Stran 126.
Kmetijstvo.
Okopavanje novih vinogradov.
Sedaj je čas, da se okopavajo novi vinogradi. Prav za prav bi morali o postnem času že vsi vinogradi prvič okopani biti, zato se to prvo okopavanje tudi imenuje postno okopavanje.
Z nepravilnim ravnanjem pri tem prvem okopa-vanju se nove vinograde lahko prav znatno oškodi, da še celo vniči.
Dokler na Kranjskem še nismo poznali trtne uši, dokler smo imeli naše vinograde še z necepljenimi trtami zasajene, oko pa vali smo jih prilično plitvo in se za od-jemanje, to je za odrezovanje takoimenovanih rosnih korenin na trtah se nismo nič brigali. Pustili smo jih popolnoma na miru. Prav to sicer ni bilo, ali šlo je že, ker plitvo okopavanje in puščenje rosnih korenin ni tratam starih vinogradov Bog ve koliko škodovalo.
Vse drugačne nasledke pa zamore tako postopanje imeti pri novih, s cepljenimi trtami zasajenih vinogradih. Tu se stara malobrižnost lahko prav hudo maščuje. Pri novih vinogradih je namreč neobhodno potrebno, da se jih, osobito ako imamo v vinogradu težko ilovnato zemljo, globokejši okopuje, kakor pa se je stare vinograde doslej okopavalo, še celo potrebno pa je, da se trtam prej omenjene rosne korenine vestno odjemljejo.
Globokejše okopavanje trt novih vinogradov potrebno je pa za to, ker se trte zdaj po novem načinu globokejše sade, kakor se jih je  poprej, ko   se   jih  navadno
Stran 127.
niti sadilo ni, ampak večinoma le plitvo grubalo. Globo-kejši vsajene trte pa v težkem, mokrem, ilovnatem svetu kaj rade v globo čini odgnijejo in zato kaže, jih globo-kejši okopavati. da se zemlja lahko globokejši osuši. Ta še najbolj kaže pri takih okolnostih, pri prvem okopa-vanji mladih cepljenih trt okolo istih kar 30—40 centimetrov široke, ter  20—30  centimetrov  globoke  jamice
i
odprte pustiti. Tako so Vipavci že od nekdaj postopali, že tedaj, ko na trtno uš nihče niti mislil ni. Postopali so pa zategadelj tako, ker se oni od nekdaj jako dolge trte jako globoko zasajali. To so pa storili v prvi vrsti z namenom, obvarovati trte pred poškodovanjem po suši, katera je ravno na Vipavskem prav pogostokrat in prav huda.
Take trte v težkem ilovnatem svetu odkopavati ter če tudi do zime odkopane pustiti, kaže dve do tri leta po zasajenju in ako se jih še dlje tako odkopuje, utegne to le koristiti, nikakor pa škodovati. Da ni treba tako odkopanim ter odkopano puščenim trtam še le rosne korenine odjemati, razume se samo po sebi, saj se jim same posuše. Ako se pa trte tako ne odkopavajo, potem pa je pač neobhodno potrebno, da se jim pri prvem okopavanji vse rosne korenine popolnoma odrežejo. Neobhodno potrebno je to že celo pri vseh tistih cepljenih trtah, katere so bile prvotno tako globoko sajene ali pa grubane, da seže njih evropski les že kolikor toliko notri v zemljo. Pri tacih trtah se evropski les kaj rad in kaj močno ukoreniči, če pa takih korenin ne porežemo, kaj se zgodi? One oslabe ameriški les pod sabo tako, da se nič več ne debeli in da se v nekaterih letih še celo posuši in — ob cepljeno ameriško trto je!
Kdor torej ne smatra za potrebno, svoje ameriške trte odkopati ter odkopane pustiti, in sicer zaradi tega ne, ker svet ni težak, vlažen, ilovnat, naj jih vsaj gotovo prav globoko okoplje, in pri tej priliki vseh rosnih korenin popolnoma oprosti. Torej kar v enomer naprej kopati ter se za rosne korenine nič zmeniti, kakor je bilo doslej na Dolenjskem skoro povsod navada, to pač nikakor ne sme več biti. Vsak delavec in vsaka delavka naj marveč po vipavskem vzgledu pri okopavanju cepljenih vinogradov vedno reznik ali pa vsaj pipec za oboto čevlja in z njim naj trtam vse rosne korenine prav skrbno poreže.
Pa še na nekaj naj naše vinogradnike glede oko-pavanja vinogradov opozorimo, namreč na to-le:
Pri prvem okopavanji in ako trte še nimajo vap-nencev (šparonov) kakor tudi pri vsakem poznejšem, okoplje naj se trta kar le mogoče po čez tako da se ne bode zemlje v dolino tiralo, ne pa kar naravnost od spodaj gor. Ako se vinograde vedno le od spodaj gor okopava, zleze zemlja dosti prehitro iz višine v nižino in na vrhu pridejo trte s koreninami na dan, v nižavi pa se jih preveč zasuje, tako da pride evropski les pod zemljo. Nekoliko čudno se res vidi v pričetkn po čez kopati, pa temu se človek kmalu  privadi in  potem gre
delo lahko od rok. Saj so se dolenjski vinogradriki že celo rigolanju privadili in to gre pač veliko težavnejše od rok, kakor pa počezno kopanje.