St. 276
ftftnia
»Ifttfii! tlMlI ClfTall Oi U »CM^
A
rstii« v tortu 18« novembra 1924.
Posamezna številka 20 cent.
Letnik XILX
Tzl J»j8, l£Vtnn& pondcljek.	?j«tra|. Uredniitvo: ulica
Asišliega Št. 20, I. nadstropje.	- * pošiljajo uredni
pif-nia se ne sprejemajo. rok\ jo ne vračajo. — Od Prof. F. Peric. — Lastnik tiskarti^ '"trat. Tisk tiskarne I —iwra6>đai zi*Ča za mesec L 7.—, 3 mesece Lr ^©rpol leta L 32.— in celo leto L 6J.— Za Inozemstvo mesečno 5 lir več. — Telefon uredništva in uprave 5t. 11-57-
EDINOST
ftoumecne it eri I ke v Trstu In okolici po 90 cent — Oglasi se računa)« f ilrokosti cm kolone (73 mm.) — Ogtaa trgovcev ta obrtnikov mm po 40 cenL osmrtnice, ssbvale, poslanic« In vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent beseda, najnanj pa L 1 — Oglasi naročnina In reklamacije ae poiiljajo izključno uprav' edinosti, v Trsta, alka sv. Pranč«ka AsiSkega fitev. 30, L nadtropia. — Telefon urednifltva In npcavo 11-0«
Krenite na pravo pot!
Najočitnejši resnioi bi udaril v obraz, kdor bi hotel trcHti, da so jugoslovenski državljani Italije krivi na tem, da so sila redki slučaji. ko morejo soglašati s po*ayi iz iašistovskega tabora. Besede in dejanja od te strani so bila doslej vedno naperjena proti naši narodni manjšini z neizprosno ostrostjo.
Tak redek, skoro edini slučaj se je pripetil ravnokar. V poročilu o seji rims-ke zbornice dne 14. t. m. smo debelo podcrtali odstavek o govoru vnetega branitelja fašizma in njegovih zaslug. Bil je to poslanec D'Ayala. Slavil je uspehe vnanje politike fašizma.
Tak velik uspeh da je bila skienitev pog jVb s Čehoslovaško in Jugoslavijo. VeVja.
Fašistovska vlada — je rekel g. poslanec daJje — je dobro razumela dejstvo, da je Mala antanta združitev narodov, ki bi morala nadomestiti bivšo avstro-ogrska monarhijo. Z ozirom na to trditev bi se mogli mi nekoliko prerekati. Sicer nočemo oporekati trditvi, da je fašistovska vlada razumela to dejstvo, pravimo pa z vso pravico, da ni iz tega razumevanja izvajala vseh naravnih in logičnih posledic, oziroma. da ni v svoji politiki ubirala poti. ki bi bile v skladu z obstankom in veljavnostjo Male antante v evropskem koncertu. V svoji praktični vnanji in notranji politiki je zagrešila marsikaj, kar ni bilo v skladu s to hvalevredno namero. Četudi na pr. dopuščamo, da je bilo neosnovarfa vse tisto, kar se je govorilo in pisalo o bolgarski, madžarski in albanski politiki Italije pod sedanjo vladavino, vsekakor pa smemo reči, da sta se na sedanji vnanji politiki naše države pogrešali tista jasnost in prema črta, ki bi na strani Male antante izključevala vsak dvom na iskrenosti te politike. Vsako tp-liko so se pojavljale in se še pojavljajo tudi v najresnejših glasilih Italije izjave, očitno nasprotne Čehoslovaški in Jugoslaviji. Svarilen in grozilen primer so na pr. redno ponavljajoči se izbruhi znanega Ati-lija Tatnaro. Odklanjamo domnevo, da bi odgovorni voditelji vnanje politike Italije soglašali s takimi napadi. Vendar pa pada odgovornost tudi na nje v toliko, kolikor niso zavračali takih napadov. Tudi ta zamuda je morala vizbujati dvome. Kjofltko se je grešilo v notranji pol., v postopanju s slovanskimi drujSorodci, na škorcu pri -a de van j za dobre odnošaje do Jugoslavije, pa tudi do Čehoslovaške, ker sta ti dve članici Male antante vezani druga na drugo po sklenjenih gospodarskih in političnih dogovorih: to je znano in žalostno poglavje. Ne glede na vse to pa moramo vendar-le pozdravljati izjavo fašistovskega poslanca da sedanja vladavina dcibro razume pomembnost Male antante — v prvi vrsti torej Čehoslovaške in Jugoslavije — za koris.i Italije.
To pa še posebno po nadaljnjih izjavah rečenega poslanca. Rekel je, da italijanska vnanja poAitika mora imeti natančno določen program napram Mali antanti* To naglašanje vsebuje priznanje, da je res, kar smo rekli gori: da je namreč vnanji politiki Italije napram Čehoslovaški in Jugoslaviji nedostajalo doslej potrebne jasnosti in ravne črte! Opravičenost tega očitanja je priznal tudi poslanec D'Ayala izrecno, ko je govoril o napakah prošlosti!! V skladu s tem nje-govim naglašanjem je tudi njegova izjava, da je napram Mali antanti edino možen le program, ki sloni na sporazumih s posameznimi nje članicami! Prav — pametna misel. Samo bi se ne smelo pozabljati na okolnost velike pomembn'ctsti, da sta glavni članici Malega sporazuma spojeni po skupnih gospodarskih in političnih interesih in po sorodstvu krvi. Da torej zlo, ki tepe eno, neogibno vpliva na razpoloženje druge! Z drugo besedo: članicam Malega sporazuma je najprej na srcu in v skrbi njih medsebojno razmerj-e!! Če meni g. poslanec D'Ayala, da bi bila za Italijo koristna politika, ki bi plesala eks-trature, sedaj s Čehoslovalko, sedaj z Jugoslavijo, čre-z vsakega ozira — oprostite nam to primero — na drugo plesalko — potem je v usodni zmoti. Ni smeti pozabljati, da Ma*a antanta tvori enoto!
S temi korekturami pozdravljamo izjave rečenega poslanca o smernicah, ki naj bi jih italijanska vnanja politika zasledovala napram Mali arrtanti. Ne vemo sicer, ali je bil poslanec D'Ayala izrecno pooblaščen k takim izjavam od strani odgovornega voditelja italijanske vnanje politike.
Sela ministrskega sveta
Zakonski načrt o ženski volilni pravici
pride pred zbornico - Za oskrbo dece
RIM, 17. Danes se je vršila seja ministrskega sveta, katere <so se udeležili vsi ministri. Vojni minister gen. Di Giorgio je v glavnih potezah razložil svoj načrt za reorganizacijo armade. Ministrski svet je sklenil, da pridejo posamezni členi načrta jutri na razpravo.
Ministrski svet je nato pooblastil ministra za notranje zadeve, da predloži zbornici zakonski načrt o materinskem varstvu m oskrbi dece. Načrt je bil v glavnih obrisih odobren. Notranji minister je bil tudi pooblaščen, da predloži zbornici zakonski načrt, ki daje ženskam volilno pravico pri upravnih volitvah.
Seja je bila zaključena ob 13. uri. Prihodnja seja se bo vršila jutri ob 10. uri.
Turati proti občinskim komisarjem
Naloge socijalistične stranke - Bistvo iaši-zma - Zunanja politika fašizma
RIM, 17. Včeraj je imel vodja unitarskih socijalistov on. Turati v ljudskem domu govor o političnem položaju. Glede unitar-ske socijalistične stranke je dejal, da nncsra previdno čakati na razvoj dogodkov; do izida iz sedanjega položaja ne more priti tako hitro, ker ni ta kriza ne parlamentarna ne kriza kake politične stranke, ampak kriza povojnih pojavov. Dalje je Turati naslikal vso škodo, ki jo je prinesla fašistovska diktatura, še posebno, ker so faš^tovske reforme skušale v prvi vrsti koristiti posameznim osebam; fašistovski politiki so se pokazali popolnoma nesposobne, da bi znali izpeljati politično reakcijo, in tako so prišle na dan zepet prave srednjeveške metode.
On. Turati je posebno energično nastopil proti sedanjemu abnormalnemu stanju občidskih zastopstev. Okoli 4000 cibčin ječi pod jarmom izrednih komisarjev, ki so por gostoma le orodje krajevnih «rasov».
Glede industrijalcev je rekel, da so se sedaj zavedli, kako veliko napako s»o napravili, ko so podpirali fašistovski sindi-kalizem.
Fašizmu se ni posrečilo dvigniti ugleda Italije v inozemstvu — kakor fašisti trdijo. O tem se je Turati sam prepričal na potovanju po inozemnivu in sicer na podlagi dejstev, o katerih rajše molči. Ob zaključku je on. Turati govoril še o umoru Mat-teottija.
Zopet dva poslanca Izstopila Iz fnifsUvske stranke
On. Lanza di Trabia in Paoletti vrnila fašžstovsko izkaznico
RIM, 17. V političnih krogih še niso ponehale razprave o sobotnem glasovanju v zbornici o zunanji politiki sedanje vlade. Splošno prevladuje mnenje, da je vlada s tem glasovanje izvedla pravi manever. Stavila di* je na glasovanje svojo zunanjo politiko predvsem radi tega, da si zagotovi zaupnico zbornice s kolikor mogoče velikim številom glasov. Tega bi pa vlada ne dosegla, ako bi se vršilo glasovanje o njeni notranji pođitiki. Sicer pa ni nihče dvomil, da bi fašistovska vlada ne dobila zauonice od zbornice, v kateri so zastopani po većim sami fašisti, ker je opozicija odsotna.
Na sobotno glasovanje stavijo v političnih krogih veliko važnost predvsem radi tega, ker je on. Giolitti prvič odkrito nastopil proti Mussolinijevi vladi, odkar je fašizem prevzel krmilo države.
Veliko pozornost ie vzbudilo tudi dejstvo. da se je odtegnilo glasovanja veliko fašistov, ki so s tem pokazali, da se ne strinjajo popolnoma z Mussolinijem. Med temi je bil tudi poslanec ion. Lanza di Trabia. Takoj po seji zbornice je on. Di Trabia — kakor se je pozneje zvedelo — poslal vodstvu fašistovske stranke pisinoi v katerem mu naznanja, da je izstopil iz stranke. V pismu pravi, da mu ni po napadu fašistov na bojevnike preostalo drugega kakor izbira med načeli, ki jih priznavajo po-slanci-bojevniki, in disciplino, ki mu jo nalaga fašistovska stranka. Od volitev dalje se je umaknil iz svojega rojstnega mesta, sam3 da se je izognil manifestacijam, katerim je bil v duh*i nasproten. Molče je opazoval nasilja, ki so pač školdovala domovini. Od voditev dalje ni vlada vodila državo naproti sv-obodi in miru kakor je obljubila v <svojih izjavah. Radi tega ni mogel
Vsekako pa je pomembno in značilno, dajizraziti ^ se» poslallske zbarnice zaupnice mso bile podane morda le v kakem listu, | v;ladi m izst	fa^fetov^ke stranke
marveč v parlamentu, v ustavnem zasto.p-«
stvu države in naroda. Če se na takem mestu izreka priznanje, da so se v prošlosti delale napake, da torej vmanja politika ni odgovarjala interesom države, je vredno, da zabeležimo in si zapomnimo, ker je v tem priznanje, da je treba kreniti na druga pota!
Da, fco je naš klic: krenite na pravo pot! Kličemo tako odgovornim činiteljem in vsej italijanski javnosti! Notranja in vnanja politika države naj se usmeri k ciljem, ki jih je poslanec D'Ayala označil kot neogibno potrebo za korist Italije!
Prvi francoski zrakoplov v Moskvi
MOSKVA. 17. Semkaj je prispel prvi Francoski zrakoplov. Preletel je zračno črto Pariz-Moskva. Občinstvo je zrakoplov ob prihodu svečano sprejeta
Tudi glede poslanca Verecondo Paoletti-ja trdijo, da je izstopil iz .fašistovske stranke.
Gibanje popolarov
Govor poslanca Rcdino v Torinu
TURIN, 16. Danes se je vršil tu pokrajinski kongres popolarske stranke. Udeležba je bila zelo velika. Zborovalci -so z navdušenjem pozdravili poslanca Rodino, ki je bil določen za glavnega govornika On. RocHnd je bil nekdaj minister pravde. V svojem govoru je orisal delovanje popolarske stranke od fašistovskega pohoda nad Rim do sklepa opozicije (27. junija 1924), da se ne bo udeleževala sej zbornice, dokler bodo trajale sedanje razmere. Nastopil je predvsem proti nasiljem, proti tiskovnim omejitvam in pa prati milici, ki da čuva interese samo ene stranke.
Sestanek žapanov v Firenzri
FIRENZE, 17. Danes ob 10. uri je bil otvorjen v palači Vecchio sestanek zastopnikov glavnih pokrajinskih in okrožnih mest. Sestanek je sklicalo udruženje italijanskih občinskih zastopnikov z namenom, da se prouči novi davčni sistem v krajevnih občinah, ki je bil uveden pred kratkim z odi oki -zakoni št. 2538 z dne 18. novembra 1923, št. 3062 z dne 30. decembra 1923, št. 759 z dne 23. maja 1924 in št. 1613 z dne 16- oktobra 1924. Na podlagi te proučitve bodo predložene vladi zahteve, ki se bodo zdele potrebne z ozirom na realne potrebe občinskih bilanc.
Sestanku je predsedoval sen. T. Rossi, predsednik udruženja italijanskih občinskih zastopnikov. Navzočni so tudi sen. Gar-baso, župan mesta Firenze, prefekt, pod-prefekt, zastopniki ministrstva za notranje zadeve ter zastopniki številnih italijanskih občin, med njimi tudi zastopnik tržaške. Dopoldanski sestanek je otvoril župan Garbasso, nakar je prefekt v imenu ministra Federzfonija pozdravil zborovalce. Nato je dobil besedo prof. Corti, prisednik občine Firenze, Id je podal obširno poročilo o vpeljavi reforme davčnega sistema.
Zborovanje Društva narodov
v svrho podpiranja narodov, ki so jih obiskale nezgode Sestanek Mussolini-Ninčić
RLM, 17. Dne 8. decembra se vrši v Rimu 32. seja sveta Društva narodov. Delovni program sveta je zelo obširen in vsebuje probleme velike mednarodne važnosti Na dnevnem redu je 24 razlfcnih vprašanj. Zastopnik Italije bo nastopil kot poročevalec v treh različnih vprašanjih mednarodnega značaja. Po diskusiji bo prešel svet k problemu zaščite žene in dece, nakar se bo zaključil s finančnim poročilom posebne komisije prvi del programa. Zastopnik Italije bo v drugem delu delovnega programa poročal o zvezi držav v svrho prostovoljnega podpiranja ljudstev, ki so jih obiskale nezgode. Poidpiranje bi se vršilo po načrtu sen. Ciraolo. Določena bo posebna komisija, da se sestavi odbor, ki bo organiziral človekoljubna stremlje nja vise h Društvu narodov pripadajočih držav v prid narodom, ki utrpao nezgode po potresu, epidemijah in izredno slabih letinah. O organizaciji zdravstva bo poročal japonski delegat.
Na predlog Italije in po referatu italijanskega zastopnika bo svet Društva narodov razpravljal o načrtu za ustanovitev mednarodnega zavoda za zedinjenje mednarodnega in zasebnega prava. Tudi tozadevno se določi posebna komisija, da bo preučevala ta važen problem. Svet Društva narodov se bo pečal tuda z vprašanjem um stvenega sodelovanja, ki ga je predlagale Francija. Nadalje so na dnevnem redu tudi sledeče točke: Vprašanje Gdanskega, saar-skih rudniktotv, vprašanje vzhoda s posebnim ozirom na balkanske dežele. Posebne važnosti bo razprava o znižanju oborožitve in o kontroli kupčije z ortažjem. V nadaljnjem bodo zborovalci določili delovni proigram za prihodnje zborovanje. Delo 32. zborovanja se bo zaključilo z diskusijo o finančnem položaju Društva narodov in o ukrepih upravnega značaja, ki jih je storil glavni tajnik Društva narodov.
Kakor poročaj** nekateri listi, bo prisostvoval zborovanju Društva narodov tudi jugoslovenski zunanji minister Ninčič. Bržkone bo izrabil to priliko, da se sestane z mnistrskkm predsednikom Mussolinijem.
6. obletnica prihoda italijanskih čet na Reko
REKA, 17. Danes se je vršila ob navzočnosti vojvode D'Aossta proslava 6. obletnice prihoda italijanskih čet na Reko. Vojvoda D'Aosta je bil ob tej priliki proglašen za častnega meščana Reke.
Francoski podanik Barrčre zapušča Rim
RIM, 16. Načelniki poslaništev) so izročili francoskemu poslaniku Barrere in njegovi gospe ob priliki njihovega odhoda iz Rima umetno izdelano skupino, sestoječo iz kipov, ki predstavljajo letne čase. (G. Barrere je bil 26 let poslanik v Rimu, kjer si je pridobil velik ugled pri vseh diplomatih. Bil je 20 let dekan diplomatskega zbora. Herriot ga je odstavil, ker ni bil njegov pristaš. Prip. ur.)
Pophve v pokrajini Lecce
Voda odda do prvega nadstropja
RIM, 17. Vsled neprestanega deževanja je v občini Poggiardo, provinca Lecce, udrla v hiše voda ter poplavila stanovanja do prvega nadstropja. Minister mornarice je brzojavil v Brindisi in Taranto, da se takoj odpošljejo poti ebne sesalke in moštvo v Poppiardo. Na lice mesta je prispelo ie 6 sesalk s potrebnim moštvom kr. mornarice, ki je iz Številnih stanovanj v Poggiardo odstranilo vodo.
Zidarski delavec nagel težak komad zlata
MELBOURNE. 17. Neki delavec, ki je kopal kamenje v okolici Melbourne-a, je našel velik komad rumene kovine. Izvedenci so dognali, da je zlato. Ta najdba je vzbudila v vsem mestu veliko zanimanje. Lastnik zemljišča, ki ae je nahajal v bližini avstralskega parlamenta, je dobil Številne pcHiujlbe od podjetnikov, ki so pripravljen ni postaviti zlati rudnik na imenovanem mestu. Vendar pa so nekateri strokovnjaki mnenja, da gre le za slučajne zlate plasti, ki so jih aemkaj zanesle starodavne poplave.	_
Ruđlćeua pisma iz Svlce ponarejena ?
Drugo švicarsko pismo - Radić na Hrvatskem?
ZAGREB, 16. <Hrvat» prinaša drug« Radicevfo pismo iz Švice. Toda v političnih krogih so pričeli dvomiti, ali so res pisma pisana v Švici. Tako piše «Riječ», da so vsa ta pisma falzificirana in sicer, da jih Radić piše kje na Hrvatskem.
V današnjem drugem pismu razlaga Radič, da evropsko novinstvo odslej loči v Jugoslaviji le še «bando korupcijonistov in narod pošt en jak ov». Nato opisuje svoj sestanek z anonimnim francoskim diplomatom, ki je naravno Radiću razodel mrtofgo skrivnosti, med drugim tudi to, da bosta Herriot in Baldwin na skorajšnjem sestanku razpravljala o skupnem nastopu v slučaju, da bi Pašić s svojimi militaristi resnično — amputiral nekaj hrvatskih žu-panij od Jugoslavije. Kje bi amputiral Pašić, kam oddal, tega Radič ne pove, a prva dva evropska premijerja bosta o tem razpravljala! Radič pravi, da se bo odzval prijateljskemu povabilu ter Šel v januarju v Pariz predavat o .sporazumu in seljaški internacijonali.
Dalje navaja Radić pismo, ki ga je te dni prejel «iz Lcndona» iod prijatelja konservativca. Ta angleški prijatelj obeta Radiću vso naklonjenost angleških konservativnih krogov v nadi,- da bo v konservativnem centru nastala kaka resna akcija zoper Pašićev balkanizem in da bodo konservativci v «evropski kontroli» jug. volitev sodelovali in .sicer «tiho in neslišno».
Radića odklanjajo tudi njegovi nekdanji prijatelji. Ravno te dni Wiilam Martin, por litični redaktor ženevskega dnevnika, ki je med vojno.celo plediral za nekako1 podonavsko federacijo, karakterizira Radića za protislovnega moža, ki ni in ne more biti nikak državnik. Te ženevske karakte-rizacije pa Radić iz «Švke» ne citira, dasi bi bila edino točna.
Ustanooltco Hrvatske mcnarhistlčne stranke
Lovreković vodja nove stranke, ki je naperjena preti Radiću - Priče tek volilnega boja
BEOGRAD, 16. (A.) Zadnje vesti iz Švice potrjujejo, da Radić v resnici biva v inozemstvu in sicer v Davosu v Švici. Iz inozemstva je pričel močno akcijo proti jugoslovenski državi. Radič že javno priznava, da ima zveze z Moskvo.
Velikega pomena za izid volilnega boja in za usodo Radičeve Hrvatske republikanske seljačke stranke je ustanovitev sa-nostojne Hrvatske monarhistične stranke. Stranko so ustanovili nezadovoljneži v Ra-dićevi stranki, ki so postali še bodj pogumni, ko je Radič zbežal. Novo stranko vodi poslanec Lovreković, ki je bil svoje-časno izgnan iz Radičeve stranke.
Program nfave stranke je naperjen proti Radiću, češ da je Radič goljufal ljudstvo z lepimi frazami, ne da bi se lotil objektivnega dela za .sporazum in hrvatski narod. Že iz imena je razvidno, da je istranka monarhisti ena.
Danes se je otvorila volilna borba po vsej državi. Pašić je imel v Beogradu prvi violilni govor. Udeležba je bila zelo velika.
Pogajanja z Madžarsko
BEOGRAD, 16. Včeraj je jugoslovenska delegacija za pogajanja z Madžarsko zaključila, da se pogajanj o depotih in se-kvestrih nadaljujejo v Beogradu. Tekoma bodočega tedna se bo razpravljalo vprašanje dolgov v kronah in prenos trgovskih središč zavarovalnih družb. Glede vprašanja o razdelitvi premlotženja in o zračnem prometu se morajo dočakati instrukcije vlade. Vprašanje o upokojencih in o prometu (lokalne železnice, obmejne postaje, tranzit, uvoz in izvozi se bo reševalo po povratku jugoslovenrke delegacije iz Benetk. vprašanje vodnih zadrug pa po po»-vratku mgoslovenske delegacije iz Budimpešte. Te dni se bo oaraiirala konferenca o vzdrževanju poti itd.
Romale na Belo poro
Zaton češke svobode 8. novembra 1620
PRAGA, 17. Kakor vsako leto, tako je odšla iz Prage preteklo nedeljo, 9. t. m., truma romarjev na Belo goro, da se spomni važnetfa dneva v češki zgodovini, to je 8. novembra 1620, ko je cesarska vojska porazila češko armada in tako usužnjila češki narod za dobo 300 let. V povorki je bilo 11 raznih kulturnih m religioznih organizacij ,ki so s svojimi zastavami in znaki formirale veličastno procesijo. Na Beli gori so govorili tisočerim zbranim romarjem razni goviorniki, ki so pojasnjevali veličino tega trenutka v osvobojeni domovini.
SOVJETI ODPRAVLJAJO POSLEDNJE SAMOSTANE
MOSKVA, 17. Svet sovjetskih komisarjev je sklenil, da ukine s prvim januarjem I. 1925 poslednje samostane na ozemlju Zveze stofv^etskih isocijalističnih republik.
Moskovska premijera
MOSKVA, 17. Nedavno je bilo otvorje-no v Moskvi novo gledališče «Satyr», ki je posvetilo svoj repertoar izključno sodobni politični satiri. Do sedaj sta bila igrana dva komada: «Moskva z ene strani* in «Ko tiček». Obe deli je sprejela publika m kritika z zadovoljstvom. Tretja satira »Nacionalizacija žen» ni imela nikakega uspeha.
Naraščanje ruskega izvoza
MOSKVA, 17. Glasom statistike komi« sari jata za trgovino je poskočil letos i-zvo« za 15 odstotkov napram lanskemu letu ini to radi tega, ker se je začel posebno v zadnjem času izvažati v velikih množinah petrolej, les in rude. Trgovska bilanca za* znamuje aktivo sto milijonov rubljev.
MOSKVA, 17. Uradno se javlja, da je bil Krasin imenovan za ■veleposlanika Zve-zcf sovjetskih socialističnih republik v Parizu. Kljub temu pa bo vršil še nadalje posle komisarja za zunanje zadeve in trgor vino.
Koliko pokadi dnevno mesto Varšava
VARŠAVA, 17. Ni dolgo temu, ko je bilo na varšavskih ulicah prav težko kupiti cigareto ali cigaro. Prodajalci, večinoma invalidi, so ponujali mesto tobaka in cigaret loterijske srečke ali prospekte tobačnega monopola, A kljub lemu je stati-tstično dokazano, da pokadi dnevno mesto Varšava 4,600.000 cigaret v vrednosti 140.000 poljskih zlatov ali preko 1 milijon lir. Od te vsote odpade 30.000 zlatov /ta cigarete, prodane po ulicah.
, Nov srebrn denar na Poljskem
VARŠAVA, 17. Početkom tega meseca je predala Poljska prometu prvih 800.000 srebrnih novcev od 2 zlatih. Ta dsnar je izdelan na Angleškem. V toku decembra pridejo v promet nadaljnji srebrni novci, ki se izdelujejo v Franciji in Ameriki.
Proslavljanje poljskega pisatelja, odlikovanega z Noblovo nagrado
VARŠAVA, 17. Listi proslavljajo v obširnih člankih poljskega pisatelja Vladisla-va Reymont-a, kateremu je bila podeljena NobJova nagrada za literaturou
Nemiko-ruska trgovinska pogajanja
Rusija bo izvajala princip državnega
monopola pri zunanji trgovini
BERLIN, 17. Wolffov dopisni urad do»» biva iz Moskve: Na otvoritveni seji nem-ško-raskih trgovinskih pogajanj je izjavil Krasin, da se bo sovjetska vlada strogo držala principa državnega monopola pri zunanji trgovini. Izrazil je prepričanje, da je nemško-rusko sodelovanje na vseh po-priščih popolnoma možno. Nemški veleposlanik Brockdorff je odgovoril, da se bodo težkoče, ki bi utegnile se poijaviti med pogajanji, z lahkoto premagale. Dodal je, da nemški narod zna prav dobro ceniti prosto pot, ki pelje preti prijateljskemu vzhodu. m je pripravljen, da sodeluje kot odkritosrčen prijatelj z narodom sovjetvke Rusije pri vzpostavitvi gospodarskega življenja, ki ga je porušila svetovna vojna.
Važne Hsrrlotoue Izjave
Potrebna je organizacija miru.
LUKSEMBURG 17. Na banketu, ki mu ga je priredila tukajšnja obč na, je imel Herriot daljši govor ter izvajal med drugim tudi sledeče: Ne zadostuje, da se želi mir, marveč se mora istega tudi zaslužiti. To je cilj, za katerim hodi Francija. Njena vlada hoče v svrho organizacije mira ohraniti one smernice, ki jih je začrtala na 2enevski konferenci. Zame bi bila velika čast, je dodal Herriot, če se mi posreči privesti francosko deželo na pot miru in če bi našemu stremljenju sledili tudi drugi narodi. Potrebna je tehnika miru, kakor dokazuje vprašanje razorožitve. Kajti časi, v katerih je bila vojaška sila kakega naroda določena po številu moštva pod orožjem, so m nuli. Sodobna vojaška sila kakega naroda tiči v vsem narodu in v vseh n'egovih industrijskih, poljedelskih, trgovinskih in moralnih virih.
Poincare in vojna odgovornost
PARIZ, 17. Ker je revija «L'Europe» zatrjevala, da zavračajo Cambon, Pichon in Louiisi, bivši francoski velepotslanik v Pe-trogradu, na Poincareja del vojne odgovornosti, je Poincare. ki se trenutno nahaja v Strassburgu, brzojavil agenciji «Havas», da bo jutri predal tisku ona pisma, katera sta mu v tej zadevi doposlala Cambon in Pichon, da postavi na laž trditve revije «L'Europe». — Poincare je dostavil, da ne more navesti opravičb bivšega veleposlanika Louis-a, ker je ta nedavno umrl.
Zaglul paša umaknil ostavko
LONDON. 17. Glasom agencije Reu*er je nameraval Zaglul paša podati estavko, ker so <se pojavila med nekaterimi ministri nesoglasja in so sklenili imenovani ministri predati svoje portfelje. Po dolgi avdijenci pri kralju je Zaglul paša umaknil ostavko.
V ZRAKOPLOVU NA SEVERNI TEČAJ
KRISTJANIJA, 17. Glasom poročil iz New-Yorka se je stavila raziskovalcu severa kapetanu Amundsen-u vsota 100 tisoč dolarjev na razpolago, da organizira ekspedicijo v zrakoplovu na severni tečaj. Odhod na <Moke Snitzbergen bi se vršil v mesecu juniju 1. 1925.
Mednarodna nogometna tekma med Italijo in Švedsko
MILAN, 17. Včeraj se je vršila nogometna tekma med švedsko in italijansko narodno četo. Navzočna je bila ogromna množica ljudstva, ki je z veliko napetostjo in pokornostjo sledila igri. V prvem polčasu so bili Švedi, ki so mojstrsko igrali, v premoči nad Italijani ter zabili dva gola. V drugem polčasu so se Italijani opomogli ter izenačili prvotni uspeh švedskih igralcev. Igra se je potemtakem končala neodločeno 2:2, bila pa je nadvse zanimiva in živahna.
DNEVNE VESTI
CM II IttlllraUe M l^trt.artS.'MalTEJ.'lrt
Pod tem naslovom je Italijan, ki si je nedav- | m ^ marsikatero pozna, toda g. predavatelj no sam ogledal razmere v naših krajih, pnob- Je prost šcJe ob tem času^ Opozarjamo, da je čil v milanskem listu «La Giustizia* — glasilu prcdavanje namenjeno le odraslim, zato naj •mHarističnih socijalistov — razsežen članek, matcre ne vodijo s seboj premladih deklic; v katerem opisuje svoja opazovanja in vtise. pać pa na- ga pride posluiat sleherna mati, Prednost tega srpisa je v tem, da opisuje stvari kajti u b0iezeD jc tak0 g^ razširjena, in je is naše hudstvo brez tistih sicer znanih ^ vsako ^eno potrebno, da pozna njene vzro-tradicrjonalnih predsodkov. Naj podamo iz te- j posje<jice ln odpomočke. ga zanimivega spisa nekoliko posnetkov.	Zakaj tako? Pri spre^mu «Iride» se je do-
Uvodoma pravi, da so ga v prvi vrsti zani- ! ž<Kjj0- žalostno res! Vedeli smo vsi v naprej, mala vprašanja: Kakšno je vedenje Slovanov ^ ^ pozdrav .l^de* karakteristični «Eia, pod novo vladavino? Kakšno je njih staiisce cia	Raprezentanti *Adrije» so pozdr;
napram Italijanom7 Kako je ltali;a skusala re- vijj	z internacionalnim «Hip, hip, hi
žiti vprašanje drugorodnih manjšin/ Frepotoval	-	- -
fe soško dolino. Brez predsodkov se je bližal prebivalstvu. Seznanil se je z mnogimi Slovani in sicer najboljšimi in najinleligentnejšimi. Pri tem je ugotovil razna zanimiva dejstva. Uveril se je, da je materijalni in moralni položaj slovanskega prebivalstva jato neugoden. Postopanje s Slovani ni ne pravično, ne liberalno. Posebno tudi glede vprašanja vojnih odškodnin. Eden glavnih vzrokov temu je nepoznavanje pri mnogih Italijanih slovanskega vprašanja v njegovi vkupnosti. Ta nevednost je obremenjena še z zgodovinskimi spomini in mržnjo, kar zavaja Italijane, da vidijo v slovanskem prebivalstvu primitivno, polbai^bar-sko in objestno ljudstvo, kar le veča nezaupanje med Italijani in Slovani. Manjka medsebojnega poznavanja. Ta položaj slabša še^dej-sivo, da zlohotni in sebični informatorji arijo o slovanskem prebivalstvu neresnične vesti. Pa tudi vladni organi ne znajo vsekdar f^zli-kovati med resničnim in krivim. Odstranili so od vodstva slovanskih naprav voditelje, ki bi bili primerni in sposobni za točno obveščanje vlade o duševnem razpoloženju Slovanov, o »jih potrebah in željah. Zato se delajo pogreške in se zagrešajo krivice.
Ugotavlja na to, kako so Slovani navezani na svojo grudo, kako priprosti so v svojih običajih, kako živ je v njih zmisel za gostoljubje, kako trdni so v svojih namenih in kako vztrajni na delu. Z ljubeznijo do svoje grude sta v njih spojena ljubezen do svojega jezika In narodna zavesti Za vsako ceno hočejo ohraniti svoj jezik in svojo narodnost. Ta mladi narod si je ustvaril svojo literaturo in kulturno tradicijo, na katero fe ponosen. Ima raztezno organizacijo kulturnih udruženj, kolikor mu le dopuščajo njegova sredstva. Pisec je videl kmete in gorjane z nenavadno politično
je včeraj popoldne našel v ulici Romagna velik omot. Radoveden ga je odvil in tedaj je prišlo na dan ie napol razpadlo trupelce ženskega spola. OrožnJti, katere je Komar obvestil o najdbi, so dali trupelce prepeljati v mrtvašnico mestne bolnišnice, kjer so zdravniki dognali, da gre za 5 mesecev star človeški plod.
Iz zapora v bolnišnico. Vsa vesela, da je po 26-dnevneni čepenju v zaporu pri Jezuitih zo-
so Ivana Kačiča položili k večnemu počitku. Pogreba se je udeležilo veliko število slovenskega občinstva iz mesta in dežele, kakor tudi znatno število Italijanov, po večini iz trgovskih krogov.
Kmetijska potovalna šola za videmsko pokrajino, odsek v Ajdovščini, javlja vsem trstim, ki so bili na razstavi goveje živine v Ajdovščini od odbora odlikovani z nagradami ali svetinjami, pohvalami ali kakorkoli, da lahko
pet dihala prosti zrak, je 27-letna Felicita	dvignejo v občinskem uradu v Šturijah toza-
Rocco, brez stalnega bivališča posvetila pre-	j devne diplome.
teklo soboto Bahu, Že zjutraj je pričela romati	j Pevsko in glasbeno društvo ▼ Gorici obve-
po raznih krčmah in bezmeah ter pridno na-	šča svoje člane, da imajo na prireditvah Krož-
makala suho grlo z vinsko kapljico. Zadnja	ka prijateljev glasbe (Circolo degli amici della
postaja njenega * romanca » je bila pozno zve-	musica) 50% popusta na vse sedeže, ako se
čer neka žganjarna v starem mestu, kjer si je	listki nabavijo v predprodaji; na večer prire-
krepčala utrujeni želodec s slivovko. 2gan,e	.ditve je mogoče kupiti za polovično ceno samo
je pognalo žejni Feliciti vinske duhove v mož-	stojišče.
gane. Pijana kakor klada je pričela razgrajati	Prvi koncert Krožka se bo vršil v četrtek,
in vpiti, kakor obsedena; pri tem ji je najbrž	20. t. m. v Trgovskem domu. Nastopi čelist
postalo vroče, kajti naposled se je pričela sla-	Hektor 2igon iz Trsta. Pri blagajni se je treba
čitL Neokusnemu prizoru sta napravila konec	izkazati z društveno legitimacijo,
dva mestna stražnika, ki sta imela kaj opraviti,	Smrtnonevarna brca. Včeraj ob lOh zjutraj
predno sta besno žensko ukrotila ter spravila	je pripekal goriški -Zeleni kraž» v bolnico
na hladno. Pri ruvanju s stražnikoma je Feli-	usmiljenih bratov mlado žensko s težko rano
cita padla na tla ter se pobila po glavi, zato	na glavi in v nezavesti. Ker leži nesrečnica, ki
so jo naslednje jutro, ko so se ji izkadili vinski	ima razbito lobanjo, še vedno v nezavesti, se
duhovi, spremili v mestno bolnišnico, kjer si	je sanitarcem posrečilo dognati le toliko, da
bo morala zdraviti 14 dni posledice svojega	gre ^ 22-letno mlekarico Jožefo Brajnik iz
pirovanja.	j Gaberj pri Mirnu in da jo je na Tržaški cesti
Velik požar. Preteklo noč okoli 21. ure je	brcnil konj v glavo s kopitom, ni pa znano
izbruhnil ogenj v skladišču moke v ulici Re-	nič podrobnega, kako se je nesreča pravza-
gina Elena št. 1, katerega je lastnik trgovec	prav odigrala. Stanje ranjenke povzroča
Friderik Maiani. Gost dim, ki se je valil pri	zdravnikom resne skrbi za njeno življenje,
vratih in oknih iz skladišča, je vzbudil pozor-	Nevarna igrača. 15-letni Coderin Eugen iz
nost mimoidočih in nekdo je obvestil povelj-	Via Formica št. 21 je imel otroško pištolo. De-
stvo mestnih gasilcev. Na lice mesta odposlani	ček je nekje iztaknil neke kapsefae, katerih
gasilci so morali vlomiti vrata skladišča, nakar	enega je vtaknil v svojo otroško pištolo ter
so se takoj z vso vnemo lotili gašenja. Gorelo	izstrelil. Iz otroške pištole je naenkrat postala
je na treh različnih mestih, zato je bilo delo	prav nevarna pištola, kajti kapselj je eksplo-
gasilcev zelo težavno, posebno ker se je ogenj	diral ter ranil dečka na obeh rokah, tako da
zelo naglo širil. Vendar so ga gasilci po štiri-	bo moral kake tri tedne ležati v goriški bol-
urnem delu popolnoma pogasili.	niči. „
Ogenj je uničil kakih 30 vreč moke, ostalo	Žrtve stopnic. Ko je v nedeljo 9-Ietni fc.rze-
blago v skladišču je deloma popolnoma po-	tič Ludvik iz Pete;"anov na domačih stopnicah
kvarjeno. Škoda se ceni na približno 100.000	jedel svoje kosilce, se mu je nenadoma zdrsni-
lir, ki je krita z zavarovalnino.	lo in deček je s skodelico vred zdrčal po stop-
Sumi se, da je bil ogenj podtaknjen, kajti	nicah na tla ter si je pri tem prizadjal dve
našli so se sledovi bencina. Poleg čudne okol-	rani na obrazu, tako da bo primoran kaka dva
ščine. da je gorelo na treh mestih, je pač res	tedna v goriški bolnici jesti svoje kosilce.
čudno r-Muičje, da so zgorele tudi trgovske	Ko se je v soboto 9-Ietni Crait Franc iz Pod-
kniiče in druči trgovski dokumenti. Varnostno	gore podajal po stopnicah v šolske prostore
... t 1.1 . . _• I_____________ Z ^ 1M J. mI^m«« «» »» plAnrti^on f or >t
oblastvo odredilo strogo preiskavo.
a-hu-
raU Zakaj naj se mi sramujemo našega «Zdra-vo?|.»?? Ni prav! Očividec.
Koledar italijanskega Rdečega križa. Italijanski Rdeči križ je že izdal svoj koledar za l. 1925. Koledar je dveh vrst: v obliki dnevnega bloka, ki se prodaja po 12 Hr, in v obliki tedenskega koledarja vezanega v usnje in s slikami, ki stane 60 lir.
Zima. Letos je november res čuden patron; prinesel je burjo in mraz, kakoršnega že dolgo ni bilo v Trstu ob tem času. Lansko leto je bil november zelo bogat na dežju, letos pa nam obeta sneg, če se vreme ne izpremeni. V preteklih nočeh je živo srebro v toplomeru Že zlezlo na ničlo.
— Gospo Marijo roi. Kalfinger-Korber iz Toplic pri Zagorju ob Savi, po navedbah sorodnikov sedaj bivajočo v Trstu, prosimo, da se zglasi v popoldanskih urah (od 3—6) v našem uredništvu zaradi važnega sporočila, ki se je tiče.
Nelezljive bolezni v našem mestn. V Času od 8. 11. do 15. 11. 1924. so bili v našem mestu sledeči slučaji nalezljivih bolezni; Dsf/ica 10, -Ir^infir-n 44, trebušni Iegar 8, paratilus 3 vnetje možganske mrene 1. Umrla je ena oseba na trebušnem legarju.
Javna knjižnica Šentjakobske Čitalnice v Trstu. Kakor že znano, vzdržuje šentjakobska Čitalnica javno knjižnico v prostorih sfare policije pri Sv. Jakobu in ki posluje redno vsako nedeljo od 10. 11. ure predpoldne.
Pred kratkim se je otvorila podružn'ca v Rocolu v prostorih Konsumnega društva, ki posluje tudi ob nedeljah od 10. do 12. ure dopoldne. Tako je dana možnost tudi Rocclča-nom in liudstvu od Lovca, Katinare L t. d., da pride do zabavnih in poučn:h knjig. Vpisnina znaša 1 liro in izposojevalnina 1 liro mesečno.
Rodoljubi pa, ki znate ceniti vrednost dobrega čtiva za naše ljudstvo, daruHe knjige ki ležijo doma zaprašene in so za Vas mrtev kapital! Naše ljudstvo Vam bo hvaležno in ta Vaša radodarnost Vam bo olajšala srce, ker ste storili plemenit čin!
Iz uroda polit, druifta, Edinost" v Trsta
Službena objava:
Da se omogoči našim somišljenikom širše delovanje v smislu organizacijskega statuta, da se nadalje razbremenijo člani mestnega pododbora pet Sw. Jakobu in se delo organizacije posploši je osrednje tajništvo t sporazumu s tmmošnjimi zastopniki razpustilo mestno organizacijo pri Sv. Jakobu ter poverilo g. Ante Geibcu nalogo* da rekonstruira organizacijo.
Osrednje tajništvo. • • •
Obvestilo: Jurij K. iz Trebič je naprošen, da v njegovem interesu pride v naš urad čimprej,	Tajništvo.
Društvena vesti
Pevsko društvo «Hiiija». Danes zvečer ob 20.30 vaja za mešani zbor. Prične se z učenjem nove skladbe, — Pri tej prilik: se naznanja
vsem onim gospodom in gospodičnam, ki ima- ^_______
jo veselje do petja in se nameravajo včlaniti, ' samoobSebi se razume, da se je občinstva v društvo, da to lahko store že danes. Apeli- j	panika, ter so jele nato zapuščati vese-
ramo posebno na one gg., kateri so bili že en- ,	dvorano cele trume, dobro vedoč da z
krat v društvu, naj se vrnejo, kajti čim več nas t reagiranjem ne bi dosegli ničesar, ker živimo bo, tem boljši bo vsestranski uspeh. Proč to- j y razmcrah, ko sme vsak pobalin pretepati rej z obotavljanjem in cincanjem, kajti potreba nagcga £l0v«ka. Ko so junaki uvideli, da so
DEKLE išče službe službe za k otrokom K/-jan, Scorcola f. Pietro 22, KasteKc. 1489
BABICA, avtorizirana sprejeme noreče Zdravnik na razpolago. Dobra partrezba. Govori slovensko. Tajnost zajam*?na. Slavec. Via Giulia 29.	14S*
# WtP
#
t*
m «
m
Zlate, sr&hro, krone, S platin, zobovje 12 £
kupuje	%
ZiGttm ALBERT P0UH€
# % #
Trst, Via Ha zini 46
Vipavsko, istrski refošk in kraški teran. Na debelo in za družine Via Cunecolfi 8V na drobno in za družine VSa Gitflian! 32 Telefon 27-66. Priporoča se lastnik (12)	FR. STAANCAR.
Trst - Via flrtliti 9 - Trst kupuje zlato, srebro, platin in srebrn der°ar
Iz triaike pokrajine
je velika. Prihitite torej vsi v «'IIirijo», da napravimo iz nje zbor, ki bo v ponos vsemu našemu tukajšnjemu življu!
N. B. Vaje se vrSe vsak torek in petek ob 8.30 zvečer točno.
— Nocoj po vaji bo odborova seja.
Vsem onim gospodom, ki so pri nedeljski prireditvi preplačali vstopnino, se tem potom najtopleje zahvaljujemo. Zahvaljujemo se tudi g. Hubaldu Vrabcu za prijazno sodelovanje. — Odbor.
Planinsko društvo. Danes zvečer seja. — Odbor.
"Glasbena Matica«. Jutri ob 19. uri m pol odborova seja.
vzgoio in zrelostjo presojevanja. Vsega tega ne uvažujejo vladni organi. Krivi pa so tu<K Slovani sami. ker ne skrbijo za resno propagando v italijanskih listih in revijah.
Z ozirom na Gentilejevo šolsko reformo — naglasa pisec — so Slovani nespravljrvi. Zahtevajo svoje ljudske in srednje šole, posebno pa učiteljišča. Oglašajo se tudi z zahtevami gospodarskega značaja. V sedanji šolski uredbi vidijo strašno sredstvo raznarodovanja. Avtor meni pa, da se vse to da popraviti z nekoliko dobrega zmisla in elementarne pravičnosti. Povdaria, da Slovani ne go£V> nSkake antipatije proti italijanskemu narodu, ne iredentisti čnih aspiracij. Slovanskega iredentizma m! Želijo namreč postati aktivni m pravi italijanski državljani, samo da te pm prizna pravica do ohramitve svojega narodnega značaja. Zato je treba, da Italija opusti vsako misel na njih raznarodovanjel Le na korist Italije bo. Če si ustvari iz njih udane in iskrene sodelavce za skupne interese. Potem našteva pisec, kaj vse naj bi dovolila Italija svojim Slovanom na šolskem in politično-upravnem polju. Ita»-janski birokratizem, ki jim odrtega občinsko avtonomijo, ubija inicijativnega duha in krati Slovanom vsako uveljavljanje. To je smešno, ker za veliko Italijo pač ni nikakega razloga za strah pred pol milijonom Slovanov Ituifa ima pred seboj veliko nalogo » posredovanjem tvojih Slovanov. V ta namen naj se povrne k tradicijam risorgimenta in naj & prosvetljenim duhom pravičnosti pridobiva druge in si odpira poti do socijalne, gospodarske in kulturne obnove. Odreče naj se vsake misli na zatiranje. Tako pride do mirnega in plodnega sožitja med obema plemenoma na delu za skupne koristi in v znamen;u vzvišene pravičnosti.
ČUDNO POSTOPANJE
Svoj čas (21. IX. t. 1.) je poročala ^Edinost* pod tem naslovom sličico iz Brestovice, kjer ne puste orožniki zavednega občinarja pri miru, češ, da mora on poznati storilce ,ki so poleti poškodovali Mussolinijevo sliko v neki brestoviški gostilni. Crtiio ga, ker je prostodušno izjavil, da je član in zaupnik političnega društva -Edinost* m jih prepričeval, da nima politično društvo nobenih protidržavnih namenov in da je to organizacija, ki ae bori za naše najelementarnejše pravice z zakonitimi, dopustnimi sredstvi. Zaupnik se je tedaj radi takega natolcevanja pritožil na višjo oblast, česar pa zopet dotični orožnik nikakor ne more odpustiti. Ta trdi še vedno, da so slike poškodovali Edinjaši. Zaupnik je imel Tadi tega tudi hišno preiskavo, iskalo se je pri njem orožje. Brez uspeha. Naše zaupnike porivamo, nai se sličnih šikan ne plašijo, pre-vnete orožnike naj sprejemajo samozavestno, vljudno in z vedrim čelom. Se bodo že naveličali in dobili — dolg nos.
VERBA MONENT, EXEMPLA TRAHUNT
Vendar se najdejo še ljudje, ki imajo srce na svojem mestu in priskočijo na pomoč, posebno če jih kliče obupni klic revnih šolskih otrok. Kmetske vasi zbirajo krompir, fižol, ječmen, repo, ajdo itd., zbirajo dwiar ter z njim poskrbijo za prevoz živeža v Trst, trgovci si odtrgujejo od svojega dobička blago v naravi ter ga pošiljajo v otroško kuhinjo, gostilničarji skrbijo za zabelo in mast, peki za moko in kruh, trgovci-oglarji	kurivo, m
človeku mora priti solza v oči, ko vidi nesebično delo našega revnega a vendar tako do-brotljivega ljudstva. V zadnjem tednu se je prejelo precej poljskih pridelkov, a vedno jih fe treba še, kajti otrok je mnogo, mnogo m potrebni so vsi. Od darovanega blaga se obdarujejo samo revni in potrebni otroci in »e treba seveda one, ki žele samo iz kapnee jesti v šolski kuhinji, odkloniti. Proamo torej, da se spominjajo lačnih otrok vsi om, ki še dosedaj niso mislili na to, in da nam zagotovijo dohodke na tak način, kakor nam je zagotovila mlekarna, ki nam daje dnevno mleko xa bolne otroke. Vsak dar je hvaležno spre-
l«t. __
Predavanje »Ženskega dobrodelega Udruž.*
2. D. U. priredi v četrtek, 20. L m. predavanje na stari policiji pri Sv. Jakobu. Govoril bo strokovnjak — zdravnik o bledici. Odbor upa,
da bo s tem predavanjem ustregel ženam in oko.	Đ , M
dekletom, saj so si že dolgo želele sličnih go- Omot a BonSkbmJ*?*om. Delavec RudoH voi-ov. Upravičeno se nadeja Številne udelež-1 Komar, stanujoč v Rojanu-Venuelks št. 600,
Športno društvo «Snežmfc» v Št. Petru prosi -	^^
pisca v zadnjem «Cuku», kjer omenja neitatere ____
naše članice, da drugič neha z raznašanjem po časopis.h stvari, ki spadajo edino pred društveno razsodišče. Ako je član društva, je rav-
se je tudi njemu spodrsnilo na stopnicah ter je revček padel tako nesrečno, da si je polomil kosti na levem ramenu. Crait bo kake tri ted-• ne prost od šole, ker se bo moral ta Čas zdra-
DAROVI
V počastitev
nal nedisciplinirano in v tem slučaju ne dela blagopoko nega za dobrobit društva ampak za n,egov razkroj. — Odbor.
Iz Postojne: {Izrabljanje kraljeve koračnice kot pretvezo za politična nasilja.) Ene 9. t. m. je priredilo ^Prostovoljno gasilno društvo v Postojni» veliko veselico združeno s tombolo, č:sti dobiček je namenjen za zgradbo ^Gasilni dom». Zavedajoč se svrhe in cilja zgoraj omenjenega društva, je veselico posetila ogromna množica ljudi, tako iz mesta kakor iz okolice. Ko jc bilo vse v najboljšem razpoloženju, se je zdelo potrebno par fašistom, da so pričeli potek veselice motiti. Zahtevali so od kapelnika Postojnske godbe da zaigrajo državno himno (marcia Reale), kar se je tudi zgodilo. Ljudje, kateri so himno poznali, so takoj vstali s sedežev, ter se odkrili, — nemogoče pa je to zahtevati od udeležnikov veselice, kateri so himno prvič slišali in je ne poznajo, posebno še, ko niso bili obveščeni, da se bo svirala. Toda junaki, ne oziraje se nato, so pričeli kar od kraja deliti klofute ter metati ljudem klobuke z glav.
spomina dragega lv?na Kačiča,
prijatelja, ravnatelja
SPORT
«Adria - Prosveta» hazena moška 6:0. Pred tekmo «Iride= - «Adria» se je od.grala tekma med moškima družinama «"Adrije» in M. D. P., ki je izpadla 6 : 0 v prid «Adriie». Tekma ni radi Čiste premoči «Adrij©» nudila športnih zanimivosti in šla mimo gledalca brez posebnih vtisov. — S. R.
Lepa	«Adrije» nad «Iride» iz Reke.
dosegli svoj namen (razbiti veselico ter s tem prizadejati društvu ogromno škodo), so zahtevali od godbe da ponovno zaigra Marcia Reale in Giovmezzo ter nato izivalno zapustili veselični prostor. Vse to se je vršilo ob navzočnosti varnostnih organov. Aretiran ni bil nihče.
Da ni prišlo do večjih incidentov, gre zahvala našemu ljudstvu, katero je navajeno tudi ob najhujšem ponižanju? ostati hladnokrvno, ter prezirati take izbruhe barbarstva. Oblast vprašamo, ali ni v stanu take pojave posurovelosti odpraviti?
Udeleženci veselice.
Vesti
Goriški starši te tem potom obveščajo in opozarjajo, da se j« že pričel vršili pouk mate-ruščine v dodatnih urah na goriških mestnih šolah. Za daa i uro zvedo na zavodu samem.
Pogreb Ivana Kačiča. V nedeljo popoldne se je vršil pogreb prezgodaj preminulega ravnatelja goriške podružnice ljubljanske banke, g Ivana Kačiča. Ob 2 pop- se je zbrala pred .. m:
Ljubljanske kredHne banke v Gorici, darujejo za «Šolsko društvo* Joso Puhalj L 100, dr. Tone Žnideršič L 20, Veko Uičič L 20, Joško Plesničar L 20. Denar hrani upravništvo.
Za «£olsko društvo* so darovali po 5 lir Samec Edvard, Čtrancar Ivan, Kretič Matija, Vovk Anton in N. N.. Česen Mariia L 2.—, skupaj L 27.— Denar hrani upravništvo.__
Pohištvo za dom
Najfinejše vrste.
Pohištvo za urade
Navadna in amerikanska vrsta. Zajamčena kakovost
■ B
M. S?EINER
D. a o. z.
is
TRST, Via Geppa 17 - Via Paullana 1
(Vogal Piazza Stazione) Cene slonijo na veli/tem konsumu
Rorz^i poročila,
ogrske kr ne . . . • avstrijske krone češkoslovaške krone
dinarji .
leji	......
marke
d' farji • ......
francoski franki . . . žvi arsM franki . . angleški funti papirnati
• • • • •
0 i>3.»6
O.tVT-M . o.M T> .3^40 . 12-50
.* ri ■ 5 .121 75 .44?..—
b< nečjske (vojnoškodninske> obveznice .
0*0315 0 0234 60 20 3:1.70 13.—
2s!l5
12250 447 -1* iT. 1* * aiJo
Mali oglasi
ALOJZIJ PGVH
urar H« sla'ar
Plniia Garibsidi Z. 1. o. Tal. 3-29
Lastna tovarna in delavnica. Prodaja, kupuje, popravlja vsakovrstne predmete. — Koris* vsakega je, da se prepriča o cenah.
POZOR! Kupujem cunje od 0.80—1 L kg, vrv, arhivni papir, železo in kovine. Skladišče via Rigulti 3( Sklavnik	1476
KRONE, goldnarje, fclato, srebra* briljanLe, platin in zobovje kupuje in plačuje po najvišjih ccnah znana zlatarna Triputti, Via Vincenzo Bellini st 13.	1429
L. PETRiČ, mehanik Trnovo II. Bistrica priporoča cenj. odjemalcem svoio trgovino dvo-koles in šivalnih stro ev. Sprejema vsa, v to s vrh o spadajoča dela. V zalogi ima vedno vse nadomestne dele-	1474
GLASOVIRJE v vsakem stanju popravlja, uglašue, kupuje in ceni. Pečar, Trst, Via Molino a vapore 3/11.	7
feajcene plaču£nm xa
kun, zlatic, lisic,
dihurjev, vićer, Jazbece v* aiau vet-veric, krtov, divji i In domačih zajcev.
D. NDSPACH
Trst, Via te&are gattlsti iir 10 II. nad*tr.p vrata 16 <i7>
Sprejemajo str pošilja t ve po poŠti,
- • - r .. . i* i . i j	hišo žalosti v Via Angiolina ogromna množica
V nedeljo se je vrsrla pri^tehska tekrra med	^ prihitela iSoćiti pokojniku posled-
bazeno «Adri,e= in drugorodno druzmo «In-	^ ' ' P spremiti na njegovi posled-
de» z Reke. Tekma se je kondala s sijajoo	£ Kmalu po 2h se je uvrstil skoraj ne-
zmago -Adnje, m sicer 9:2 O^rne^e po-	£ P™ ^ z g(>dl>0 .Goriškega god,
rotdo o poteku tekme v četrtek	gcnLa kro&a« na čelu ter je krenil proti tfo-
riški stolnici, kjer so se izvršili.nad pokojni kom cerkveni cbredi. Ob sviranju zalostink je sprevod prispel po 3h na Tržaško cesto, kjer se je deloma razšel, deloma pa nadaljeval svojo pot v vozovih na goriško pokopališče, kjer
ob 14 trenirajo prva četa in rezerve. Jutri ob 6.30 trening vseh nogometašev. Vsi in točno 1 — Tajnik T. K-
Iz triaikega živSIenJa
Številne nezgode vsled padcev. Ko se je 32-
letni čuvaj Aquilino Stroppolo, stanujoč v Zavijah št 32, predsinočnjim vračal domov iz tovarne olja v Žavljah, kjer je zapofilen, jc v temi zašel cesto ter telebn 1 v jarek kraj certe. Padel je tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo. Bil jc prepeljan v mestno bolnišnico.
—	Podobna nesreča je doletela 45-letnega uradnika Julija Mistron, stanu;očega v ulici del Monte št. 22. Pri Sv. Jakobu se iru je spodrsnilo na ulici in pri padcu si je zlomil levo nogo v členku. Z avtomobilom rešilne postaje je bil prepeljan v mestno bolnišnico.
—	Pri navijanju stenske ure je mizar Ivan Furlan, star 54 let, stanujoč v Dolini, predsi-nočnjiin padel s stolice; pobil se je hudo po bokih. Dobil je prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nakar je bil prepeljan v mestno bolnišnico.
—	V mestni bolnišnici se zdravi tudi 10-let-ni Marij Monchesich, stanujoč na Vrdeli-Far-neto 1293; deček je doma pri igri padel na steklen vrč ter si nevarno poškodoval levo
STENSKE KOLEDARJE
Z NAPISOM TVRDKE
IZDELUJE TISKARNA EDINOST V TRSTU VIA S. FRANCESCO D'ASSISI 20
PrecJno ka) nakupite, obiščite
Veliko skladišče pohištva
tvrdke
ALESSANĐRO LEVI MINZ9
V.a Rsttorl št. 1 — Via Malcanton Et 7-13
Spalne sobe, obedne sobe, posamezni kosi pohištva
v veliki Izberi.

PODLISTEK
Coliins-
gREZ 1/AENA
im>
Roman.
Nora Vanstone gospodični Garth.
Portland-Plaee.
Ljuba gospodična Garth!
Pozabite na moje črne domneve v mojem zadn.em pismu, ker sem prejela danes pismo od Magdalene! Sanjalo se ji je, da me njen dolgotrajni molk zelo žalosti, sato mi pise, da je zdrava in da upa na najino svidenje ter da mi ima nekaj sporočiti, kar bo stavilo moio mojo sestrinsko ljubezen na težko preizkušnjo. Pismo nima datuma, poitni pečat pa nosi ime «Allouby», po leksikonu ie to ma|hen kraj na obrežju Cumberlanda. Vendar pa mi piše, da pojde proč od tam.
V prejšnjih časih bi me bHo tako pismo vznemirilo, toda ^»i sem vesela, da vidim sploh nje rokopis!
Pripis. - Gospod Jurij Bartram, o katerem tegoval čim dlje mu bo mogoče, in ona bv-sem Vam pisala, je obiskal danes gospo Tyr- dobna ženska, njegova žena, ga bo v tem pod-relovo in si je želel videti njene otroke. Ko je ! pirala. Jaz pa ga moram najti, da ga opozorim odšel se je gospa Tyrrelova pošalila, da mu pred strašno nevarnostjo, ki mu preti, za kar bilo več na tem ležeče mene videti. Sedai j ne zahtevam niti vinarja več nego ono, kar
mi tfolguje po pravici. Svetujte mj, kako naj odkrije m njegovo sled.---
5
Gospod de Bleriot gospe Lecount.
Doks-Buiklings, 25. okt. 1M1 Spoštovana gospa) Odgovarjam Vam takoj na Vaše sobotno pismo. Najprej moramo zvedeti, karo so se iskane osebe podale po odhodu iz Aldbo-» rougha. Morda sta gospod Vanstone ali nje-^ gova soproga pisala sorodnikom. Ce imale zveze na to ali ono stran, izrabite jih; dalje sporočite mi imena sorodnikov in bližnjih znancev in končno natnpčen opis obeh. Med^
m	%	*__1___T _ I 1— _ . ••tnrlnf i IV ItVlk/ia
je
pač veste, da mi je veliko laže pri srcu, ko Vam pa pišem take neumnosti!
4.
Gospa Lecount gospodu de Bleriot u, gene-ralemu agentu v Londonu.
Sv. Križ, 23. okt. 1847. Velecenjeni gospodi Ker se mi je bolezen vnovič poslafcšala,
vam nisem mogla izraziti svojo zahvalo.--
Gospod Loscombe, odvetnik gospoda Vansto-neja, pravi, da ne ve, kje se nahaja njegov klijent od 4. septembra in noče povedati naslova brez privoljenja gospod a Vanstoneja. Gospod Noel Vanstone ima d.va vzroka, da
se skriva s svojo soprogo. Prvič ve, da imam tem bom jaz skušal kaj zvedeti iz urada, go-pravico prezirati ga zaradi okoliščin, v katerih apoda Loscombe^a. Odvetnik ne bo bržkone se ie poročU. Drugič mn je znano, da me ».pristopen, če pa bi žrtvovah za kakšnega nje^ smel zapoditi v svet na takšen način v pla- | govih uslužbencev vsoto, ki ne presega Vafah čilo za moje dolgoletno in zvesto službovanje. | sredstev, mislim, da bi se dalo ka, napraviti. Ker Da ie podel, se bo tej svoji doliaorti od- I	Alfred de Blenot.