekdanji rudnik urana Žirovski vrh....................................................................31 3.3 Opozorilni monitoring radioaktivnosti v okolju ....................................... 33 3.4 Prejete doze sevanja prebivalcev v Sloveniji..........................................33 4 VARSTVO DELAVCEV PRED SEVANJI IN OBSEVANOST V ZDRAVSTVU............................................................................................35 5 RAVNANJE Z RADIOAKTIVNIMI ODPADKI TER RADIOAKTIVNIMI IN JEDRSKIMI SNOVMI........................................................................... 37 5.1 Izvajanje nacionalnega programa ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom................................................37 5.2 Radioaktivni odpadki in izrabljeno jedrsko gorivo v Nuklearni elektrarni Krško......................................................................................37 5.2.1 Ravnanje z nizko in srednje radioaktivnimi odpadki .............................................37 5.2.2 Ravnanje z izrabljenim gorivom........................................................................38 5.3 Radioaktivni odpadki na Institutu »Jožef Stefan«..................................39 5.4 Radioaktivni odpadki v zdravstvu ........................................................... 39 5.5 Izvajanje javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki.....................40 5.5.1 Upravljanje Centralnega skladišča radioaktivnih odpadkov....................................40 5.5.2 Izbor lokacije in načrtovanje odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov.....40 5.6 Odprava posledic rudarjenja Rudnika Žirovski vrh..................................41 5.7 Čezmejni promet radioaktivnih in jedrskih snovi....................................42 5.8 Sklad za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK..................................................................................... 43 6 NEZGODNA PRIPRAVLJENOST................................................................45 6.1 Medijski alarm v Evropi zaradi izrednega dogodka v NEK 4. junija 2008.......................................................................................................46 7 NADZOR NAD SEVALNO IN JEDRSKO VARNOSTJO..................................48 7.1 Zakonodaja............................................................................................. 48 7.2 Strokovni svet za sevalno in jedrsko varnost..........................................48 7.3 Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost......................................48 7.4 Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji...............................49 7.5 Pooblaščeni izvedenci.............................................................................50 7.6 Jedrski pool GIZ.....................................................................................51 8 NADZOR NAD NEŠIRJENJEM JEDRSKEGA OROŽJA IN VAROVANJE RADIOAKTIVNIH SNOVI.........................................................................52 9 RAZISKOVALNA DEJAVNOST, KI JO JE USMERJALA URSJV.....................55 10 MEDNARODNO SODELOVANJE................................................................57 10.1 Mednarodna agencija za atomsko energijo.............................................57 10.2 Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj - Agencija za jedrsko energijo.....................................................................................57 10.3 Sodelovanje z Evropsko unijo.................................................................58 10.4 Sodelovanje z drugimi združenji.............................................................59 10.5 Sodelovanje na podlagi mednarodnih pogodb........................................59 10.6 Uporaba jedrske energije po svetu.........................................................61 10.7 Sevalna in jedrska varnost v svetu.........................................................63 11 SEZNAM ORGANIZACIJ S SPLETNIMI NASLOVI......................................65 12 VIRI........................................................................................................66 KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1: Najpomembnejši obratovalni kazalniki leta 2008..........................................................9 Preglednica 2: Časovna analiza obratovanja NEK leta 2008 ................................................................9 Preglednica 3: Število rentgenskih naprav v zdravstvu in veterinarstvu glede na njihovo namembnost.........................................................................................................22 Preglednica 4: Število rentgenskih naprav v zdravstvu in veterinarstvu glede na lastništvo..................23 Preglednica 5: Obsevna obremenitev prebivalstva zaradi radioaktivne kontaminacije okolja v Sloveniji leta 2008 .................................................................................................27 Preglednica 6: Ocene za delne izpostavljenosti odraslega prebivalca zaradi zračnih in tekočinskih emisij iz Nuklearne elektrarne Krško leta 2008...........................................................29 Preglednica 7: Efektivne doze za povprečnega odraslega prebivalca v okolici nekdanjega rudnika urana na Žirovskem vrhu........................................................................................32 Preglednica 8: Obremenitev odraslih posameznikov iz prebivalstva zaradi obratovanja objektov in zaradi splošne kontaminacije leta 2008 (mejna doza je 1 mSv, naravno ozadje pa 2,5 do 2,8 mSv).....................................................................................................34 Preglednica 9: Število delavcev v posameznih panogah po intervalih prejetih doz sevanja (mSv)..........36 Preglednica 10: Število jedrskih elektrarn in njihova moč po državah sveta..........................................62 KAZALO SLIK Slika 1: Časovni diagram moči NEK 2008 ......................................................................................10 Slika 2: Proizvodnja električne energije v Sloveniji..........................................................................10 Slika 3: Hitre zaustavitve reaktorja - ročne in samodejne................................................................11 Slika 4: Normalne zaustavitve reaktorja - načrtovane in nenačrtovane.............................................11 Slika 5: Faktor prisilne zaustavitve...............................................................................................12 Slika 6: Skupinska izpostavljenost sevanju....................................................................................12 Slika 7: Število nenačrtovanih sprožitev SI sistema........................................................................13 Slika 8: Faktor zanesljivosti goriva (FRI) (če je manjši od 0,02 GBq/m3, je gorivo brez poškodb) .........16 Slika 9: Vrste in količine v Centralno skladišče radioaktivnih odpadkov sprejetih radioaktivnih odpadkov.......................................................................................................................19 Slika 10: Porazdelitev števila virov sevanja glede na namen in uporabo (brez rentgenov in ionizacijskih javljalnikov požara).......................................................................................21 Slika 11: Delež diagnostičnih rentgenskih naprav glede na njihovo kakovost v obdobju 1997-2008........24 Slika 12: Letne efektivne doze prebivalstva prek prehranjevalne verige zaradi splošne radioaktivne kontaminacije okolja z radionuklidoma 137Cs in 90Sr v Sloveniji.............................................27 Slika 13: Emisije 222Rn iz skladišča NSRAO na Brinju.........................................................................30 Slika 14: Letni prispevki k efektivni dozi povprečnega odraslega prebivalca zaradi Rudnika Žirovski vrh ...........................................................................................................................32 Slika 15: Količine radioaktivnih odpadkov v skladišču Nuklearne elektrarne Krško................................38 Slika 16: Število letno zamenjanih izrabljenih gorivnih elementov in število vseh takih elementov v bazenu Nuklearne elektrarne Krško...................................................................................39 Slika 17 : Tranzit izrabljenega jedrskega goriva iz Budimpešte do Luke Koper (lokacija železniška postaja Hodoš)...............................................................................................................43 1 UVOD Leta 2008 v Republiki Sloveniji ni bilo dogodkov, ki bi sevalno ogrozili prebivalstvo. Večjih posebnosti pri izvajalcih sevalnih dejavnosti in upravljavcih objektov ni bilo. Prebivalce Slovenije in Evrope pa je junija pretirano razburilo intenzivno medijsko pokrivanje okvare v Nuklearni elektrarni Krško, ki pa sama po sebi ni ogrozila okolja. Nuklearna elektrarna Krško je obratovala celo leto brez remonta. Leta 2008 je proizvedla skupno 6,27 GWh elektrike in dosegla razpoložljivost 98,68 %. Spremljanje radiološke obremenjenosti okolja v Sloveniji ni pokazalo odstopanj od običajnih vrednosti. Prav tako ni bilo večjih težav pri izvajalcih sevalnih dejavnostih in imetnikih virov ionizirajočega sevanja. V nekdanjem rudniku urana Žirovski vrh so zaključili sanacijo odlagališča jamske jalovine Jazbec, zaradi česar se je bistveno zmanjšala obremenjenost okolja z radonom. Postopek umeščanja v prostor odlagališča za nizko in srednje radioaktivne odpadke se še ni končal. Potekale so intenzivne razprave v občini Krško o tehnični primernosti lokacije Vrbina in o njeni družbeni sprejemljivosti. Razprave in morebitna končna privolitev lokalne skupnosti so se prenesle v leto 2009. Vzporedno se je nadaljeval postopek na podobni lokaciji v sosednji občini Brežice, kjer pa procesi zaostajajo za več mesecev. Na začetku leta 2008 sprejeta uredba o preverjanju radioaktivnosti pošiljk odpadnih kovin je pokazala rezultate. Med letom so uvozniki odpadnih surovin in predelovalci kovin premerili okoli 86.000 pošiljk, neželenih dogodkov, ki bi ogrozili delavce in prebivalstvo, pa ni bilo. Slovenija je v prvi polovici leta uspešno predsedovala EU. V sklopu tega je vodila tudi delo Atomic Question Group, ki pokriva področja sevalne in jedrske varnosti. Dr. Andrej Stritar, direktor Uprave RS za jedrsko varnost, je od konca leta 2007 vodil Skupino visokih predstavnikov za jedrsko varnost in radioaktivne odpadke EU, kjer je koordiniral napore upravnih organov za jedrsko in sevalno varnost vseh držav EU, da bi izboljšali skupne ureditve na teh področjih. Konec leta so začeli s pripravo nove direktive o jedrski varnosti v EU. Hkrati s tem poročilom, ki je namenjeno širši zainteresirani javnosti, smo pripravili tudi razširjeno poročilo. V njem so vse podrobnosti in podatki, ki bi utegnili zanimati ožjo strokovno javnost. Dosegljivo je v elektronski obliki na spletni strani URSJV (www.ursjv.gov.si). 2 VARNOST MED IZVAJANJEM DEJAVNOSTI 2.1 Obratovanje jedrskih objektov Po Zakonu o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti je jedrski objekt »objekt za predelavo in obogatitev jedrskih snovi ali izdelavo jedrskega goriva, jedrski reaktor v kritični ali podkritični sestavi, raziskovalni reaktor, jedrska elektrarna in toplarna, objekt za skladiščenje, predelavo, obdelavo ali odlaganje jedrskega goriva ali visoko radioaktivnih odpadkov in objekt za skladiščenje, obdelavo ali odlaganje nizko ali srednje radioaktivnih odpadkov«. V Sloveniji so leta 2008 obratovali trije taki objekti: Nuklearna elektrarna Krško, raziskovalni reaktor TRIGA pri Institutu »Jožef Stefan« in Centralno skladišče radioaktivnih odpadkov v Brinju. 2.1.1 Nuklearna elektrarna Krško 2.1.1.1 Obratovanje in obratovalni kazalniki V Nuklearni elektrarni Krško (NEK) so leta 2008 proizvedli 6.272.813,7 MWh (6,3 TWh) bruto električne energije na izhodu generatorja oziroma 5.972.030,5 MWh neto električne energije, ki je bila oddana v omrežje. Letna proizvodnja je bila za 1,39 % višja od načrtovane (5.890.000 MWh). V reaktorju je potekala verižna reakcija (tj. je bil kritičen) 8.678,90 ure ali 98,80 % celotnega števila ur v tem letu. Proizvodnja toplotne energije reaktorja je znašala 17.239.672,30 MWh. Za varno obratovanje jedrske elektrarne je odgovorno osebje NEK, d.o.o, upravni in inšpekcijski nadzor nad jedrsko varnostjo pa opravlja Uprava RS za jedrsko varnost. Inšpekcija je opravila 47 rednih inšpekcijskih pregledov, dva nenapovedana inšpekcijska pregleda ter en izredni inšpekcijski pregled v NEK. Nenapovedana inšpekcijska pregleda sta bila rutinske narave in sta obsegala pregled dela v glavni komandni sobi in obhod tehnološkega dela elektrarne. Izredni inšpekcijski pregled je bil izveden 5. 6. 2008 zaradi nenormalnega dogodka, to je prisilne zaustavitve elektrarne 4. 6. 2008, do katere je prišlo zaradi puščanja izolacijskega ventila na sistemu za merjenje temperature reaktorskega hladila. Z vidika varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji NEK nadzira tudi Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji (URSVS). Leta 2008 je izvedla tri inšpekcijske preglede, ki so obravnavali usposabljanje iz varstva pred sevanji, doze izpostavljenih delavcev in ukrepe varstva pred sevanji. Leta 2008 je bil en dogodek, ki je zahteval takojšnje ukrepanje inšpekcije URSJV. Na podlagi inšpekcijskega pregleda dne 2. 10. 2008 je inšpekcija prepovedala uporabo modifikacije 459-BD-L »Izolacija BD v primeru zloma cevovoda« in sicer do zaključka upravnega postopka in odobritve te modifikacije, ki jo je izdala URSJV. NEK je spoštovala odločitev inšpekcije in modifikacije ni uporabljala v operativni funkciji do omenjene odobritve. Najpomembnejši obratovalni kazalniki NEK so prikazani v spodnjih preglednicah, njihovo gibanje skozi leta pa v nadaljevanju poročila. Obratovalni kazalniki potrjujejo stabilno in varno obratovanje elektrarne. Preglednica 1: Najpomembnejši obratovalni kazalniki leta 2008 Varnostni in obratovalni kazalniki Leto 2008 Povprečje (1983-2008) Razpoložljivost [ %] 98,68 85,64 Izkoriščenost [%] 102,08 83,01 Faktor prisilne zaustavitve [%] 1,32 1,14 Realizirana proizvodnja [GWh] 6.272,81 4.936,42 Hitre zaustavitve - samodejne [št. zaustavitev] 0 2,77 Hitre zaustavitve - ročne [št. zaustavitev] 0 0,15 Nenačrtovane normalne zaustavitve [št. zaustavitev] 1 0,92 Načrtovane normalne zaustavitve [št. zaustavitev] 0 0,81 Poročila o izrednih dogodkih [št. poročil] 7 4,35 Trajanje remonta [dnevi] 0 46,4 Faktor zanesljivosti goriva (FRI) [GBq/m3] 3,7-10"4 7,84-102 Preglednica 2: Časovna analiza obratovanja NEK leta 2008 Ure Odstotek Število ur v letu 8784 100 Trajanje obratovanja elektrarne (na omrežju) 8667,87 98,68 Trajanje zaustavitev 116,13 1,32 Trajanje remonta 0 0 Trajanje načrtovanih zaustavitev 0 0 Trajanje nenačrtovanih zaustavitev 116,13 1,32 Na sliki 1 je letni diagram obratovanja NEK. Iz njega je razvidno, da zaradi 18 mesečnega gorivnega cikla ni bilo rednega remonta in zamenjave goriva. Elektrarna se je enkrat nenačrtovano normalno zaustavila zaradi povečanega puščanja primarnega kroga. Hitrih zaustavitev leta 2008 ni bilo. Proizvedena energija na generatorju: 6.272.813,7 MWh Proizvedena energija na pragu: 5.972.030,5 MWh Razpoložljivost: 98,7 % Izkoriščenost : 102,1 % Slika 1: Časovni diagram moči NEK 2008 Na sliki 2 je primerjava po letih med proizvodnjo električne energije v Sloveniji v jedrski elektrarni, hidroelektrarnah in termoelektrarnah. Vidimo, da se je proizvodnja električne energije v zadnjih letih ustalila na približno 13 TWh. Leta 2008 je proizvodnja električne energije presegla 14 TWh predvsem zaradi ugodnih vremenskih razmer in povišanja proizvodnje hidroelektrarn, pa tudi zaradi izostanka letnega remonta v NEK. 16000 14000 12000 g 10000 g 8000 [6000 4000 2000 0 o/ k 0> 0> 0> Os Q> w Os w O) k o cy O Q O CT o CT Ä o? oP d? oP o? o? o? cg» d? c^ c^ c§J c§J c^ ^ ^ c^ <$> -p NNNKNKNNKNNNKNNNNIVtViViViViViViViV fV □ Jedrska □ Hidro □ Termo leto Slika 2: Proizvodnja električne energije v Sloveniji Na slikah 3 in 4 je prikazano število zaustavitev elektrarne v posameznem letu. 16 14 12 .-I 10 I 8 m ^ 6 >« 4 2 n n □ Ro čne □ Samodejne leto 0 Slika 3: Hitre zaustavitve reaktorja - ročne in samodejne 5 4 ìg ■S 3 t m 3 2 -i—» >w □ NačrtovaneD Prisilne leto 1 0 Slika 4: Normalne zaustavitve reaktorja - načrtovane in nenačrtovane Zaustavitve verižne reakcije v reaktorju so razvrščene v dve skupini: v hitre in normalne. Hitre so posledica delovanja varovalnega sistema reaktorja, ki se sproži samodejno ali ročno. Normalne zaustavitve pa so tiste, ki potekajo normalno s postopnim zmanjšanjem moči in so razdeljene naprej na nenačrtovane, načrtovane in remont kot posebno vrsto načrtovanih zaustavitev. V letu 2008 je prišlo do ene nenačrtovane zaustavitve. Z leti lahko opazimo postopno ustalitev števila hitrih zaustavitev (v povprečju manj kot ena na leto). Leta 2008 hitrih zaustavitev ni bilo. Na sliki 5 je prikazan faktor prisilne zaustavitve. Ta faktor je razmerje med številom ur trajanja nenačrtovanih zaustavitev in celotnim številom ur v tem obdobju. Podan je v odstotkih. Leta 2008 je prišlo do ene nenačrtovane zaustavitve v trajanju 116,13 ur, zato je ta faktor 1,32 %. 9 8 7 6 5 £4 3 2 1 0 trn n _ _ n n J? J? J? J? J? J? J? s? s? s? J? s? s? s? J? J? J? $ $ $ $ $ $ $ leto Slika 5: Faktor prisilne zaustavitve Na sliki 6 je prikazana skupinska (kolektivna) izpostavljenost sevanju v NEK. Vrednost tega kazalnika za leto 2008 je 146 človek mSv in je pod ciljno vrednostjo NEK 150 človek mSv (za leto 2008). Nizka vrednost skupinske izpostavljenosti je posledica izostanka remontnih aktivnosti, ki najbolj prispevajo k vrednosti tega kazalnika. o> of ¥ ej o,- qr òr or o cr o cT o cr o & &> &> &> &> &> &> &> &> ^ ^ „<3> „<3> „<3> „<3> leto Slika 6: Skupinska izpostavljenost sevanju Na sliki 7 je število nenačrtovanih sprožitev sistema za visokotlačno vbrizgavanje. Leta 2008 ni bilo nobene sprožitve tega sistema. Skupno število sprožitev od začetka komercialnega obratovanja je deset. n leto Slika 7: Število nenačrtovanih sprožitev SI sistema 2.1.1.2 Nadzor NEK s pomočjo varnostno-obratovalnih kazalnikov URSJV je konec leta 2007 začela spremljati razmere v NEK s pomočjo 46 kazalnikov, ki kažejo stanje jedrske varnosti in obratovanja. NEK je pred tem že nekaj let vzdrževala svoj nabor tovrstnih kazalnikov. Večina kazalnikov URSJV je enakih NEKovim, nekaj pa jih je razvitih prav za potrebe upravnega nadzora. Podatke za kazalnike URSJV pridobiva mesečno in z njihovo pomočjo predvsem išče potencialne slabosti, ki bi lahko pripeljale do slabšanja jedrske varnosti ali celo kršenja predpisov v prihodnosti. Uporaba kazalnikov je olajšana s pomočjo grafičnega prikaza, saj sistem puščic in barv uporabniku hitro pokaže potencialne probleme. Leta 2008 je uporaba varnostno-obratovalnih kazalnikov postala utečena rutina, ki je predvsem zelo učinkovito orodje za komunikacijo med NEK in URSJV. URSJV enkrat mesečno sporoča v NEK trenutno stanje kazalnikov in ji s tem da možnost izvedbe popravnih ukrepov. 3 2 1 0 2.1.1.3 Poročila o nenormalnih dogodkih v NEK Poročanje o nenormalnih dogodkih je določeno s pravilnikom, v katerem so naštete vrste nenormalnih dogodkov. NEK je leta 2008 poročala URSJV o šestih nenormalnih dogodkih, ki niso ogrozili jedrske in radiološke varnosti objekta. Poleg omenjenih dogodkov, ki niso imeli za posledico zaustavitve elektrarne, je bilo osebje NEK primorano nadzorovano ustaviti elektrarno zaradi puščanja primarnega reaktorskega hladila. Navkljub ogrožanju jedrske in radiološke varnosti objekta pa ta dogodek ni imel negativnih posledic za okolico. Dogodek je minil brez izpusta radioaktivnih snovi v okolje, njegov potek pa je bil ves čas pod nadzorom, tako da ni bilo potrebe po sprožitvi avtomatskih zaščitnih sistemov elektrarne. URSJV je spremljala in ocenjevala vse dogodke in odpravo njihovih posledic. Pet dogodkov je bilo na URSJV dodatno obravnavanih in zaključenih z analizo v omejenem obsegu, medtem ko sta se analizi za dogodka «Nezaželena aktivacija protipožarnega sistema na transformatorju« in »Izpad ventilatorja pri mesečnem testu dizel generatorja« prenesli v leto 2009. Neoperabilna električna črpalka protipožarnega sistema Po uspešno opravljenem mesečnem testu 14. 2. 2008 ni bilo možno zagotoviti avtomatske pripravljenosti električno gnane protipožarne črpalke na zagon, zato je bila ob 11.58 razglašena njena neoperabilnost. Vzrok je bila nečistoča na osi ventila, ki je blokirala ventil pri 80 % odprtosti, zaradi česar ni bilo mogoče vzdrževati tlaka na tlačni strani črpalke. Po čiščenju ventila je bila črpalka ob 15.15 razglašena za operabilno. Tovrstna odpoved ventila se je zgodila prvič, saj je protipožarni sistem napolnjen s čisto, demineralizirano vodo. Operabilnost protipožarnega sistema sta zagotavljali dizelsko gnani črpalki ter električna črpalka z manjšo kapaciteto. Neuspešen zagon dizelskih generatorjev 28. 2. 2008 je bila med mesečnim preizkusom zaradi predolgega časa zagona ob 10.02 razglašena neoperabilnost dizelskega generatorja številka 2. Zagonski čas 10,63 sekunde je bil daljši od dovoljenih 10 sekund zaradi nesklenjenega tokokroga kontaktorja začetnega vzbujanja generatorja. Generator se je med testom samovzbudil z rema-nentnim magnetizmom, kar je povzročilo nekaj sekundno zakasnitev zagona. Vzrok za prekinjen tokokrog je bilo neskladno nalaganje relejev, premik relejev pa je bil verjetno povzročen med izvajanjem del na sosednji opremi med zadnjim remontom. Releja sta bila nato pravilno nameščena in po ponovnem testu z zagonskim časom 8,5 sekunde je bil ob 19.07 dizelski generator ponovno operabilen. Nezaželena aktivacija protipožarnega sistema na transformatorju 6. 3., 4. 10. in 5. 10. 2008 je prišlo do aktivacije pršilnega sistema za gašenje požara na transformatorju številka 1, čeprav ni bilo požara. Prvo aktivacijo je povzročil močan veter, ki je preusmeril tok toplotnega zraka iz hladilnih naprav transformatorja proti dvema toplotnima javljalnikoma. Kot dolgoročna korektivna akcija je bilo tedaj predvideno preverjanje ustreznosti lokacij toplotnih javljalnikov. Tudi naslednji dve aktivaciji, ki sta bili javljeni kot en dogodek, sta imeli enak vzrok kot aktivacija marca. 13. 10. 2008 sta bila sporna toplotna javljalnika prestavljena na drugo lokacijo. V začetku leta 2009 naj bi NEK dostavila URSJV analizo protipožarne varnosti glavnih transformatorjev. Izpad ventilatorja pri mesečnem testu dizelskega generatorja 27. 3. 2008 je med mesečnim preizkusom dizelskega generatorja prišlo ob startu ventilacije prostora dizelskega generatorja do izpada odklopnika ventilacijske enote in s tem do zaustavitve ventilatorja. Vzrok za zaustavitev ventilatorja je bila prenizka nastavitev magnetne zaščite odklopnika. Odklopniki ventilacijskih enot hlajenja prostorov dizelskih generatorjev so bili zamenjani v zadnjem remontu z novimi. Delovanje novih odklopnikov je bolj natančno, zato so se zaradi starih nastavitev zaščit odzvali nezaželeno na impulze nesimetričnih komponent toka, ki so prisotni ob zagonu ventilatorja. Med preizkusom je generator deloval 34 minut brez hlajenja prostora, zaradi česar je narasla temperatura prostora 1,5 metra nad tlemi na 37 °C oziroma 3 metre nad tlemi na 41 °C. Čeprav je mejna temperatura prostora administrativno določena na 40 °C na generatorju med preizkusom ni bilo opaziti težav. Na odklopniku je bila izvedena nova nastavitev zaščite. Dizelski generator številka 2 je bil razglašen kot neoperabilen 4 ure in 29 minut zaradi neoperabilnosti podpornega sistema. Neoperabilna dizelska črpalka protipožarnega sistema Pri mesečnem preizkusu protipožarne črpalke 10. 4. 2008 ob 9.22 dizelski motor na signal nizkega tlaka v protipožarnem sistemu ni začel samodejno delovati. Pri tem se je pojavil alarm za prekoračitev vrtljajev motorja. Pri pregledu stikal niso odkrili napake, zato so ponovno naredili preizkus, ki je bil uspešen, po 20 minutah delovanja pa se je zopet pojavil alarm za prekoračitev vrtljajev motorja, čeprav je obratoval z nazivnimi vrtljaji. Vzrok je bil v okvarjenem stikala za alarmiranje zaradi prekoračitve vrtljajev, zato so ga zamenjali. Po uspešno izvedenem preizkusu dizelske črpalke je bila ob 14.11 razglašena njena operabilnost. Zaustavitev elektrarne zaradi povečanega puščanja primarnega sistema 4. 6. 2008 so ob 15.07 operaterji zaznali povečano puščanje primarnega sistema. Izračunano puščanje 3 m3/h je bilo za tri velikostne razrede večje od puščanja med normalnim obratovanjem. Indikacija puščanja je bila potrjena z naraščanjem nivoja v zbiralniku drenaž in porastom vrednosti na monitorjih sevanja znotraj zadrževalnega hrama. Ker je bilo puščanje večje od dovoljenega (0,227 m3/h), so v skladu s tehničnimi zahtevami in navodili ob 16.50 pričeli s postopno redukcijo moči do zaustavitve. Ob 19.50 je bila verižna reakcija v reaktorju ustavljena. V vmesnem času niso bili doseženi pogoji, ki bi zahtevali samodejno zaustavitev elektrarne. Po vstopu v zadrževalni hram so naslednjega dne odkrili mesto puščanja na tesnilu izolacijskega ventila dvo palčnega cevovoda za merjenje temperature hladila primarnega kroga. Ventil so zamenjali z novim iz skladišča. Prostori in oprema, ki je bila izpostavljena puščajoči hladilni tekočini, so bili očiščeni in pregledani v skladu s programom nadzora korozije. 9. 6. 2008 je bil reaktor ob 5.20 znova kritičen, tj. ponovno se je začela verižna reakcija. Med celotnim dogodkom je izteklo približno 70 m3 hladila v drenažo zadrževalnega hrama. Izpustov v okolico ni bilo, prav tako so bile med korektivnimi dejavnostmi prejete doze delavcev znotraj zakonsko omejenih. Po mednarodni lestvici jedrskih dogodkov (INES) je bil omenjeni dogodek ocenjen z najnižjo stopnjo 0 - nepomembno za jedrsko varnost. Dogodek je sprožil izjemen medijski odziv, kar podrobneje je opisano v poglavju 6.1. 2.1.1.4 Celovitost goriva in aktivnost reaktorskega hladila Leto 2008 zajema del 23. gorivnega cikla, ki se je začel 6. novembra 2007 in naj bi trajal 18 mesecev do menjave goriva v letu 2009. Stanje gorivnih elementov v reaktorju (celovitost goriva) se spremlja posredno na podlagi izmerjenih specifičnih aktivnosti reaktorskega hladila. Za ta namen so primerni hlapni izotopi joda in cezija ter žlahtnih plinov. Izotopi ksenona, kriptona in joda kažejo na poškodbe goriva, iz meritev aktivnosti izotopov joda pa se lahko določi tudi velikost poškodbe in kontaminacijo hladila. Iz aktivnosti izotopov cezija se lahko oceni zgorelost poškodovanega goriva. Pogostost merjenja specifičnih aktivnosti različnih izotopov je odvisna od obratovalnih pogojev in stanja goriva. Glede na stanje goriva so opredeljeni štirje akcijski nivoji, ki podrobneje določijo pogostost vzorčenja ter popravne in preprečevalne ukrepe za ohranjanje integritete goriva. Do septembra 2008 ni bilo puščanja gorivnih palic v sredici 23. gorivnega cikla. Vrednosti aktivnosti izotopov so sledile spremembam moči reaktorja. Od 12. septembra pa so specifične aktivnosti izotopov začele naraščati zaradi netesnosti gorivnih palic. Na podlagi porasta specifičnih aktivnosti izotopa 133Xe so ocenili, da je bila v sredici ob koncu leta 2008 vsaj ena netesna gorivna palica. Relativno nizke vrednosti specifičnih aktivnosti jodovih izotopov v hladilu so kazale, da gre za majhno tesno puščanje gorivne palice. Kljub puščanju goriva so specifične aktivnosti hladila dosegle manj kot 1 % dovoljenih omejitev. Celovitost goriva spremljajo s t.i. faktorjem zanesljivosti goriva (FRI), ki pomeni specifično aktivnost 134I, korigirano s prispevkom 134I iz razpršenega urana v reaktorskem hladilnem sistemu, ki je normalizirana na konstantno vrednost hitrosti čiščenja primarnega hladila. Vrednost FRI, ki je manjša ali enaka 5-10-4 M-Ci/g (2-10-2 GBq/m3) po mednarodnih merilih predstavlja gorivo brez poškodb. Vrednosti FRI so narasle v zadnjih treh mesecih 2008, a so bile majhne, skladno z nizkimi vrednostmi specifičnih aktivnosti jodovih izotopov. Na koncu leta 2008 je FRI dosegel 9,8 % merila za gorivo brez poškodb. Vrednosti FRI za posamezne gorivne cikle so prikazane na sliki 8. 0,005 0,004 co 1 E ir 0,003 m O 0,002 ÜL LL 0,001 0,000 n 19 20 21 cikel 22 23 Slika 8: Faktor zanesljivosti goriva (FRI) (če je manjši od 0,02 GBq/m3, je gorivo brez poškodb) NEK je s firmo Westinghouse izvedla projekt t.i. rekonstitucije še uporabnega goriva v bazenu za izrabljeno gorivo. Pregledovali so posamezne gorivne palice, da bi ugotovili vzrok za njihove poškodbe oz. puščanje. Izvedli so pregled gorivnih elementov z ultrazvočno metodo, gorivnih palic z metodo vrtinčnih tokov ter vizualni pregled gorivnih palic. Stanje gorivnih rešetk so pregledali s fibroskopsko metodo. Našli so puščajoče gorivne palice v šestih gorivnih elementih. Vzrok puščanja enega od gorivnih elementov je bil tujek v primarnem hladilu, ki je poškodoval dve gorivni palici, od katerih pa je le ena puščala. Vzrok drugih poškodb je bila popolna obraba srajčk gorivnih palic na mestu stika z gorivnimi rešetkami. Delno obrabo srajčk gorivnih palic na stiku z gorivnimi rešetkami so opazili tudi na nekaterih pregledanih gorivnih palicah, ki pa niso puščale. Poškodovane gorivne palice so zamenjali s polnilnimi palicami iz nerjavnega jekla. Vse ostale pregledane gorivne palice, ki niso puščale, so bile vstavljene nazaj v gorivne elemente, iz katerih so bile izvlečene. Izvlečene poškodovane gorivne palice hranijo v posebnem vsebniku za shranjevanje gorivnih palic v bazenu za izrabljeno gorivo. 2.1.2 Spremembe v Nuklearni elektrarni Krško URSJV je v letu 2008 z upravnimi postopki elektrarni odobrila 14 sprememb in izdala soglasje za 16 sprememb, pri 12 spremembah pa je NEK v varnostnem presejanju ugotovila, da ni odprtega varnostnega vprašanja in je o njih le obvestila URSJV po izvedbi. Na novo je bilo odprtih 20, od tega zaprtih 16 začasnih sprememb. 31. 12. 2008 je bilo odprtih 32 začasnih sprememb. Spremembe so bile izvedene na 44 sistemih NEK. Pripravljena je bila 15. izdaja dokumenta Končno varnostno poročilo, v katerem so bile upoštevane spremembe, odobrene do 1. 11. 2008. 2.1.3 Vpliv okolice na Nuklearno elektrarno Krško V okolici Nuklearne elektrarne Krško potekajo postopki umestitve v prostor za objekte, ki bi lahko vplivali na jedrsko varnost. Ministrstvo za obrambo predvideva razširitev letališča Cerklje in povečanje prometa na njem. URSJV je v smernicah za izvedbo državnega prostorskega načrta za letališče Cerklje zahtevala, da spremenjene dejavnosti na letališču ne vplivajo na varnost NEK. Predlagatelji državnega prostorskega načrta so zato med drugim pripravili tudi analizo, ki dokazuje, da povečanje prometa na letališču Cerklje ne bo več kot zanemarljivo vplivalo na varnost NEK. Julija 2007 je Vlada Republike Slovenije sprejela sklep o začetku priprave državnega prostorskega načrta za hidroelektrarno Brežice. Zbiranje smernic je potekalo do maja 2008. URSJV, ki je uvrščena med nosilke urejanja prostora, je pripravljala smernice za načrtovanje prostorske ureditve v sodelovanju z NEK. Glavni poudarki smernic so na zahtevah po zagotovitvi poplavne varnosti NEK, ohranitvi ponora toplote za hlajenje varnostnih sistemov NEK, zagotovitvi zunanjega električnega napajanja NEK, omejitvi posegov v območje omejene rabe okoli NEK, zagotovitvi hlajenja kondenzatorjev NEK s savsko vodo ter preprečitvi poslabšanja kakovosti savske vode zaradi obratovanja verige hidroelektrarn. V sklopu postopkov državnega prostorskega načrta za hidroelektrarno Krško in državnega prostorskega načrta za hidroelektrarno Brežice je Ministrstvo za gospodarstvo naročilo izdelavo študij za določitev medsebojnih vplivov verige hidroelektrarn in NEK ter drugih študij, povezanih s Savo in podtalnico na Krško-Brežiškem polju. Rezultati študije Izračun verjetne visoke vode kažejo na to, da je lahko ogrožena jedrska varnost NEK, saj so prekoračene projektne osnove NEK za zaščito pred zunanjimi poplavami lokacije elektrarne. Projektna zaščita NEK pred poplavami je urejena s protipoplavnimi nasipi ob Savi, ki so projektirani za zaščito pred deset-tisočletnimi pretoki 4272 m3/s. Pretoki, ki bi bili višji od deset-tisočletnih, naj bi se prelivali na poplavno območje na desnem bregu Save do pretokov največje možne visoke vode 6500 m3/s. Omenjena študija je na osnovi verjetnih visokih padavin in z uporabo modela porečja Save in pritokov določila novo vrednost vrednosti največje možne visoke vode, ki znaša 10.139 m3/s. Študija visokovodnih valov je obravnavala prevajanje valov skozi verigo hidroelektrarn. Rezultati odražajo hitrost potovanja vala skozi verigo hidroelektrarn in najvišji doseženi pretok. Študija je opozorila, da bočni prelivi v bazenu hidroelektrarne Brežice niso zadostni za odvajanje visokovodnih valov velikosti 3860 m3/s na poplavne površine. Rezultati študije porušitvenih valov kažejo, da porušitveni valovi dosežejo večje pretoke v primeru odprtja zapornic zaradi človeške napake kot pa v primeru poškodbe zapornic zaradi naravnih pojavov (potres). Za določitev gladin, ki na Krško-Brežiškem polju ustrezajo pretokom Save, se izdeluje študija hibridni hidravlični model dolvodno od hidroelektrarne Krško. NEK se je zaradi vseh naštetih sprememb in dognanj obvezala, da bo do konca leta 2009 pripravila načrt ukrepov za učinkovito obrambo pred poplavami v novih razmerah. V okviru državnega prostorskega načrta za gospodarsko središče Feniks je URSJV opozorila, da bi železniška povezava do Feniksa lahko posegala v območje omejene rabe prostora okoli NEK ter načrtovanega odlagališča radioaktivnih odpadkov in morebitnega drugega bloka jedrske elektrarne. Prav tako ima pomemben vpliv na poplavno varnost NEK tudi načrtovani potek ceste, ki se pripravlja v okviru državnega prostorskega načrta za povezovalno cesto od Krškega do Brežic, saj je trenutna trasa predvidena po protipoplavnih nasipih NEK ob Savi. 2.2 Raziskovalni reaktor TRIGA Reaktor TRIGA Mark II Instituta »Jožef Stefan« (IJS) je leta 2008 obratoval 128 dni in pri tem proizvedel 179,894 MWh toplote. Skupaj je bilo obsevanih 1295 vzorcev in sicer 1071 v vrtiljaku in kanalih in 224 v pnevmatski pošti. V hitri pnevmatski pošti ni bilo obsevanja, ker ni bilo zahtev uporabnikov zanje. Reaktor so uporabljal predvsem kot vir nevtronov za nevtronsko aktivacijsko analizo za Odsek za kemijo okolja in Odsek za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev Instituta »Jožef Stefan«. Reaktor so uporabljal tudi za izobraževanje 13 tečajnikov v okviru tečaja Tehnologija jedrskih elektrarn. Institut »Jožef Stefan« je na zahtevo inšpekcije iz decembra 2007 dostavil »Program razgradnje jedrskega objekta reaktor TRIGA Mark II na Institutu Jožef Stefan«. IJS v letu 2008 še ni podal vloge za odobritev programa občasnega varnostnega pregleda, kot je bilo zahtevano v inšpekcijskem zapisniku. Reaktor je obratoval samo v stacionarnem načinu. Sprememb sredice reaktorja ni bilo. Izrednih dogodkov ni bilo. Leta 2008 sta bili dve prisilni zaustavitvi zaradi izpada zunanjega električnega napajanja. Izrednih dogodkov leta 2008 ni bilo. Leta 2008 se število gorivnih elementov na lokaciji reaktorja ni spremenilo. 31. 12. 2008 je bilo na reaktorju skupaj 84 gorivnih elementov, od tega v reaktorju 59, v shrambi za sveže gorivo pa 25. Izrabljenih gorivnih elementov ni bilo. Vsi gorivni elementi so standardni z 12 % vsebnostjo urana in 20 % obogatitvijo. Nadzor z merilniki aktivnosti v reaktorski hali in meritvijo aktivnosti reaktorskega hladila kaže, da ni bilo poškodb goriva. Število osebja reaktorja se leta 2008 ni spremenilo: vodja (tretjinska polna zaposlitev), štirje operaterji (vodje izmene) in tajnica (polovična polna zaposlitev). Leta 2008 ni bilo projektnih sprememb reaktorja TRIGA niti ni bilo nerutinskih ali prvič izvedenih preizkusov. Osebje je opravljalo redne preglede in nadzor struktur, sistemov in komponent, pomembnih za varno obratovanje reaktorja. Ustanovljena je bila organizacijska enota OVC (Objekt vroča celica), ki deluje v okviru Reaktorskega infrastrukturnega centra. V organizacijski enoti OVC delajo vodja, ki je odgovoren za področje vročih celic, dva operaterja in delavec za varstvo pred ionizirajočimi sevanji. Vodja OVC je podrejen vodji Reaktorskega infrastrukturnega centra. Pri delovanju reaktorja, delu v vročih celicah in delu v nadzorovanem območju Odseka za znanosti o okolju je leta 2008 nastalo približno 200 litrov izrabljenih radioaktivnih snovi, ki so se ob koncu leta hranile v vroči celici. Služba za varstvo pred ionizirajočim sevanjem IJS jih bo po opravljeni karakterizaciji predala v Centralno skladišče RAO Brinje. 2.3 Centralno skladišče radioaktivnih odpadkov v Brinju Centralno skladišče radioaktivnih odpadkov (CSRAO) v Brinju pri Ljubljani upravlja Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO). Po prenovi leta 2005 je agencija dobila dovoljenje za poskusno obratovanje in začela normalno sprejemati radioaktivne odpadke malih proizvajalcev, ki je bilo podaljšano do 8. 1. 2008. Zaradi nepravočasno pripravljene vloge je bilo šele aprila 2008 izdano dovoljenje za redno obratovanje CSRAO z veljavnostjo do 18. 4. 2018. ARAO je pričela z izvedo projekta, financiranega iz sredstev EU, Izboljšanje ravnanja z institucionalnimi radioaktivnimi odpadki v Sloveniji, s katerim je bila dokončana podrobna karakterizacija odpadkov. Izvajalec del je bil konzorcij belgijskih družb in Instituta »Jožef Stefan«. Karakteriziranih je bilo 626 paketov radioaktivnih odpadkov in sicer 188 paketov posebnih odpadkov, 125 sodov, 110 paketov z javljalniki požara in 203 paketi z izrabljenimi zaprtimi viri sevanja. Nastalo je 154 sodov radioaktivnih odpadkov, od tega 64 sodov s stisljivimi, 36 sodov z nestisljivimi in 25 sodov z gorljivimi odpadki ter 9 sodov tekočih odpadkov, 13 sodov z deli javljalnikov požara in 7 sodov z izrabljenimi zaprtimi viri sevanja. Opravljen je bil inšpekcijski pregled z zaključkom, da mora ARAO izvesti pripravo in obdelavo vseh tekočih radioaktivnih odpadkov do konca leta 2009. ARAO je sprejela v skladiščenje radioaktivne odpadke 37 povzročiteljev in sicer 62 pakirnih enot zaprtih virov, 18 posebnih odpadkov in sedem sodov. Skupna prostornina na novo uskladiščenih odpadkov je bila 3 m3. Ob koncu leta 2008 je bilo število uskladiščenih pakirnih enot 458, od tega 345 sodov, 31 posebnih odpadkov in 82 zaprtih virov. V letu 2008 so uvedli nov sistem označevanja paketov z radioaktivnimi odpadki. Skupna aktivnost 80 m3 uskladiščenih odpadkov je ocenjena na 3,65 TBq. 180 160- Dzaprti viri re a ■u f 80 o o 60 > v >35 40 □ posebni odpadki 2007 2008 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 Opombe: Leto • Leta 2001 je bil uskladiščen 1 sod zaradi prepakiranja radijevih virov. • Leta 2003 sta bila uskladiščena 2 soda zaradi prepakiranja kobaltovih virov. • Leta 2005 je bilo uskladiščenih 95 sodov zaradi izvedbe projekta Phare Karakterizacija radioaktivnih odpadkov v centralnem skladišču v Brinju, 24 sodov pa je bilo sprejetih od drugih uporabnikov. • Leta 2008 je bilo uskladiščenih 154 sodov zaradi izvedbe projekta »Izboljšanje ravnanja z institucionalnimi radioaktivnimi odpadki v Sloveniji«, 7 sodov pa je bilo sprejetih od drugih uporabnikov. Slika 9: Vrste in količine v Centralno skladišče radioaktivnih odpadkov sprejetih radioaktivnih odpadkov Sprejeta je bila nova revizija Načrta ukrepov v primeru izrednih sevalnih dogodkov, ki definira način odzivanja v primeru izrednih dogodkov s podrobnimi delovnimi navodili. 2.4 Izvajanje sevalnih dejavnosti in uporaba virov sevanj Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti zahteva priglasitev namere o izvajanju sevalne dejavnosti in uporabe vira sevanja, oceno varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji, dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti ter dovoljenje za uporabo vira sevanja. Z oceno varstva izpostavljenih delavcev se vnaprej določita narava in velikost sevalnega tveganja za izpostavljene delavce, praktikante in študente ter izdela načrt optimizacije varstva pred ionizirajočimi sevanji pri izvajanju sevalne dejavnosti. Izdela jo delodajalec, ki pa se mora posvetovati s pooblaščenim izvedencem varstva pred sevanji. Lahko pa oceno izdela tudi pooblaščeni izvedenec. Leta 2008 je Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji (URSVS) potrdila 143 takih ocen. Inšpekcija URSJV je pri 32 pravnih subjektih izvedla skupaj 43 inšpekcijskih pregledov oziroma intervencij, povezanih z izvajanjem sevalnih dejavnosti v industriji in raziskavah, pri prevozu jedrskih snovi ter prevozu blaga, ki je med drugim blagom vsebovalo tudi radioaktivne snovi. Inšpekcija URSVS pa je izvedla 18 inšpekcijskih pregledov v zdravstvu in veterinarstvu, jedrskih objektih ter s področja izpostavljenosti naravnemu sevanju in varstvu izpostavljenih delavcev v podjetjih. URSJV je izvedla 20 rednih inšpekcijskih pregledov pri 20 izvajalcih sevalne dejavnosti ter 2 redna inšpekcijska pregleda pri prevozniku jedrskih snovi. Večjih kršitev ni bilo ugotovljenih, prihaja pa do pomanjkljivosti pri vodenju evidenc o visokoaktivnih virih sevanj. Podanih je bilo tudi nekaj zahtev o oddaji virov sevanj, ki se ne uporabljajo več. URSJV je obravnavala tudi 21 intervencij. Nadaljevala je s programom prepoznavanja virov na fakultetah, ki ga je razširila še na državne institucije in ustanove. V tem sklopu je izvedla 15 inšpekcij, 5 inšpekcij je bilo povezanih s prevozom radioaktivnih snovi, ena pa z osebno dozimetrijo uporabnikov virov sevanj. Inšpekcija URSJV je izvedla tudi presojo laboratorijev Instituta »Jožef Stefan« in ZVD Zavoda za varstvo pri delu d.d., ki izvajata meritve radioaktivnosti v okolju. Leta 2008 je URSVS opravila štiri inšpekcijske preglede s področja uporabe rentgenskih naprav v zdravstvu in veterini in en pregled v zdravstveni ustanovi s področja odprtih in zaprtih virov sevanja. Opravljeni so bili trije inšpekcijski pregledi v NEK s področja varstva pred sevanji, kjer ni bilo ugotovljenih večjih nepravilnosti. Na področju izpostavljenosti radonu in naravni radioaktivnosti je bilo opravljenih 8 pregledov. V enem primeru je bila izdana odločba o določitvi odgovorne osebe za varstvo pred sevanji, o izdelavi ocene varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji, o ugotavljanju njihove izpostavljenosti, o zdravniških pregledih in usposabljanju iz varstva pred sevanji. Dodatno sta bila opravljena dva inšpekcijska pregleda s področja varstva izpostavljenih delavcev, eden v sodelovanju z inšpektorjem URSJV, drugi pa na pobudo Inšpektorata RS za notranje zadeve. 2.4.1 Uporaba virov sevanja v industriji in pri raziskavah Leta 2008 je URSJV izdala 61 dovoljenj za izvajanje sevalne dejavnosti, 72 dovoljenj za uporabo vira sevanja, 13 potrdil o vpisu vira sevanja v register virov sevanja in 5 potrdil za zunanje izvajalce sevalne dejavnosti. V Republiki Sloveniji so leta 2008 v 87 organizacijah v industriji in pri raziskavah uporabljali 185 rentgenskih naprav, od tega največ za industrijsko radiografijo ter nadzor nad pošiljkami in prtljago. V 91 organizacijah je bilo v uporabi 744 zaprtih virov sevanja, največ za umerjanje in preizkušanje merilnikov, v procesni tehniki in avtomatiki ter terenskem merjenju gostote in vlažnosti. Uporabljali so naprave, namenjene neporušitvenim preiskavam materialov, ki vsebujejo radionuklid 192Ir, naprave v procesni tehniki in avtomatiki, ki vsebujejo radionuklide 85Kr, 241Am, 60Co in 90Sr, naprave za terensko površinsko merjenje gostote in vlažnosti z radionuklidi 137Cs in 241Am/Be, pri vzdrževanju ionizacijskih javljalnikov požara pa so ravnali z javljalniki požara, ki so vsebovali radionuklid 241Am. Uporaba odprtih virov sevanja (razred dela III) 8% Uporabo virov sevanj v izobraževalne namene 1% Umerjanje ali preizkušanje merilnikov 43% Terensko površinsko merjenje gostote in vlažnosti 15% Analitska radiografija 12% Karotaža vrtin -geološke raziskave 1% Procesna tehnika in avtomatika 18% Industrijska radiografija 2% Slika 10: Porazdelitev števila virov sevanja glede na namen in uporabo (brez rentgenov in ionizacijskih javljalnikov požara) Ob koncu leta 2008 je bilo v registru virov sevanja evidentiranih 26.311 ionizacijskih javljalnikov požara, ki jih uporablja 297 organizacij. Pri uporabnikih se je ob koncu leta shranjevalo 1588 ionizacijskih javljalnikov požara. Zavod za varstvo pri delu je opravil pri imetnikih virov 1112 pregledov. Institut »Jožef Stefan« je skupno opravil 15 nadzornih pregledov pri zunanjih naročnikih v industriji, medicini in znanstvenih organizacijah. Leta 2008 je inšpekcija URSJV opravila 21 intervencij ter 18 izrednih inšpekcijskih pregledov, kar je približno toliko kot vsako leto v obdobju od 2004 do 2006. Na dveh inšpekcijah Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani je inšpekcija prepoznala vire sevanj v skladiščih. Najdene so bile predvsem radioaktivne kemikalije z uranom in torijem. Vire, z izjemo 63Ni, so oddali v CSRAO na Brinju, vir z 63Ni pa so vrnili proizvajalcu. Na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani so bile najdene radioaktivne kemikalije in raztopine ter rentgenski spektrometer. Radioaktivne odpadke, ki bi lahko povzročali znatno kontaminacijo ljudi in prostora, je fakulteta oddala v CSRAO ter začela s postopkom uvajanja varnostnih ukrepov pri ravnanju z viri. Na Ministrstvu za obrambo je bilo opravljenih enajst inšpekcij (pet v t.i. civilnem delu, preostale pa so bile opravljene v okviru nadzora Generalštaba Slovenske vojske). Inšpekcije so potekale na več krajih v Sloveniji, največ na lokacijah v Ljubljani. Na vseh so bili prepoznani viri sevanj, za katere uporabniki niso vedeli, da so predmeti viri sevanj. Predmeti so bili narejeni bodisi v Jugoslaviji bodisi v tujini (npr. v Izraelu, Sovjetski zvezi ali ZDA). Praviloma na predmetih ni bilo oznak, ki bi opozarjale, da je v njih vgrajen vir sevanja. Inšpekcija je izrekla številne ureditvene ukrepe, saj so se na več lokacijah nahajali nepravilno skladiščeni viri sevanj. 2.4.2 Izredni dogodki Leta 2008 je bilo pet intervencij, povezanih s prevozom radioaktivnih snovi. Dve intervenciji sta bili povezani z mejnim prehodom Obrežje: ena z nadzorom tovornjaka z odpadnim železom iz Španije, ki je povzročal povišano hitrost doze, o čemer je URSJV obvestila tudi Državni zavod za zaštitu od zračenja v Zagrebu; druga intervencija na tem mejnem prehodu je bila povezana z nadzorom osebnega vozila s slovensko registrsko številko, ki mu hrvaški carinski organi niso dovolili vstopa, ker se je v njem nahajal letalski višinomer, ki je povzročal povišano sevanje. Dve intervenciji sta bili povezani z viri, ki so bili najdeni na lokaciji zbiratelja odpadnih surovin: - Podjetje Dinos d.d. Ljubljana je obvestilo, da je zaznalo povišano sevanje. URSJV in ZVD Zavod za varstvo pri delu d.d. sta naredila pregled skladišča. Najden je bil predmet z izotopom 226Ra, njegova namembnost pa ni bila ugotovljena. Najden predmet je bil takoj kot radioaktivni odpadek odpeljan v CSRAO. - Podjetje Primet d.o.o. iz Vrtojbe je obvestilo URSJV, da je med pošiljko odpadnega svinca našlo vsebnike, ki se uporabljajo za hrambo virov sevanj v nuklearni medicini. ZVD Zavod za varstvo pri delu d.d. je opravil pregled vsebnikov in ugotovil, da se na omenjenih predmetih nahajajo oznake radioizotopov 131I, 201Tl in 67Ga. Predmeti naj bi, glede na posredovane informacije, prispeli iz Zagreba. Pri 19 svinčenih posodah je pooblaščeni izvedenec izmeril povišano raven sevanja. Kontaminacija je bila najdena le v notranjosti posod oziroma pokrovov. Ocenjena aktivnost je znašala 1-2 MBq. ZVD Zavod za varstvo pri delu d.d. je varno shranil radioaktivne odpadke začasno na kraju nastanka ter priporočal njihovo hrambo za obdobje treh mesecev ter ponovne meritve, preden se opusti nadzor nad odpadki. URSJV je o intervenciji obvestila upravni organ na Hrvaškem. V letu 2008 je bila ena intervencija povezana z osebno dozimetrijo uporabnikov virov sevanj. 2.4.3 Uporaba virov sevanj v zdravstvu in veterinarstvu 2.4.3.1 Rentgenske naprave v zdravstvu in veterinarstvu Po evidenci Uprave RS za varstvo pred sevanji (URSVS) je bilo za potrebe zdravstva in veterinarstva konec leta 2008 v uporabi 828 rentgenskih naprav in ena naprava za obsevanje s kobaltom. Delitev naprav glede njihove namembnosti je predstavljena v preglednici 3. Preglednica 3: Število rentgenskih naprav v zdravstvu in veterinarstvu glede na njihovo namembnost Namembnost Stanje 2007 Novi Odpisani Stanje 2008 Zobni 397 31 15 413 Diagnostični 247 24 14 257 Terapevtski 8 0 0 8 Simulator 2 0 0 2 Mamografski 38 0 3 35 Računalniški tomograf CT 22 6 3 25 Densitometri 40 4 2 42 Veterinarski 40 7 1 46 SKUPAJ 795 72 38 828 Leta 2008 je bilo na področju uporabe rentgenskih aparatov v zdravstvu in veterinarstvu izdanih 84 dovoljenj za izvajanje sevalne dejavnosti in 177 dovoljenj za uporabo virov sevanj, odobrenih je bilo 98 programov radioloških posegov in potrjenih 91 ocen varstva izpostavljenih delavcev. V medicini je bilo v zasebnih zdravstvenih ustanovah v uporabi 388 aparatov, v javnih zdravstvenih zavodih pa 395 rentgenskih aparatov. Povprečna starost rentgenskih naprav v javnem sektorju je bila 9,6 let (9,6 let leta 2007) v zasebnem pa 7,9 let (7,6 let leta 2007). V veterinarski medicini je bilo v zasebnih zdravstvenih ustanovah v uporabi 35 aparatov, v javnih zdravstvenih zavodih pa 11 rentgenskih aparatov. Povprečna starost veterinarskih rentgenskih naprav v javnem sektorju je bila 11,2 let, v zasebnem pa 5,4 let. Natančnejša razdelitev rentgenskih aparatov v zdravstvu in veterinarstvu glede lastništva je predstavljena v preglednici 4. Preglednica 4: Število rentgenskih naprav v zdravstvu in veterinarstvu glede na lastništvo Last Diagnostične Zobne Terapevtske Veterinarske Skupaj štev. Starost (let) štev. Starost (let) štev. Starost (let) štev. Starost (let) štev. Starost (let) javna 284 (79 %) 9,6 100 (24 %) 9,5 11 (100 %) 8,9 11 (24 %) 11,2 406 (49 %) 9,8 zasebna 75 (21 %) 7,3 313 (76 %) 8,0 0 0 35 (76 %) 5,4 423 (51 %) 6,9 skupaj 359 8,4 413 8,7 11 8,9 46 8,3 829 8,3 Pooblaščeni izvedenci varstva pred sevanji izvajajo tehnične preglede in meritve na rentgenskih napravah vsaj enkrat letno. Glede kakovosti jih uvrstijo v skupine: brezhibni, potrebno popravilo, predlagan odpis in pokvarjeni. Večletna analiza za diagnostične rentgenske naprave je prikazana na sliki 11. Kaže na več kot 90 % delež brezhibnih naprav v zadnjih štirih letih. 100-r 9080-1 70 60 50 40 30 20 10 0 □ 1997 □ 1999 □ 2001 □ 2002 □ 2003 □ 2004 □ 2005 □ 2006 □ 2007 □ 2008 brezhibni potrebno predlagan odpis pokvarjeni popavilo Slika 11: Delež diagnostičnih rentgenskih naprav glede na njihovo kakovost v obdobju 19972008 Leta 2008 so bili opravljeni 4 poglobljeni inšpekcijski pregledi s področja uporabe rentgenskih naprav v zdravstvu in veterinarstvu. V prvem primeru je šlo za nadzor nad izvajanjem sevalne dejavnosti računalniške tomografije, pri čemer je bila na osnovi ugotovitev inšpekcijskega pregleda izdana inšpekcijska odločba z zahtevami po uskladitvi z veljavnimi predpisi. Dva inšpekcijska pregleda sta bila namenjena nadzoru nad tehnično ustreznostjo rentgenskih naprav, pri čemer je bila v enem primeru izdana odločba o začasni prepovedi uporabe do odprave pomanjkljivosti, v drugem pa o prepovedi uporabe zaradi tehnološke zastarelosti in tehnične iztrošenosti naprave. Četrti inšpekcijski pregled je bil izveden na področju veterinarske uporabe rentgenskih aparatov, pri čemer je bila s pečatenjem preprečena morebitna uporaba aparata, ki se hrani v rezervi. 2.4.3.2 Odprti in zaprti viri sevanj v zdravstvu Sedem bolnišnic ali klinik v Sloveniji uporablja v svojih organizacijskih enotah za nuklearno medicino odprte vire sevanj (radiofarmacevtike) za diagnostiko in terapijo: Univerzitetni klinični center Ljubljana - Klinika za nuklearno medicino, Onkološki inštitut v Ljubljani, Univerzitetni klinični center Maribor ter splošne bolnišnice v Celju, Izoli, Slovenj Gradcu in Šempetru pri Gorici. V oddelkih nuklearne medicine so za diagnostične in terapevtske namene porabili skupno 5034 GBq izotopa 99mTc, 1132 GBq izotopa 131I, 226 GBq izotopa 133Xe, 1227 GBq izotopa 18F in manjše aktivnosti izotopov 67Ga, 111In, 90Y, 186Re, 201TI in 123I. Zaprte vire za terapijo uporabljajo na Onkološkem inštitutu in Očesni kliniki Kliničnega centra Ljubljana, za obsevanje krvnih sestavin pa v Zavodu Republike Slovenije za transfuzijsko medicino. Onkološki inštitut uporablja vir s kobaltom 60Co začetne aktivnosti do 290 TBq na oddelku za radioterapijo in več virov 192Ir in 90Sr. Na očesni kliniki uporabljajo 10 virov 106Ru začetnih aktivnosti do 37 MBq za zdravljenje očesnih tumorjev, na Zavodu RS za transfuzijsko medicino pa napravo z virom 137Cs začetne aktivnosti 49,2 TBq za obsevanje krvnih komponent. Enote nuklearne medicine uporabljajo za preizkušanje pravilnosti delovanja naprav in merilnikov tudi zaprte vire sevanj manjših aktivnosti. Leta 2008 je bilo na področju odprtih in zaprtih virov v zdravstvu izdanih 14 dovoljenj za izvajanje sevalne dejavnosti, 8 dovoljenj za uporabo virov sevanj, 6 potrdil o oceni varstva izpostavljenih delavcev in 2 potrdili o izpolnjevanju pogojev za izvajanje sevalne dejavnosti delavcev tuje pravne osebe. Opravljen je bil en poglobljen inšpekcijski pregled na Onkološkem inštitutu, ki je obravnaval organiziranost varstva pred ionizirajočimi sevanji (ločitev organizacijske enote varstva pred sevanji od drugih organizacijskih enot), evidenco virov ionizirajočih sevanj, nerešene upravne in inšpekcijske zadeve, povišano dozo enega delavca, delovne postopke za napravo »HDR« in ogled prostorov z radioaktivnimi snovmi. 16. 1. 2008 je bila URSVS obveščena o nenormalnem dogodku dne 15. 1. 2008 in sicer o izteku radioaktivnih odplak v prostor s cisternami na Onkološkem inštitutu, ker se je izključila naprava za črpanje odplak iz usedalnika v cisterne. Delavec podjetja za vzdrževanje sistema je bil v prostoru največ pet minut, tako da je bila njegova osebna doza zanemarljiva. Odgovorna oseba za varstvo pred sevanji je sprejela vse nujne ukrepe za preprečitev širjenja kontaminacije in predlagala dejavnosti, s katerimi bi preprečili ponovitev podobnih dogodkov ali pa vsaj zmanjšali verjetnost zanje. Oddelke z odprtimi in zaprtimi viri sevanj so pregledovali pooblaščeni izvedenci za varstvo pred sevanji, ki niso ugotovili večjih pomanjkljivosti. 3 RADIOAKTIVNOST V OKOLJU 3.1 Spremljanje radioaktivnosti v okolju Monitoring splošne radioaktivne kontaminacije, ki je nastala kot posledica jedrskih poskusov v zraku (1951-1980) in černobilske nesreče (1986), se v Sloveniji izvaja že štiri desetletja in pol. Nadzorujeta se predvsem oba dolgoživa cepitvena radionuklida, cezij 137Cs in stroncij 90Sr in sicer v zraku, vodi, tleh ter v pitni vodi, hrani in krmi. V delu programa, ki se nanaša na radioaktivnost površinskih voda, je zajet tudi občasni nadzor rečnih voda zaradi uporabe radionuklida 131I v zdravstvu. V vseh vzorcih se merijo tudi naravni radionuklidi sevalcev gama, v pitni vodi in padavinah pa še tritij 3H. Rezultati meritev za leto 2008 so pokazali, da koncentracije obeh dolgoživih cepitvenih produktov v vzorcih zraka, padavin, tal, mleka, hrane rastlinskega in živalskega izvora ter krme še naprej počasi upadajo in da so večinoma že nižje kot v času pred černobilsko nesrečo. Izjema je le površinska aktivnost 137Cs v zgornji plasti neobdelanih tal, ki je še vedno precej višja. V povprečju je v Sloveniji padlo ob černobilski nesreči kar petkrat več tega radionuklida (20-25 kBq/m2) kot ob vseh jedrskih poskusih do takrat. Najvišja kontaminacija tal je bila doslej izmerjena v alpskih in gozdnih predelih, kar posredno vpliva na povišano vsebnost tega radionuklida v gozdnem ekosistemu (gozdnih sadežih, gobah, divjačini) in v alpskih pašniških predelih (mleko, sir). Leta 2008 izvajalci nadzora niso zaznali radioaktivne kontaminacije ali povišanega sevanja, ki bi bilo posledica kakršnega koli novega jedrskega ali sevalnega dogodka. Največji delež obsevne obremenitve prebivalstva zaradi radioaktivne kontaminacije okolja prihaja od zunanjega sevanja in hrane, medtem ko je prejeta doza zaradi vdihavanja zračnih delcev s cepitvenimi radionuklidi zanemarljiva. Efektivna doza zunanjega sevanja zaradi 137Cs (pretežno od černobilske nesreče) je bila leta 2008 ocenjena na 6,7 ^Sv, kar znese 0,27 % doze, ki jo prejme povprečni prebivalec Slovenije od zunanjega sevanja naravnega ozadja. To je več, kot so izmerili in izračunali za leto prej (4,8 ^Sv), kar je posledica nekonsistentnosti pri vzorčenju tal na različnih pedoloških podlagah in uporabe metodologije vrednotenja doz zunanjega sevanja. Letna doza zaradi ingestije (zaužitja hrane in pijače) je znašala 3,1 ^Sv na leto, kar je v primerjavi z letom 2007 (1,6^Sv na leto) nekoliko več zaradi višjih povprečnih vrednosti 90Sr v izbranih vzorcih zelenjave. Delež radionuklida 90Sr v letni dozi zaradi ingestije je 85 %, na 137Cs pa 15 %. Letni prispevek obeh radionuklidov k dozi zaradi inhalacije (vdihavanja) umetnih radionuklidov je le okrog 0,03 ^Sv, kar je zanemarljivo v primerjavi z obsevnimi obremenitvami po drugih prenosnih poteh. Skupna efektivna doza na odraslega prebivalca Republike Slovenije, ki jo je povzročila splošna kontaminacija okolja s cepitvenimi radionuklidi, je bila za leto 2008 ocenjena na 9,8 ^Sv, kot je razvidno iz preglednice 5. To je približno 0,4 % doze, ki jo v povprečju prejme prebivalec Slovenije zaradi naravnega sevanja v okolju (2500-2800 ^Sv na leto). Ocenjena je bila tudi doza za pitno vodo zaradi vsebovanih umetnih in naravnih radionuklidov. Izračuni so pokazali, da znaša ta v povprečju okrog 0,05 mSv in da mejna letna vrednost 0,1 mSv zaradi pitja vode iz lokalnih vodovodov ni bila presežena v nobenem pregledanem primeru. Pri razlagi vseh v tem poglavju navedenih ocen doz je treba upoštevati, da so to izredno majhne vrednosti, ki jih je težko ali celo nemogoče neposredno ali natančno meriti. V večini primerov se končni rezultati izračunajo z matematičnimi modeli na podlagi drugih, merljivih količin. Zato so negotovosti rezultatov precejšnje in se v nekaterih primerih od leta do leta tudi precej razlikujejo. Pomembno pa je, da so daleč pod mejnimi vrednostmi. Preglednica 5: Obsevna obremenitev prebivalstva zaradi radioaktivne kontaminacije okolja v Sloveniji leta 2008 Način izpostavitve Efektivna doza [|Sv/leto] Odrasli Otroci (7 do 12 let) Inhalacija (137Cs, 90Sr) 0,001 0,001 Ingestija: - - - pitna voda (137Cs, 90Sr) 0,03 0,06 - hrana (137Cs, 90Sr) 3,1 4,9 Zunanje sevanje 6,7 7,7 Skupaj leta 2008 (zaokroženo) 9,8 12,6 Slika 12: Letne efektivne doze prebivalstva prek prehranjevalne verige zaradi splošne radioaktivne kontaminacije okolja z radionuklidoma 137Cs in 90Sr v Sloveniji Visoka vrednost leta 1992 je posledica računske ocene doze, ko je bila v prehranski vzorec vključena tudi divjačina. Brez tega bi bila doza za to leto nižja od 10 |Sv. 3.2 Obratovalni monitoring jedrskih in sevalnih objektov Vsako obratovanje objektov, ki lahko izpuščajo radioaktivne snovi v okolje, je treba nadzorovati. Meritve radioaktivnosti v okolju potekajo že pred rednim obratovanjem, med obratovanjem in še določeno obdobje po prenehanju obratovanja. Obratovalni monitoring se izvaja, da se ugotavlja, ali so bile izpuščene aktivnosti v dovoljenih mejah, koncentracije radioaktivnosti v okolju v okviru predpisanih mej, prav tako pa tudi, ali so doze sevanja, ki jih prejema prebivalstvo, nižje od predpisanih doznih ograd ali mej. 3.2.1 Nuklearna elektrarna Krško Spremljanje radioloških razmer v okolici jedrske elektrarne poteka s stalnim merjenjem radioaktivnosti plinskih in tekočih izpustov ter z meritvami koncentracij radioaktivnosti v okolju. Vsebnosti preiskovanih radionuklidov v vzorcih iz okolja (v zraku, tleh, površinskih in podzemnih vodah, padavinah, pitni vodi, kmetijskih pridelkih in izdelkih, krmi) so ob normalnem obratovanju elektrarne nizke, večinoma celo precej nižje od detekcijskih mej analiznih metod. Zato vplive jedrske elektrarne na okolje običajno lahko vrednotimo le na podlagi podatkov o plinskih in tekočinskih izpustih, ki jih uporabimo kot vhodne podatke pri modeliranju razširjanja radionuklidov v okolju. Nizki rezultati meritev v okolju elektrarne med normalnim obratovanjem so zgolj potrditev, da so bili radioaktivni izpusti v ozračje in vode nizki. Vzpostavljena nadzorna mreža meritev omogoča ob izrednem dogodku takojšen odvzem ali zajem in analizo kontaminiranih vzorcev. URSJV je v letu 2008 prvič uvedla neodvisni nadzor, ki ga je priporočila evropska verifikacijska komisija za nekatere meritve obratovalnega monitoringa, ki se tako izvajajo vzporedno z rednimi meritvami. Namen teh meritev je potrditi in preveriti rezultate obratovalnega monitoringa. Radioaktivni izpusti Leta 2008 je bila skupna aktivnost izpuščenih žlahtnih plinov 0,27 TBq, kar je imelo za posledico dozno obremenitev 0,14 ^Sv, oziroma 0,14 % omejitve, ki znaša 50 ^Sv/leto. Izpuščene aktivnosti izotopov joda so znašale 2,2-10-6 % omejitve in so nekaj velikostnih razredov nižje kot prejšnje leto, saj leta 2008 ni bilo remonta. Aktivnost prašnih delcev je znašala 5,3-10-3 % omejitve. Izpusti tritija v ozračje so bili v okviru običajnih vrednosti, prav tako so bili izpusti 14C na ravni prejšnjih let; za ta dva radionuklida ni predpisanih omejitev. V tekočinskih izpustih iz elektrarne v reko Savo leta 2008 po aktivnosti prevladuje tritij (3H) v obliki vode s 7 TBq, kar pomeni 15,6 % omejitve oziroma tretjino vrednosti izpusta leta 2007. Skupna izpuščena aktivnost cepitvenih in aktivacijskih produktov je bila manjša kot leta 2007 in je znašala 85 MBq, to je 0,085 % obratovalne omejitve, aktivnosti sevalcev alfa pa so bile pod mejo detekcije. Radioaktivnost v okolju Program nadzora radioaktivnosti v okolju, ki je posledica navedenih izpustov, obsega meritve koncentracij ali vsebnosti radionuklidov v teh vzorcih v okolju: - v zraku (aerosolni in jodovi filtri), - v suhem in mokrem usedu (trdnih in tekočih padavinah), - v savski vodi, sedimentih in vodni bioti (ribah), - v pitni vodi v vodovodih (Krško in Brežice), črpališčih in podtalnici, - v hrani rastlinskega in živalskega izvora (tudi v mleku), - v zemlji na obdelanem in neobdelanem zemljišču ter - meritve doze zunanjega sevanja na več lokacijah. Pri vrednotenju rezultatov nadzora radioaktivnosti v okolici NEK je potrebno upoštevati, da je prisotnost radionuklidov 137Cs in 90Sr posledica globalne kontaminacije in ne obratovanja elektrarne. Elektrarna prispeva k dozni obremenitvi s povišanimi koncentracijami tritija v reki Savi pod elektrarno. Pred elektrarno so izmerili povprečno 0,82 kBq/m3, v Brežicah pod elektrarno pa 2,1 kBq/m3, kar je zaradi manjšega izpusta precej manj kot leta 2007 (8,5 kBq/m3). Izmerjene so tudi povišane koncentracije tritija v podtalnici, vzorčeni v vrtini VOP-4 na slovenski strani (na začetku julija 12 kBq/m3) ter na Medsave na hrvaški strani meje (v juniju 3,5 kBq/m3), vendar so vrednosti še vedno daleč pod dopustnimi za pitno vodo 100 kBq/m3. Meritve 14C v rastlinskih vzorcih leta 2008 so potrdile rezultate študije iz leta 2006 o nekoliko povišanih koncentracijah v neposredni bližini NEK. Koncentracije drugih umetnih radionuklidov, ki jih elektrarna izpušča v Savo (60Co idr.), so bile v vseh vzorcih pod detekcijskimi mejami. Izmerjene koncentracije radioaktivnega izotopa joda 131I v reki Savi lahko pripišemo izpustom iz ljubljanske in celjske bolnišnice, ne pa obratovanju jedrske elektrarne. Oceno doz za prebivalce so izvajalci nadzora izdelali na osnovi modelnih izračunov. Izračuni razredčitvenih faktorjev za zračne izpuste, ki temeljijo na realnih vremenskih podatkih, so pokazali, da so bile za izpostavljenost prebivalstva najpomembnejše prenosne poti zaužitje hrane zaradi vsebovanega 14C, zunanje sevanje iz oblaka in useda ter inhalacija zračnih delcev s tritijem in 14C. Najvišjo dozo (manj kot 1 |Sv) prejmejo odrasli posamezniki zaradi vnosa 14C ob zaužitju rastlinskih pridelkov, desetkrat nižjo dozo prejmejo tudi zaradi inhalacije tritija. Izračun za tekočinske izpuste je pokazal, da so leta 2008 tudi ti povzročili zelo nizko dodatno izpostavljenost posameznikov iz prebivalstva, to je 0,02 |Sv na leto. Raven zunanjega sevanja v bližini nekaterih objektov znotraj ograjenega območja elektrarne je višja kot v okolici, vendar pa je to že na ograji elektrarne nemerljivo. Zato izvajalci ocenjujejo, da je doza zunanjega sevanja zaradi NEK manjša kot 0,1 |Sv na leto. Ta ocena je podobna kot v preteklih letih in temelji na realnejših podatkih kot prvotno, ko so bile ocenjene vrednosti za velikostni razred višje. Iz preglednice 6 je razvidno, da znaša ocenjena skupna vrednost za letno prejeto efektivno dozo posameznika iz okolice Nuklearne elektrarne Krško manj kot 1 |Sv. Ta vrednost pomeni okrog 2 % predpisane mejne vrednosti (50 |Sv na leto) oziroma manj kot tisočinko doze, ki jo povprečno prejme prebivalec Slovenije zaradi sevanja naravnega ozadja (2500-2800 |Sv/leto). Preglednica 6: Ocene za delne izpostavljenosti odraslega prebivalca zaradi zračnih in tekočinskih emisij iz Nuklearne elektrarne Krško leta 2008 Način izpostavitve Prenosna pot Najpomembnejši radionuklidi Efektivna doza [|Sv/leto] Zunanje sevanje sevanje iz oblaka sevanje iz useda žlahtni plini: (41Ar,133Xe,131mXe) partikulati: (58Co,60Co,137Cs ...) 0,01 < 0,1 Inhalacija oblak 3h, 14c 0,1 Ingestija (atmosferski izpusti) rastlinski pridelki 14C < 1 Ingestija (tekočinski izpusti) pitna voda (Sava) 3H, 137Cs, 89Sr, 90Sr, 131I < 0,1 Skupaj NEK 2008 < 1* * Posamezni prispevki niso aditivni, ker ne gre za iste skupine prebivalstva. 3.2.2 Raziskovalni reaktor TRIGA in Centralno skladišče radioaktivnih odpadkov v Brinju Raziskovalni reaktor TRIGA in Centralno skladišče radioaktivnih odpadkov sta na isti lokaciji v Brinju pri Ljubljani. Vzorci, ki se obsevajo v reaktorju, se analizirajo v laboratorijih Odseka za znanost o okolju Instituta »Jožef Stefan«, ki je ob reaktorju. Morebitni radioaktivni izpusti v okolje na tej lokaciji torej nastajajo zaradi reaktorja, skladišča in iz laboratorija. Nadzor okolja raziskovalnega reaktorja TRIGA obsega meritve atmosferskih in tekočinskih izpustov ter meritve radioaktivnosti v okolju. Slednje se izvajajo zaradi ugotavljanja vplivov objekta na okolje in zajemajo merjenja radioaktivnosti zraka, podtalnice, zunanjega sevanja, radioaktivne kontaminacije zemlje in radioaktivnosti v usedlinah reke Save. Emisijske meritve radioaktivnih aerosolov so spet pokazale vrednosti pod mejo detekcije, izpusti žlahtnega plina 41Ar v ozračje, ki se računajo na osnovi obratovalnega časa reaktorja, pa so bili leta 2008 ocenjeni nekoliko višje kot prejšnja leta, to je na okrog 1 TBq. Z meritvami specifičnih aktivnosti v okolju ni bilo mogoče zaznati nikakršne radioaktivne kontaminacije zaradi obratovanja reaktorja. Zunanja imerzijska doza na posameznika iz okoliškega prebivalstva zaradi izpustov argona 41Ar je bila ob predpostavkah, da se posameznik iz okoliškega prebivalstva zadržuje pri košnji in pluženju letno 65 ur na oddaljenosti 100 m od reaktorja in da se zadržuje v oblaku le 10 % svojega časa, 0,02 ^Sv/leto. Prebivalec Pšate, ki stalno prebiva v oddaljenosti 500 m, prejme ob celoletnem zadrževanju 0,5 ^Sv/leto. Ob konservativni predpostavki, da posamezniki iz prebivalstva uživajo vodo iz Save, kamor se izlivajo tekočinski izpusti, so izvajalci nadzora ocenili prejeto dozo na okoli 0,00013 |jSv na leto. Skupno prejeta doza za posameznika iz prebivalstva po vseh prenosnih poteh predstavlja le okoli stotinke avtorizirane dozne omejitve (50 |aSv na leto). Skupna letno prejeta doza za posameznika je, ne glede na uporabljeni model, še zmeraj tisočkrat manjša od mejne doze za prebivalstvo (1000 ^Sv) oziroma od doze naravnega ozadja v Sloveniji (2500-2800 ^Sv/leto). Program nadzora radioaktivnosti okolice Centralnega skladišča radioaktivnih odpadkov je obsegal predvsem nadzor radioaktivnih izpustov v ozračje (radona in potomcev iz skladišča kot posledica skladiščenja virov 226Ra), odpadnih voda iz novega podzemnega zbiralnika ter neposredno zunanje sevanje na zunanjih delih skladišča. V enakem obsegu kot v preteklih letih so bile merjene koncentracije radionuklidov v okolju (v podtalnici iz dveh vrtin, zunanje sevanje na določenih razdaljah od skladišča ter suhi used in tla v bližini skladišča). Po prenovi skladišča leta 2004 so se izpusti radona v okolje zmanjševali od povprečnih letnih 75 Bq/s na 52 Bq/s v 2005, 35 Bq/s leta 2006, 31 Bq/s leta 2007 in 24 Bq/s leta 2008 ali povprečno 0,65 GBq na leto (slika 13). Povišanje koncentracije radona 222Rn v okolici skladišča je bilo ocenjeno na podlagi modela za povprečne vremenske razmere in znaša na razdalji 30 m v povprečju 2,4 Bq/m3 in na ograji reaktorskega centra na razdalji okoli 50 m okrog 0,9 Bq/m3. V odpadni vodi iz nove cisterne drenaž so izmerili prisotnost umetnih radionuklidov 241Am, 134Cs, 137Cs in 60Co, kar je posledica čiščenja skladišča po prenovi. Opazno je bilo upadanje koncentracije umetnih radionuklidov, saj radionuklidov 241Am in 60Co v decembrskem vzorcu niso več zaznali. Koncentracije radionuklidov so daleč pod mejo za opustitev nadzora in so tudi nižje od izvedene koncentracije za pitno vodo. 80 70 jjf 60 m ra 50 «j 3 40 £ 30 m I 20 10 2004 2005 2006 leto 2007 2008 — □ Hitrost izpuščanja radon □ Skupni letni izpust a — 1,75 1,5 1,25 1 0,75 0,5 0,25 0Q s £ 43 ■2 c & m Slika 13: Emisije 222Rn iz skladišča NSRAO na Brinju 2 0 0 Pri oceni doze so upoštevali inhalacijo radonovih potomcev in neposredno sevanje iz skladišča za najbolj izpostavljene posameznike. Najbolj je obremenjena skupina sodelavcev reaktorskega centra, ki jih lahko doseže radon iz skladišča. Po izračunih prejmejo dozo, ki je bila za leto 2008 ocenjena na 2,3 |Sv. Varnostnik reaktorskega centra pri svojih rednih obhodih prejme 1,0 |Sv na leto, medtem ko je bila ocenjena letna doza za kmetovalca na ograji zavarovanega območja le okrog 0,05 |Sv na leto. Vrednosti so nižje od tistih iz preteklih let zaradi manjših izpustov radona in so tudi veliko manjše od letne dozne meje za posameznike iz referenčne skupine prebivalstva (1000 |Sv). Letna doza, ki jo prejme vsak posameznik zaradi naravnega sevanja, je 2500-2800 |Sv. 3.2.3 Nekdanji rudnik urana Žirovski vrh Nadzorne meritve radioaktivnosti v sedanji poobratovalni fazi rudnika urana na Žirovskem vrhu obsegajo izpuste radona in tekočih radioaktivnih izpustov, poleg tega pa se nadzorujejo tudi koncentracije v okolju. Izvaja se obširen program merjenja specifičnih aktivnosti radionuklidov uran-radijeve razpadne vrste v vzorcih okolja, vključno z meritvami koncentracij radona in njegovih kratkoživih potomcev v ozračju ter merjenje zunanjega sevanja. Merilna mesta so postavljena predvsem v dolinskih naseljenih območjih do tri kilometre od rudniških virov sevanja, to je od Gorenje vasi do Todraža. Ker gre za merjenje radionuklidov naravnega izvora, se za vrednotenje vpliva nekdanjega rudarjenja urana (to je za oceno povečanja radioaktivnosti v okolju) izvajajo tudi meritve na referenčnih mestih, ki niso pod vplivom rudniških emisij. Neto prispevek radioaktivnega onesnaženja nekdanjega rudnika se ocenjuje tako, da se izmerjene vrednosti popravijo glede na naravno ozadje izmerjenih preiskovanih radionuklidov. Koncentracije radionuklidov v posameznih medijih okolja so se po prenehanju dejavnosti rudnika delno znižale. Razlike so najopaznejše pri koncentracijah dolgoživih radionuklidov v trdnih delcih v zraku in pri radioaktivnosti vodotokov, opazne pa so tudi pri koncentracijah radona. Radioaktivnost površinskih voda v zadnjih letih v obeh vodotokih počasi, a vztrajno pada, zlasti velja to za koncentracije radionuklida 226Ra v glavnem potoku Brebovščici, ki so že povsem na ravni naravnega ozadja. Opazno je povišana le še koncentracija urana v Brebovščici (200 Bq/m3), kamor se stekajo vsi tekoči izpusti iz jame in obeh preostalih odlagališč predvsem zaradi urejevalnih del na odlagališčih in manjše količine padavin leta 2008. Tudi radioaktivnost usedlin (238U, 226Ra) v Brebovščici je največ za polovico višja kot v sprejemni reki Sori pred izlivom Brebovščice. Povprečne koncentracije radona 222Rn v bližnji okolici rudnika (v Gorenji Dobravi) so še vedno višje od dolgoletne povprečne vrednosti na referenčni točki zunaj dosega vplivov rudnika (okrog 20 Bq/m3). Leta 2008 ocenjujejo, da je prispevek radona 222Rn iz rudniških virov k naravnim koncentracijam v okolju blizu 3 Bq/m3. Pri oceni efektivne doze za prebivalstvo so bile upoštevane naslednje prenosne poti: inhalacija dolgoživih radionuklidov, radona in njegovih kratkoživih potomcev, ingestija (vnos s hrano in vodo) ter zunanje sevanje gama. Obsevna obremenitev posameznika iz okoliškega prebivalstva je bila ocenjena na 0,11 mSv. Ta vrednost je najnižja doslej in je posledica dokončanja sanacije odlagališča jamske jalovine na Jazbecu ter pomeni približno tretjino vrednosti efektivne doze, ki so bile ocenjene v devetdesetih letih. Še vedno pa ostaja najpomembnejši vir radioaktivnega onesnaževanja v okolju rudnika radon 222Rn s svojimi kratkoživimi potomci, ki prispevajo dve tretjini dodatne izpostavljenosti (preglednica Z). Preglednica 7: Efektivne doze za povprečnega odraslega prebivalca v okolici nekdanjega rudnika urana na Zirovskem vrhu Način izpostavitve Pomembnejši radionuklidi Efektivna doza [mSv] Inhalacija - aerosoli z dolgoživimi radionuklidi (U, 226Ra, 210Pb) - samo 222Rn - Rn - kratkoživi potomci 0,0008 0,0017 0,070 Ingestija - pitna voda (U, 226Ra, 210Pb, 230Th) - ribe (226Ra, 210Pb) - kmetijski pridelki (226Ra in 210Pb) (0,0119)* 0,0029 < 0,03 Zunanje sevanje - imerzija in depozicija radonovih potomcev - depozicija dolgoživih radionuklidov - direktno sevanje gama iz odlagališč 0,0011 0,001 Skupna efektivna doza 2008 (zaokroženo): 0,11 mSv * Doza zaradi vode iz potoka Brebovščica se v skupni oceni ne upošteva, saj se ne uporablja za pitje, napajanje ali namakanje. Skupna efektivna doza odraslega posameznika zaradi prispevka nekdanjega rudnika je bila leta 2008 enkrat nižja kot leta 2007 (0,23 mSv) in je znašala desetino mejne vrednosti za prebivalstvo 1 mSv na leto. Ocenjena letna doza za desetletnega otroka je bila 0,132 mSv in za otroka starega 1 leto 0,089 mSv. Te vrednosti so okoli 4 % doze povprečnega naravnega ozadja v Sloveniji (2500-2800 ^Sv) oziroma le še 2 % naravnega ozadja v okolju Zirovskega vrha med obratovanjem rudnika (5500 ^Sv). Letne spremembe efektivne doze zaradi prispevka rudnika so prikazane na sliki 14. Meritve radioaktivnosti in dozne ocene v zadnjih letih so pokazale, da so ustavitev rudarjenja in doslej izvedena zapiralna dela precej zmanjšali vplive na okolje in na prebivalstvo. Ocenjena izpostavljenost znaša že v sedanji fazi urejanja komaj dobro tretjino avtorizirane meje 300 ^Sv na leto. Slika 14: Letni prispevki k efektivni dozi povprečnega odraslega prebivalca zaradi Rudnika Zirovski vrh 3.3 Opozorilni monitoring radioaktivnosti v okolju V Republiki Sloveniji je že od začetka prejšnjega desetletja vzpostavljen sistem samodejnega opozorilnega monitoringa radioaktivnosti okolja. Namenjen je takojšnjemu zaznavanju povišanega sevanja in je eden ključnih elementov v sistemu alarmiranja in ukrepanja ob izrednem dogodku, med katerim bi prišlo do izpustov radioaktivnih snovi v okolje. V takem primeru se povišajo ravni zunanjega sevanja in koncentracije radioaktivnih delcev v zraku, z njihovim usedanjem oziroma spiranjem pa se kontaminirajo tla, pitna voda, hrana in krma. Za sprotne meritve zunanjega sevanja so postavljeni samodejni sistemi merilnikov hitrosti doz, ki jih upravljajo Nuklearna elektrarna Krško, Agencija RS za okolje (ARSO), URSJV ter vse slovenske termoelektrarne. Podatki se zbirajo na ARSO in Upravi RS za jedrsko varnost, kjer se sproti analizirajo, arhivirajo in prikazujejo na svetovnem spletu. Ob morebitni povišani vrednosti meritev se sproži ustrezen alarm. Leta 2008 ni bilo dogodkov, ki bi sprožili alarm zaradi povečanega sevanja v okolju. URSJV že od leta 1997 posreduje podatke iz opozorilnega monitoringa v evropski sistem EURDEP s sedežem v Ispri (Italija), kjer se zbirajo podatki iz večine evropskih nacionalnih mrež za zgodnje opozarjanje. S pošiljanjem svojih podatkov v ta sistem si je Slovenija pridobila tudi dostop do sprotnih podatkov o zunanjem sevanju iz drugih držav. Naše podatke dnevno izmenjujemo še z avstrijskim zbirnim centrom na Dunaju, hrvaškim v Zagrebu in madžarskim centrom v Budimpešti. 3.4 Prejete doze sevanja prebivalcev v Sloveniji Vsak prebivalec na Zemlji je obsevan zaradi naravne in umetne radioaktivnosti v okolju. Velik del prebivalstva prejema doze sevanja tudi zaradi radioloških preiskav v zdravstvu in le majhen del prebivalstva je poklicno izpostavljen zaradi dela pri virih ali z viri sevanj. O zunanjem obsevanju govorimo, če je vir sevanja zunaj telesa. Do notranjega obseva pride, če radioaktivno snov vnesemo v telo z vdihavanjem, zaužitjem hrane in vode ali pa skozi kožo. Podatki o izpostavljenosti prebivalstva so predstavljeni v nadaljevanju, poklicna izpostavljenost (umetnim in naravnim virom) ter izpostavljenost v zdravstvu pa sta predstavljeni v 4. poglavju. Izpostavljenost naravnemu sevanju Povprečna letna efektivna doza zaradi naravnih virov na prebivalca Zemlje je 2,4 mSv. Ponekod na Zemlji je le 1 mSv, ponekod pa presega celo 10 mSv na leto. V Sloveniji je povprečna letna doza zaradi naravnih virov sevanja okoli 2,5-2,8 mSv na prebivalca. Iz obstoječih podatkov o zunanjem sevanju ter o koncentracijah radona v stanovanjih in na prostem lahko ocenimo, da največ sevanja, približno 50 %, prispeva notranje obsevanje, ki je posledica inhalacije (vdihavanja) radona in njegovih potomcev (1,2-1,5 mSv na leto) v stanovanjskih zgradbah. Na vnos radioaktivnosti s hrano in vodo odpade okrog 0,4 mSv letne doze. Letna efektivna doza zunanjega sevanja, ki izvira iz radioaktivnosti tal, gradbenega materiala v zgradbah in od kozmičnega sevanja je v Sloveniji 0,8-1,1 mSv. Uprava RS za varstvo pred sevanji je leta 2008 z izvajanjem programa sistematičnega pregledovanja delovnega in bivalnega okolja ter ozaveščanja prebivalstva o ukrepih za zmanjšanje izpostavljenosti zaradi prisotnosti naravnih virov sevanja nadaljevala dejavnosti na področju izpostavljenosti radonu. V okviru programa so bile izvedene meritve v skupno 49 objektih in ocenjene prejete efektivne doze za zaposlene delavce, v šolah in vrtcih pa tudi za otroke. Doza sevanja na prebivalstvo zaradi globalne kontaminacije Predvsem prebivalci na severni polobli so še vedno izpostavljeni ionizirajočim sevanjem zaradi splošne radioaktivne kontaminacije okolja, ki je posledica nekdanjih poskusov z jedrskim orožjem v atmosferi in jedrske nesreče v Černobilu. Povprečna doza sevanja na prebivalca Slovenije zaradi dolgoživih radionuklidov 137Cs in 90Sr za leto 2008 je znašala blizu 9,8 |Sv. Od tega odpade 6,7 |Sv na zunanje sevanje, medtem ko je bila efektivna doza zaradi vnosa s hrano in vodo odraslega prebivalca ocenjena na 3,1 |Sv. Zaradi manjše kontaminacije tal s 137Cs je prebivalstvo v mestih manj izpostavljeno kot na podeželju. Doza sevanja na prebivalstvo zaradi človekove dejavnosti Doze sevanja, ki so posledica rednega obratovanja jedrskih oziroma sevalnih objektov, praviloma prejema le lokalno prebivalstvo. Izpostavljenost posameznih skupin prebivalstva, ki izvira iz radioaktivnih izpustov iz teh objektov, je opisana v poglavju o obratovalnem monitoringu. Preglednica 8 prikazuje letne prejete doze sevanja za najbolj obremenjene odrasle posameznike za vse obravnavane objekte, za primerjavo je navedena tudi povprečna letna doza sevanja na prebivalca zaradi splošne radioaktivne kontaminacije (jedrski poskusi in černobilska nesreča). Največje obremenitve posameznikov so v okolici nekdanjega rudnika urana na Žirovskem vrhu in so ocenjene na največ 5 % naravne izpostavljenosti v Sloveniji. Prebivalstvo je obsevano tudi zaradi drugih dejavnosti. Tu gre predvsem za obsevanost zaradi odloženih snovi s povečano radioaktivnostjo zaradi preteklih industrijskih ali rudarskih dejavnosti, ki so bile zvečine povezane z rudarjenjem in predelavo rudnin, te pa vsebujejo primesi urana ali torija (rudarjenje in pridobivanje živega srebra, predelava boksita, predelava fosfatov, zgorevanje premoga). Razpolagamo le z nekaterimi podatki o vrsti teh snovi, njihovih količinah in povečanih vsebnostih naravnih radionuklidov, medtem ko prejete doze sevanja za prebivalstvo v teh okoljih doslej niso bile sistematično ocenjene zaradi premajhnega števila podatkov. Preglednica 8: Obremenitev odraslih posameznikov iz prebivalstva zaradi obratovanja objektov in zaradi splošne kontaminacije leta 2008 (mejna doza je 1 mSv, naravno ozadje pa 2,5 do 2,8 mSv) Vir Letna doza [mSv] Rudnik Žirovski Vrh 0,11 Černobil in jedrski poskusi 0,0098 NEK 0,001 TRIGA 0,0005 Centralno skladišče 0,0002 4 VARSTVO DELAVCEV PRED SEVANJI IN OBSEVANOST V ZDRAVSTVU Zaradi poklicne izpostavljenosti lahko posamezniki prejmejo znatne doze ionizirajočega sevanja. Zato mora izvajalec sevalne dejavnosti delovne postopke optimizirati tako, da so doze ionizirajočega sevanja, ki jih prejmejo delavci, tako nizke, kot je to mogoče doseči z uporabo razumnih ukrepov (angleško: as low as reasonably achievable -ALARA). Izpostavljeni delavci morajo biti pod rednim zdravstvenim nadzorom, ustrezno usposobljeni, delodajalec pa mora zagotoviti, da se za vsakega delavca oceni doza ionizirajočega sevanja, ki jo je prejel pri svojem delu. Uprava RS za varstvo pred sevanji (URSVS) vodi centralno evidenco prejetih doz sevanja, v katero pooblaščeni izvajalci dozimetrije mesečno poročajo za vse izpostavljene delavce izmerjene zunanje doze. Ocenjene interne doze zaradi izpostavljenosti radonu poročajo polletno oziroma letno. Pooblaščeni izvajalci osebne dozimetrije so bili leta 2008 Zavod za varstvo pri delu (ZVD), Institut »Jožef Stefan« (IJS) in Nuklearna elektrarna Krško - NEK (za izvajanje termoluminescenčne dozimetije) ter ZVD za ugotavljanje izpostavljenosti zaradi radona v kraških jamah in rudnikih. V evidenci je 8923 oseb, vključno s tistimi, ki so v preteklih letih prenehali delati z viri ionizirajočih sevanj. Leta 2008 so na ZVD merili prejete doze sevanja za 3659 delavcev, IJS za 653 in NEK za 582 izpostavljenih delavcev. NEK je izvajala dozimetrijo za 346 svojih in 236 zunanjih delavcev, ki so v povprečju1 prejeli po 0,40 mSv. V drugih dejavnostih je bila največja povprečna letna prejeta efektivna doza zaradi zunanjega sevanja pri delavcih v industrijski radiografiji in sicer 0,86 mSv, povprečna doza v zdravstvu pa je bila 0,29 mSv, od tega najvišja pri delavcih, ki izvajajo nuklearno medicino: 0,73 mSv. Leta 2008 so najvišjo kolektivno dozo zaradi zunanjega sevanja prejeli delavci v zdravstvu (349 človek mSv), sledijo pa jim delavci v NEK (155 človek mSv). Kolektivne doze v industriji so bile 73 mSv. Med delavci, ki ne delajo z viri ionizirajočih sevanj, prejmejo najvišje doze tisti, ki so pri svojem delu izpostavljeni radonu in njegovim potomcem. V Rudniku Žirovski vrh je bila najvišja efektivna doza na posameznega delavca 1,5 mSv, v povprečju pa 0,34 mSv za 99 delavcev. Kolektivna doza je bila 33,2 človek mSv. V Rudniku živega srebra Idrija je bilo izpostavljenih skupno 21 delavcev, ki so v povprečju prejeli 0,28 mSv. Kolektivna doza je bila 4,4 človek mSv. V kraških jamah je leta 2008 od 150 turističnih delavcev 41 oseb prejelo efektivno dozo nad 5 mSv, od tega je pet delavcev prejelo doze nad 10 mSv. Najvišja individualna doza je bila 12,2 mSv. Kolektivna doza je bila 500 človek mSv, povprečna doza pa 3,4 mSv. Turistični delavci v kraških jamah so tako sevanju najbolj izpostavljena kategorija delavcev v Sloveniji. Izsledki projekta ugotavljanja izpostavljenosti posameznikov v turističnih jamah, ki ga je financirala URSVS, kažejo, da so doze delavcev v kraških jamah zaradi izpostavljenosti radonu, ocenjene po metodologiji ICRP2 65, podcenjene. Zaradi večjega deleža nevezanih radonovih potomcev v zraku kraških jam bi morali glede na omenjeno študijo upoštevati približno dvakrat večji dozni faktor oziroma metodologijo po ICRP 32. V tem poročilu so navedene prejete doze za turistične delavce v kraških jamah, ocenjene po metodologiji ICRP 32. Te so dvakrat višje kot bi bile po metodologiji iz ICRP 65. Porazdelitev števila delavcev po prejetih dozah v posameznih panogah prikazuje 1 Vse povprečne doze v tem poglavju so preračunane na število delavcev, ki so prejeli doze nad ravnjo odkritja. 2 ICRP je kratica za International Commission on Radiological Protection, ki, med drugim, daje tudi priporočila za izračune doz. preglednica 9. Preglednica 9: Število delavcev v posameznih panogah po intervalih prejetih doz sevanja (mSv) 0-ND ND 30 skupaj NEK 198 343 41 0 0 0 0 0 582 industrija 367 107 18 3 0 0 0 0 495 medicina in veterina 1988 1142 78 2 0 0 0 0 3210 radon 10 148 71 36 5 0 0 0 270 izobraževanje, raziskave in ostale * dejavnosti 451 141 4 2 6 3 0 0 607 SKUPAJ 3014 1881 212 43 11 3 0 0 5164 ND - nivo detekcije E- efektivna doza ionizirajočega sevanja v mSv, ki jo je prejel izpostavljeni delavec * V inšpekcijskem postopku se je izkazalo, da je bil rentgenskemu sevanju izpostavljen le dozimeter, ne pa tudi delavec. Kljub temu je visok odčitek 24,72 mSv upoštevan v statistiki. Izobrazba delavcev, ki delajo z viri ionizirajočih sevanj, ustreza predpisom. Ugotovljene so bile le manjše nepravilnosti v zvezi z nepravočasnim obnavljanjem znanja iz varstva pred ionizirajočimi sevanji. Usposabljanje, izpopolnjevanje in preverjanje znanja opravljata pooblaščeni organizaciji Institut »Jožef Stefan« in Zavod za varstvo pri delu. Usposabljanje iz varstva pred ionizirajočimi sevanji je opravilo 1453 oseb. Zdravstvene preglede izpostavljenih delavcev so izvajali zdravniki v petih pooblaščenih organizacijah: - Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa Ljubljana, - ZVD Zavodu za varstvo pri delu, d.d, Ljubljana, - Aristotelu, d.o.o., Krško, - Zdravstvenem domu Krško in - Zdravstvenem domu Škofja Loka. Opravili so 2688 pregledov. 5 RAVNANJE Z RADIOAKTIVNIMI ODPADKI TER RADIOAKTIVNIMI IN JEDRSKIMI SNOVMI V Sloveniji nastajajo visoko radioaktivni odpadki kot izrabljeno jedrsko gorivo (IJG) v NEK. Največ nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (prostorninsko več kot 95 %) nastane zaradi obratovanja NEK, preostali pa nastajajo v zdravstvu, industriji in pri raziskovalnih dejavnostih. Posebna kategorija radioaktivnih odpadkov so izrabljeni zaprti viri radioaktivnega sevanja. Nastajajo pri majhnih uporabnikih in so shranjeni v Centralnem skladišču radioaktivnih odpadkov v Brinju (CSRAO). 5.1 Izvajanje nacionalnega programa ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom Državni zbor Republike Slovenije je leta 2006 sprejel Resolucijo o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom za obdobje 2006-2015 (ReNPROJG), ki je del Nacionalnega programa varstva okolja (NPVO). ReNPROJG opredeljuje cilje in naloge na področju ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom. V zvezi z izvajanjem nacionalnega programa so leta 2008 potekale dejavnosti za izbor lokacije za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, začela se je revizija Programa razgradnje NEK in odlaganje nizko in srednje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva, pripravljen je bil osnutek Programa razgradnje raziskovalnega reaktorja TRIGA, izdana je bila odločba o odobritvi spremembe varnostnega poročila za odlagališče rudarske jalovine Jazbec, CSRAO pa je bilo izdano dovoljenje za redno obratovanje. V začetku leta 2007 je ARAO pripravila devet operativnih programov ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom za obdobje 2006-2009, ki zagotavljajo izpolnjevanje zastavljenih ciljev iz Resolucije. Čeprav dokument še ni bil sprejet, je ARAO pripravila pregled izvajanja in uresničevanja operativnih ciljev glede na različna merila (vsebinska, terminska, zagotavljanje družbene sprejemljivosti, sredstva, itd.) ter v letu 2008 izdelala novo verzijo dokumenta Operativni programi nacionalnega programa ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom za obdobje 2008-2011. Operativni programi so v reviziji na Ministrstvu za okolje in prostor. 5.2 Radioaktivni odpadki in izrabljeno jedrsko gorivo v Nuklearni elektrarni Krško V zadnjih letih je bila prostornina nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v NEK zmanjšana z raznimi metodami kot so stiskanje, superkompaktiranje, sušenje, sežiganje in taljenje. Ob koncu leta 2008 je znašala 2189 m3 s skupno aktivnostjo gama 1,98-1013 Bq in skupno aktivnostjo alfa 2,37-1010 Bq. Od tega je bilo leta 2008 uskladiščenih 190 standardnih sodov s trdnimi odpadki, ki so 31. decembra 2008 imeli skupno aktivnost gama 1,52-1012 Bq in skupno aktivnost alfa 1,77-109 Bq. 5.2.1 Ravnanje z nizko in srednje radioaktivnimi odpadki Na sliki 15 je skupna količina odpadkov v skladišču radioaktivnih odpadkov v NEK. S slike je razvidno občasno zmanjšanje prostornine zaradi stiskanja, superkompaktiranja, sežiga in taljenja. Zmanjšana rast nastajanja radioaktivnih odpadkov po letu 1995 je posledica uvedbe sistema za sušenje (IDDS) koncentrata izparilnika in izrabljenih smol ionskih izmenjalnikov. Leta 2006 je NEK začela sprotno stiskati radioaktivne odpadke z lastnim superkompak-torjem, ki je nameščen v skladišču. Leta 2008 so stisnili 115 standardnih sodov s stisljivimi in drugimi odpadki. Decembra 2008 je bilo na obdelavo na Švedsko poslanih 250 standardnih sodov s stisljivimi in ostalimi odpadki v skupni masi 27,7 ton in volumna 52 m3. Ti odpadki bodo obdelani in vrnjeni v Slovenijo v obliki sekundarnih odpadkov predvidoma v letu 2009. 3000 2500 co E U) o 2000 1500 1000 500 & & ^ J? <£> oP- oP oP oP oP oP oP <# <# d?" d?" d?" dS? C?3 ^ Leto » _c