PRIMORSKI DNEVNIK - Cena 90 lir Leto XXIX. Št. 88 (8490) TRST, sobota, 14. aprila 1973 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnih PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vazi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» _ °Vcu Pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. NOTRANJI minister odgovoril na vprašanja o milanskih dogodkih Poslanska zbornica in vlada obtožili fašiste MSI podlega zločina v Milanu Napeto ozračje v zbornici pred posegom poslanca MSI ■ Poslanci KPI in PSI zapustili dvorano Msi^i . ^'ada 'n poslanska zbornica sta danes soglasno obli sej; / a. ie kriva umora mladega policista v t^ania °(nice, na kateri je notranji minister Ri ,0diii Milanu. Na današ- |,'"anja IVna kateri je notranji minister Rumor odgovarjal na i Pfedsta S° mu b'la Podleže na z vseh strani parlamenta, so -l11 seveda Nao 'dade' k0* predstavniki vseh političnih skupin, ralu °r.°vati v ' ugotovili, da so fašisti MSI, ki so hoteli s silo 1 anu, na najbolj podel način ubili policista Anfbnia sl'l0,ran!i< m Preden je govo-Zh„ l.mster Rumor, je pred-„6k Pertini imel kra. v.eP,iJanje r' J katerem je izrazil e0, če !, d? tolmači občutke p9 SrT>rt mi nai9loblje sožalje od'0 ^jadega policista, ki je bil J6*_______ “Izražam tudi svoj SD to novo .n?df'ieval Pertini — ‘^finja ° kriminalno dejanje, ki P^i fašistič h,-.' Zetovi,- sls,'čno nasilje po Sn do*", V°ini‘ °stati brez-^6nil° nosirksnega nasilja, bi po- °*!tl sokrivdo t, silam, ki s; “S demokratične ustano-Je ljudstvo priborilo n ^ nocif 3 di po- p°mw" 6- ki si rt demokratiči z dolgim in trdim bojem. Vsak svoboden človek, ne glede na svoje politično ali ideološko prepričanje, se mora družiti z vsemi demokratičnimi državljani, da se zaustavi pot neofašizma, da se povrne v našo trpečo deželo mir in da se bodo politični boji vodili na omikan in demokratičen način». Ko se je poleglo ploskanje na mirne, toda odločne besede predsednika poslanske zbornice, je notranji minister Rumor odgovoril na postavljena mu vprašanja. Začel je z obsodbo barbarskega umora mladega policista in ugotovil, da je položaj v Milanu nevzdržen. Notranji minister je nato dejal, da odgovornosti včerajšnjih incidentov v Milanu ni mogoče oporekati in so na dlani, da je bila demonstracija uprizorjena z očitno napadalnimi in izzivalnimi nameni, da je bil to odkrit napad na policijske sile. Rumor je ugotovil, da država ne more dovoliti, da jo kdo drug nadomesti in da so napadalci včeraj ravnali na najbolj divji način. «To je sicer logika fašizma in tistih demonstrantov — je poudaril Rumor — ki so s svojim ravnanjem in nastopom zagrešili tako podel napad*. Notranji minister je nadalje izjavil, da se je treba z vsemi sredstvi boriti proti nasilju, ki je osnovni pogoj za osamljenje in zadušitev fašističnega nasilja. Zatem so govorili predstavniki političnih strank. Komunist Torto-rella je izjavil, da so vsi vedeli. 1,11'uu M um l(l m m m iiinniniiiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiiiiim Mini n ni mn urnim iiiinimi minulim milili mm mulim umi mHiiimmiminiiliiiiml -^ijOŠNA ENOURNA STAVKA PARALIZIRALA MESTO ANTIFAŠISTIČNI MILAN USODIL FAŠISTIČNO NASUJE lavstveno stanje 14-letnega Cipolle, ki ga je zadela revol-ska krogla se izboljšuje - Policija aretirala sedem oseb V-JkAN £aj fa’šistična uNa kraju’ kjer je Oi* agenta •bomba raznesla 22-^ Javne varnosti Anto- ‘JeS MarinonCf šop Se iT sredi « ,anno Je zgubil ziv-še --ia. kiPh6Ste’ m>movozeči avti k. 'adetj ■ yrtnice in kjer je ečkast madež stopi nekdo s rož na kup, lirP’‘‘lltu so Ti!“. sredi ceste. Na bik?baj0- Včn= v,rdeČkast madež krvi, ‘ ^ in Z!as.lh stoPi nekdo s ploč-; kup, ki je ppcfp Mp 4T.^rajž;7'ne »Judi. ki komen- & doda šop nastal rož na kup, ki je --cai sredi -emi-SkuDine Hudi, amif^jo, 2* dogodke. o katerih O*’. štavik,°le5 kraja fašističnega °serijarn. avti s poškodovanimi c. *anje j. n razbitimi šipami. Je tM včelv8? GiusePPa Cipolle, boi?dela kr0»u hudo ranjen, ko ga Zdra5kiZ PiŠt°le' se je iz‘ Kl so ga operirali in ~«mui -™nh ~4-1Z jeter- Prognoza le sSe^ivkrogl0 $Uje le nenk°aiStrtogo Pridržana^Fant * C fašist; vč^a"1lr°V °?. k,:aja: tet 1 ^ je do^ stre>jali nanj. Pri-stFe)i , težavo i"ek,efa bližnjoga bara ^ nameUS“:r-:RanJen Sem’ «o J0s>’ nakar c' P Jlte me v k01' t-n ‘ Vso noč „ Je trudil. Starši ki kciJa ie _ Pn njem v bolnišnici. ki n^kdajo0^^-13 včeraj 71 oseb-tCgani2ac;. snicarsidm gibanjem Sej0 ® deklet ki Pridržali so tudi ifl oht^lnega S° delile letake med Sadili p8a ,snvfta. Aretirali so jih ka^Javnega 0Jtve dejavnosti neke- L616 sedmerirgana- 0d 71 oseb so Med meriCo aretirali. ^ aSS -neredi je bil° ^Ika Clni Prinari^T Javne vamosti-žil ta Ja hitre *lk°)v tretiega od-t»°lit d> pok lup0®-6^’ kjer je slu- rkkPnoa 2je danes"- °Če ubitega ^ bojite nc,„iga sprejeli v bol- Prispel v Milan sinovoma. Mati, je sin zelo hudo 081313 v Caserti, ker ^nna^61,0 MaZa0nia, Marina pre-Usta m lnfkvestor A1Iitto Vtnpa 3 Poročil!^1 Sta Pred «asom »i : riame„f!?ci.? o delavnost,- k in jantarnih °, deiavnost; iz-tVniin ki sta Jh skupin v Mila- Ju Poročila°meHla levP delež da ^ Za desničariJCarskirn skupi-Sti postavlja o so dejaJi, 3 deic40roeilo so j - nobene nevar-ntonftva. ki SsoV°erai, d;emantira- JarinaS°vte^a!.a ž.ivl-ienie T Ve]ijskali s^n^^nstranti MSI «■' 53 fa1atlcini Ailledež MSI-DN v 116 botlk’ včerai ° 'l6 P°vedal da S a^be: PrvaJ jergi k,ar M ’r°č-pa tačetku m« ksplodirala či-b°niho Se ni 7ama,nifestacije nih-J«Q dokIer mavedal- da g^e za ^azil. da ”oPH1Cijski P^ast-kfvav® ^deli v rJa drobci ročne .^j«, oko ” J njw2%eiia Stiev «,s*? Sv oh urganizarti k°’ sjndikalne bi ?i . p°novnem e lzraža.io svoj Sindr,na- fašistič ‘Kaino t federacija CGIL, SL, UIL je proglasila enourno splošno stavko, med katero so bili v tovarnah shodi, na katerih so delavci potrdili svojo trdno odločenost, da se postavijo fašističnim zločincem po robu. Vsedržavno predsedstvo ACLI izraža obsodbo ob fašističnih zločinskih dejanjih, ki povzročajo nedolžne žrtve, da bi ponovno oživeli režim, ki sta ga italijansko ljudstvo in zgodovina že obsodili in ki ga je odporništvo porazilo. ACLI poudarja tudi, da je skrajni čas, da pride v državi do političnega preobrata, da bi premostili sedanjo šibko vlado in neobstoječo vladno večino v parlamentu. Glasilo republikanske stranke «Voee repubblicana» pravi v svojem današnjem kurzivu, da nimata stari Mussolinijev in novi Almirantejev fašizem nobenega po- litičnega vpliva ter da sta še samo kriminalni pojav, ki ga je treba uničiti z doslednim izvajanjem zakonskih norm. V ponedeljek se bo sestal lombardski deželni svet, da bi razpravljali o resoluciji, ki so jo predstavili svetovalci Gangi (PSI), Gol-fari (KD) in Marchi (KPI). V znamenje protesta proti fašističnemu nasilju so stavkali delavci tudi v drugih italijanskih mestih. Obdukcija, ki bo morala ugotoviti, kako je umrl agent javne varnosti Antonio Marino, bo jutri zjutraj, nakar bodo truplo prenesli v dvorano milanske kvesture, kjer bo ostalo do pogreba, ki bo jutri popoldne ob 16.30. Po zadnjih vesteh kaže, da bosta prisotna tudi predsednik vlade Andreotti in notranji minister Rumor. da bodo oboroženi fašisti priredili zbornice je skušal pomiriti duhove zborovanje, toda prefekt je posre- in izjavil, da «mora opraviti svojo doval šele v zadnjem trenutku. Iz-1 dolžnost* in je dal misovcu besedo, razil je zadovoljstvo, da je mini- j Kmalu nato je Pertiniju postalo ster obsodil fašizem, kar pa ne zadostuje, saj je vlada doslej mnogokrat spregledala fašistično izzivanje. Za socialiste je govoril Mosca, k; je poudaril, da so dogodki tako očitni, da ni mogoče zanikati točne odgovornosti MSI. «To kar se je zgodilo potrjuje vse dosedanje ugotovitve PSI o resnem vprašanju napadov fašističnih band v Milanu*. Mosca je dalje dejal, da rti mogoče opravičiti, da je državna oblast v zadnjem trenutke prepovedala misovski shod. Zato je socialistični poslanec poudaril, da obstajajo prikrite odgovornosti vseh tistih, ki niso ničesar naredili, da bi zadušili fašistično nasilje in so se omejili le na boj proti levičarskim organizacijam. Liberalec Gerolimetto je ugotovil, da iz Rumorjevih besed «jasno izhaja, da je MSI odgovorna za zločinsko dejanje v Milanu. S tem je padla krinka, ki jo je skušal Almirante natakniti svoji stranki*. Liberalski poslanec je nato izjavil, da je treba sprejeti ostre ukrepe proti oboroženim bandam, da pa je treba udariti tudi po političnih silah, ki jih ščitijo in navdihujejo. Tudi republikanec Bandiera je ugotovil, da fašisti skušajo napraviti iz Milana svojo izhodiščno točko, da bi strmoglavili demokratični državni ustroj in da je treba zato najbolj odločno nastopiti proti tem oboroženim fašističnim bandam. Načelnik socialdemokratske poslanske skupine Cariglia, je prav tako obsodil fašistično nasilje in umor mladega .policista. Bil pa je edini, ki je zelo obširno govoril tudi o «nasilju, ki prihaja od katere koli strani*, in je zagovarjal sedanjo desnosredinsko Andreotti-jevo vlado, «da je v službi ustave, ki je zrasla iz odporniškega gibanja*. Poudaril pa je tudi, da mora vse prebivalstvo odločno odgovoriti na fašistično nasilje in proti vsem, ki spravljajo v nevarnost demokratično zakonitost. Ozračje v avli se je takoj ogrelo, ko je predsednik zbornice Pertini dal besedo misovcu De Mar-ziu. Komunisti in socialisti so začeli zapuščati svoja mesta. Ko so zapuščali dvorano, so kričali proti misovcem: «Zločind» in kmalu bi prišlo do osebnega spopada z desničarskimi poslanci. Predsednik IIIHlHHHHIIHHlHIHIHIHHHHlHHIHIHIHIIlJnHIHlHlllHIIHHIHHIIIIIIIHHHHIHHHHHIMIHIIHIIMnHHIHHIHHHHIIIMHIHIHIIIIIIIIIIl*lllllllllllllllllIlllllllllI*l*llll*F OKREPITEV LEVICE V BRANDTOVISPD wm slabo, odpeljali so ga v ambulanto, od koder pa se je kmalu vrnil, potem ko mu je zdravnik dal pomirjevalno sredstvo. Končno je misovec govoril, drznil se je zavračati krivdo fašistov in MSI za kar se je zgodilo v Milanu in nesramno napadel študentovsko gibanje in delavce. Zadnji je spregovoril načelnik de-mokristjanske skupine Piccoli, ki je dejal, da ni nobenega dvoma, da je za ta dejanja kriva skrajna desnica, ki se sklicuje na zverinske dogodke, ki jih je izzvala v Reggio Calabrii. Piccoli je ugotovil, «da je bil umor izvršen z odgovornostjo MSI, ki zahteva vlado trde roke in ki uči državljana, da se mora sam braniti*. SPREJETA OSTAVKA LIBANONSKE VLADE Varnostni svet začel razpravo o izraelskem napadu na Bejrut Egipt bo baje predlagal izključitev Izraela iz združenih narodov zaradi terorističnih in zločinskih napadov na arabske države V varnostnem svetu se je začela razprava o izraelskem napadu na Bejrut. Na sliki: predsednik VN Perez (levo) in libanonski predstavnik pri OZN Ghorra iiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu SINDIKALNI BOJI ZA NOVE DELOVNE POGODBE Prihodnji teden dvodnevna stavka poštnih uslužbencev Stavkali bodo 16. in 17. aprila - Za velikonočne praznike bodo stavkali tudi uslužbenci javnih lokalov RIM, 13. — Tajništva sindikatov i katerem ga obvešča o sklepih so- poštnih uslužbencev CGIL, CISL in UIL so danes sklenila zaostriti sindikalni boj in uresničiti vse predloge, ki so jih v tem pogledu dale osnovne sindikalne organizacije uslužbencev. Zato so napovedale 48-urno vsedržavno splošno stavko, ki bo 16. in 17. aprila. Za torek, drugi dan stavke, se bodo uslužbenci pošte in telegrafa zbrali na skupščinah in ocenili potek pogajanj za novo delovno pogodbo ter sklepali o nadaljnjih oblikah boja. Trije sindikati, ki predstavljajo 180 tisoč poštnih in telegrafskih uslužbencev, zavračajo sporazum, ki ga je predlagal včeraj minister za pošte in telekomunikacije Gioia, in poudarjajo, da se bodo sindikati sporazumeli s poštno upravo samo na osnovi sporazuma, v katerem bodo tudi obveznosti, ki jih je poštna uprava že svoj čas sprejela in jih sedaj noče izvajati. Poleg tega sindikati zahtevajo tudi odločen poseg državne u-prave, da se izboljša poštna služba in s tem izboljšajo delovni pogoji uslužbencev. Tudi sindikati uslužbencev javnih lokalov so danes proglasili tri dni stavke v vseh gostiščih in barih. Stavke bodo ob velikonočnih praznikih, in sicer od 18. do 26. aprila. V soboto, 21. aprila bo prva vsedržavna stavka. Ostala dva dneva stavke pa bosta po posameznih pokrajinah med 18. in 26. aprilom. Zaostritev sindikalnega boja je bila določena zaradi neodgovornega ravnanja predstavnikov delodajalcev, ki so razbili pogajanja za obnovitev delovne pogodbe, ki je zapadla konec lanskega decembra. Izvršni odbor delodajalske organizacije kovinarske industrije (Fe-dermeccanica) je odobril osnutek sporazuma o novi delovni pogodbi kovinarskih delavcev v zasebni industriji, ki je bil nedavno podpisan na ministrstvu za delo. Dokončni podpis nove delovne pogodbe pa je odvisen od sklepov delavskih skupščin, ki morajo osnutek odobriti. Pismo De Martina tajniku PSDI Orlandiju RIM, 13. — Kot poročajo, je glavni tajnik PSI De Martino poslal tajniku PSDI Orlandiju pismo, v cialističnega vodstva v zvezi z dvostranskimi pogovori š socialdemokrati, ki jih je predlagalo vodstvo PSDI. De Martino je k pismu priložil tekst sklepov, ki ga je socialistično vodstvo odobrilo. RIM, 13. — Predsednik vlade Andreotti je sprejel delegacijo romunskih novinarjev, ki so na obisku v Italiji. ANCONA, 13. — Predsednik republike Leone je 'prispel v Ancono, da bi se udeležil svečanosti ob odprtju nove avtoceste «Adriatica». OSLO, 13. — Sovjetsko brodovje ima enotedenske vaje v Severnem ledenem morju, ki se jih udeležuje približno 20 ladij, med katerimi je deset podmornic. Tito o izraelskem zločinu v Bejrutu BEOGRAD, 13. — Predsednik republike Tito je poslal voditelju palestinskega osvobodilnega gibanja Jaseru Arafatu brzojavko, v kateri poudarja, da je z gnevom, r___________________ sprejel vest o zločinski akciji stavnik Saudove Arabije, ki je med BEJRUT, 13. - Predsednik libanonske republike je nocoj sprejel ostavko predsednika vlade Salama in njegovih ministrov. Medtem se je v New Yorku začela razprava o zločinskem napadu Izraelcev v Bejrutu. Libanonski predstavnik v varnostnem svetu Ghora je izjavil, da ni več mogoče samo obsojati Izraela za svoja dejanja, ker teh obsodb ne spoštuje, tetnveč. da je treba sprejeti ukrepe, da se napravi konec izraelski agresiji. Takoj za njim je govoril ameriški delegat Scali, ki je označil za «veliko laž* trditr ve palestinskega osvobodilnega gibanja, da so ZDA pomagale Izraelcem pri napadu t na Bejrut 10. aprila letos, kdUBaibili ubiti trije voditelji palestinskega gibanja. Izraelski predstavnik Tekoah pa je odkrito opravičil teroristično akcijo izraelskih vojakov v Bejrutu in dejal, da dokler bo Libanon, zlasti pa še Bejrut, središče arabskih terorističnih skupin, dotlej bo moral nositi vse posledice svojega sodelovanja s teroristi. Zanj Izrael ni prišel pred varnostni svet kot obtoženec, temveč kot tožitelj. Sinočnjo razpravo je zaključil pred- izraelskih komandosov, v kateri so izgubili življenje ugledni voditelji palestinskega osvobodilnega gibanja. Tito je izrazil prepričanje, da ta najnovejši zločin ne bo oviral palestinskega ljudstva v borbi za pravice, temveč da ga bo še bolj združil in okrepil podporo vseh, ki mu pomagajo v. njegovi pravični borbi. iiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiimiHHUimiiiiiiiiiimiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimuiiiiHiiii ZARADI ZASTOJA V POLITIČNIH POGAJANJIH PROTEST NEVTRAMSTflV PROTI THIEIIJEVI VLADI Pojasnjene okoliščine, v katerih sta strmoglavila helikopterja nadzorne komisije SAIGON, 13. — Mednarodna komisija je ugotovila, da sta helikopterja, ki sta prejšnji teden strmoglavila nad ozemljem, ki ga nadzorujejo južnovietnamske osvobodilne sile, letela izven pasu, ki so jim ga določili. Helikopterja sta letela pri neki novi cesti, ki drži skozi džunglo 640 km severno od Saigona in 25 km južno od ceste št. 9, vzdolž katere bi morala leteti. V nesreči je umrlo devet o-seb, med katerimi štirje častniki, člani mednarodne nadzorne komisije. Radio Hanoi je poročal, da so južnovietnamski partizani pozvali nadzorno komisijo, naj spoštuje letalske koridore, ki so jih določili, da bi v bodoče ne prišlo do podobnih neljubih pomot, ki bi lahko stale življenje drugih oseb. Predstavniki «tretje politične sile* v Južnem Vietnamu so opozo- HANNOVER, 13. — Zahodnonem-ški kancler Willy Brandt je bil ponovno izvoljen za predsednika nemške socialdemokratske stranke SPD, medtem ko se je levo krilo, ki ga zastopajo mladi socialistični predstavniki močno okrepilo. To sta v glavnem najvažnejša dogodka, ki izhajata iz pravkar zaključenega kongresa SPD. Če ponovna izvolitev Brandta, ki je prejel 404 glasove’ od 428 možnih, ni bila v diskusiji, saj uživa stari voditelj velik ugled, je bila okrepitev mladih socialistov pod vodstvom Wolfanga Rotha precejšnje presenečenje. Levo krilo je dokazalo, da razpolaga s približno eno tretjino glasov in je v diskusijo vneslo nekaj novih vprašanj Njegova uveljavitev se izraža tudi v sestavi novega vodstva, ki je bilo do sedaj sestavljeno iz samih predstavnikov konservativne struje SPD. Vse kaže, da bodo imeli v novem vodstvu mladi kar deset predstavnikov na 36. Prvič bo član vodstva tudi vodja leve struje Roth, ki je na prvih volitvah dobil le en glas manj kot je bilo potrebno za neposredno izvolitev. Še večji uspeh so dosegli mladi socialisti v definiciji novega strankinega programa. Med razpravo so se dotaknili problemov, ki jih do sedaj socialisti niso obravnavali, kot so n. pr. odnosi z ZDA, vprašanje nacionalizacije, nadzorstvo nad naložbami. Gre za vprašanja, ki utegnejo povzročiti preplah med Nemci in so se jih socialisti do sedaj izogibali. (Na sliki: ministrski predsednik westfalske vlade Heinz Kuehn (desno) čestita kanclerju Brandtu). iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirnniiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Notranji minister Rumor je včeraj v poslanski zbornici odgovoril na vprašanja poslancev glede umora policista v Milanu in fašističnega terorizma. Minister in predstavniki vseh poslanskih skupin, razen misovcev, so ugotovili, da so policista ubili fašisti in da je MSI odgovorna za nerede in umor v Milanu. Zahtevali so odločne ukrepe proti fašističnemu nasilju, predstavniki levice pa niso bili popolnoma zadovoljni z ministrovim odgovorom, ker je vlada do sedaj preveč dobrohotno ravnala s fašisti, ki so že tolikokrat povzročil* hude incidenta Ves demokratičen Milan je izpričal svoje ogorčenje ob novem fašističnem zločinu, katerega žr- tev je postal policijski agent A. Marino. V mestu je sindikalna federacija CGIL, CISL In UIL proglasila enourno splošno stavko. med katero so delavci ponovno obsodili desničarski terorizem, ki nosi jasen pečat MSI. V varnostnem svetu se je začela razprava o izraelskem napadu na Bejrut, kjer so bili ubiti trije voditelji palestinskega osvobodilnega gibanja in kjer je izgubilo življenje mnogo civilistov. Arabske države zahtevajo strogo obsodbo Izraela in Egipt bo baje predlagal izključitev izraelske države iz Združenih narodov. Včeraj deželni svet ni zasedal: zaradi nenadne smrti podpredsednika deželnega odbora in odbornika za turizem Enza Mora sta Berzanti in Ribezzi počastila spomin pokojnika in nato o-dložila sejo. Občinski svet, ki bi moral včeraj razpravljati o urbanističnem in razvojnem načrt-tu, je na predlog župana prekinil sejo iz protesta proti oživljanju fašizma. Tudi goriški občinski svet je izrazil ogorčenje zaradi zločinskih fašističnih izgredov v Milanu. Včeraj je prišla na dvodnevni obisk v Trst delegacija puljske občine, ki ie imela razgovore s tržaškim županom. rili zunanje ministre dvanajstih držav, ki so se udeležile pariške konference na zastoj v pogajanjih med ZRV in saigonskim režimom in na hude posledice, ki bi jih imela morebitna prekinitev sedanjih pogajanj med obema vladama. Noto so poslali zunanjim ministrom že 9. aprila, tekst pa so objavili v francoski prestolnici komaj danes. drugim ugotovil, da je Izrael «duša državnega organiziranega terorizma*. Razprava o tem vprašanju, ki postavlja ponovno na zatožno klop v varnostnem svetu Izrael in njegova teroristična dejanja proti Arabcem, se bo nadaljevala nocoj. V New York je prispel tudi egiptovski zunanji minister, ki bo jutri nastopil pred varnostnim svetom. V Kairu menijo, da bo Zajat baje zahteval v imenu Egipta. da se Izrael izključi iz združenih narodov zaradi terorističnih napadov na Bejrut in Sidon. Toda v egiptovskih vladnih krogih so tudi prepričani, da bi v tem primeru ZDA postavile veto. Izraelski obrambni minister Dajan pa je danes po televiziji ponovno zagrozil Libanonu in drugim arabskim državam z represalijami. Dajan pravi, da bo Izrael še naprej napadal “teroristične organizacije predno bodo te lahko udarile po Izraelu*. Njegova taktika je »udariti, preden te ddarijo*. Poleg tega je Dajan še izjavil, da bo Izrael v prihodnosti lahko prisiljen nastopiti proti posameznim arabskim državam, «ki so odgovorne, da podpirajo teroristične akcije proti Izraelu*. Francoska vlada je na današnji seji obsodila izraelski napad na Libanon, «ki predstavlja atentat na suverenost države, na katero je Francija izredno navezana*. V Bejrutu pa je predsednik palestinskih osvobodilnih sil Arafat ponovno ob- «Tretja politična sita* v Južnem jtožiI ZDA, da so pomagale izrael-Vietnamu obtožuje saigonski režim, skbn komandosom pri napadu v da zavira sedanja pogajanja v Parizu, ker noče vključiti v dnevni red pogajanj vprašanje demokratičnih političnih svoboščin, da bi na ta način preprečil politično delovanje vsem silam, ki nasprotujejo Thieujevemu lutkovnemu režimu. Zahtevajo nemudoma rešitev vprašanja političnih jetnikov v Južnem Vietnamu in sodelovanja nev-tralistov v političnem življenju Južnega Vietnama. Politična pogajanja med obema južnovietnamskima strankama, katerih šesto zasedanje je bilo včeraj, se bodo morala zaključiti, kot izhaja iz mirovnega sporazuma, ki so ga podpisali 27. januarja, v teku 90 dni. Položaj v Kambodži je še vedno zelo resen. Ofenziva osvobodilnih sil je še vedno v teku. Vladne postojanke v mestu Takeo so pod močnim topovskim ognjem. Ameriško letalstvo nadaljuje z letalskim mostom, s katerim oskrbuje Phnom Penh z gorivom, ki je v mestu popolnoma zmanjkalo. Kljub temu, da je položaj v kamboškem glavnem mestu mirer. Po svojem povratku v Peking je princ Sihanuk predstavil kitajskim oblastem in zbranim novinarjem film, ki ga je posnel med svojim bivanjem na osvobojenem področju Kambodže. Bejrutu. Arafat je obtožil bivšega ameriškega veleposlanika v Libanonu Meyerja in dejal, da je bil ta »duša* izraelske akcije. Hkrati je Arafat tudi povedal, da so se nekateri izraelski komandosi oddaljili iz Bejruta z avtomobilom a-meriškega veleposlaništva in da je neki drugi avtomobil po napadu odpeljal nekaj Izraelcev proti ameriškemu veleposlaništvu. ZDA seveda to zanikajo in je zato Rogers včeraj povabili k sebi veleposlanike 13 arabskih držav in jih zaprosil, «naj sodelujejo z ZDA, da se napravi konec protiameriški kampanji*, ki jo je sprožil na Bližnjem vzhodu «Glas Palestine*. Rogers je arabskim veleposlanikom ponovno zatrdil, da ZDA nimajo nič skupnega z izraelskim napadom na Bejrut. V nekaterih evropskih državah pa se je ponovno začel lov na «arabske teroriste*. V Frankfurtu so včeraj aretirali tri Jordance, dva Turka in enega Sirca, ki so osumljeni, da pripadajo ali pa da so povezani s palestinsko organizacijo «A1 Fatah*. V Londonu pa je britanska policija sprožila doslej največjo policijsko akcijo, ki je zajela tudi nekatera druga velika britanska mesta. Iskali so palestinske in irske gverilce. TRŽAŠKI DNEVNIK 14. aprila ZARADI DOGODKOV V MILANU PREKINJENA SEJA OBČINSKEGA SVETA Demokratični Trst odločno zavrača obnavljanje neofašističnega nasilja Zupan Spaccini je pozval vse, ki verujejo v vrednote ustave in svobode, da odločno nastopijo - Počastitev spomina socialističnega voditelja Enza Mora Včerajšnja seja tržaškega občinskega sveta je trajala samo nekaj minut, saj je župan inž. Spaccini sejo prekinil v znak protesta demokratičnega Trsta proti zadnjemu poskusu ustvarjanja neofašističnega sistema in nevarnosti, da se porazi tisto, kar je demokratična Italija dosegla v toliko letih boja in žrtev. Župan Spaccini je — vidno prizadet — pričel svojo kratko in odločno izjavo z ugotovitvijo, da v Milanu prihaja ponovno do dogodkov, ki vzbujajo izredno napetost. V spopadu med policijo in demonstranti je bil ubit policist. že samo to dejstvo je zelo resno. Še resnejše in še bolj zaskrbljujoče pa je, da se za to demonstracijo skriva točen prevratniški načrt, ki dobiva vedno bolj jasno podobo, saj se je pričelo z atentati na vlake pri Gioia Tauro, nadaljevalo z zadnjim neuspešnim atentatom pri La Spezii, sedaj pa je prišlo do pravega napada neofaštzma proti demokratičnim silam reda. Ti dogodki, je nadaljeval župan, resno zaskrbljujejo vse tiste, ki verujejo v svobodo, ki se je porodila iz tolikih žrtev, tolike krvi in trpljenja. Vsi. ki verujejo v vrednote ustave in svobode in ki so za mir, morajo odločno nastopiti ter morajo v krajevnem in vsedržavnem okviru izraziti svojo voljo ter enotno odločnost, dat„LbWi„ne0dtUj?Ve Vredr°‘e' I PreJ'eI » "a™eč, kot toliko drugih pa sPaccln' Je uato spe., cil, da j antifašistov v Italiji, grozilno pismo, v katerem je bil tudi naboj, sledeče vsebine: ((Giuseppe Meli. Posebni fašistični je župan Spaccini, očitno tr.ibunal te J« J0?*1 in te spoznal za ganjen, počastil spomin preminulega 1 r ,ega za sledeče prekrške: li svoje tratenje tudi fašisti. Delavci jih bodo zavrnili, kakorkoli. ,častil spomin mlade žrtve fašistič- poguma in drznosti. nasilja v Milanu, soglasno | Po mnenju sindikalistov ne gre za odobril poziv za zbiranje podpisov »zakoniti redu, v katerem naj bi ime-pod peticiji za prepoved fašističnih organizacij in utemeljitev prošnje za podelitev zlate kolajne miljski občini. Podrobneje bomo še poročali, ročali.--------------- Dr. Boris Iskra v pokrajinskem svetu Svetovalska skupina KPI v pokrajinskem svetu sporoča, da je pokrajinski svetovalec prof. Roberto Costa podal ostavko, ker hoče v polni meri opravljati svoje dolžnosti kot član tržaškega občinskega sveta. Skupina se mu zahvaljuje za njegovo sodelovanje v pokrajinskem svetu, kjer ga bo nadomestil dr. Boris Iskra. Fašistične grožnje sindikalistu CGIL Kljub krvavim dogodkom v Milanu in ogorčenju, ki ga je umor policista Marina vzbudil med demokrati in tudi preprostimi meščani, so se fašisti spet oglasili v svojem običajnem mrtvaškem slogu, tokrat z grožnjami proti sindikalistu Giuseppu Me-liju, voditelju sindikata FIDAE-CGIL. Aprilski sneg pobelil Kras Vse se meša ves svet gre nekam narobe, tudi vreme je zmešano, modrujejo stari očanci. Pozimi smo imeli suho, sončno vreme, v južnih deželah pa sneg. Jutri je cvetna nedelja - pozni velikonočni prazniki ne prinašajo nič dobrega, pra- vijo. čez dobra dva tedna bo že maj, cvetijo hruške in breskve, včeraj pa je snežilo po Krasu, Čičariji, Brkinih in Pivki. Bela rjuha je segala skoraj do tržaškega predmestja. Pa ni bilo hudo, ker ni temperatura padla pod ničlo in ni bilo poledice. Toda, avtomobilisti, pozor. Vozite previdno, da ne boste zleteli s ceste. V Čičariji in Brknih ter na Pivki je snežilo tudi pred nekaj dnevi, kar smo v Trstu takoj občutili, ker se je ozračje ohladilo. Verjet- ENZO MORO SOCIALIST IN PARTIZAN IZ KARNIJE Enzo Moro se je rodil 18. februarja 1924 v Tolmeču, kjer je prebival do smrti v Ul. Garibaldi 8. Že mlad je občutil tudi na lastni koži revščino in stoletne nerešene probleme gorate Karnije. Prav za- no ne bo hudega, ker aprilski sneg | to je bil kot študent prepričan pro-pride in gre. Vsekakor pa je bi- ' tifašist in se je pridružil skupi se bo tržaški občinski svet sestal na redni seji v ponedeljek, ko bo razpravljal o deželnem urbanističnem in razvojnem načrtu. Uvodoma socialističnega predstavnika Enza Mora. Za njim je spregovoril nače’nik socialistične skonine v tržaškem občinskem svetu Gianni Giuricin, ki je na kratko orisal njegovo življenjsko pot. Goric'n ie zaključil, da so socialisti Furlani ;e • Julijske krajine izgubili svojega tovariša, istočasno pa gre za izgubo vidnega predstavnika delavskega gibanja, resničnega demokrata, ki se je vedno zavzemal za napredek delovnih ljudi in za napredek demokracije v Italiji. izdajstva in sodelovanja s komunizmom in prevratom. Mi te zato v imenu italijanskega naroda obsojamo na smrt. Obsodbo bodo izvršili Giustizieri dTtalia*. Podpisan je «trža.ški fašij». Ne gre za neokusno šalo, saj so podobna pisma prejeli drugi vidni antifašisti (policija in sodna oblast nista nikoli izsledila od kod ta pisma prihajajo), temveč za poskus ustrahovanja naprednega sindikalnega delavca. To poudarja tudi FIDEA-CGIL, sindikalna organizacija uslužbencev podjetja ENEL, kjer se po mnenju sindikalistov ustvarja vzdušje preveliko strpnosti do fašističnih pojavov. To pa daje tem ljudem samo lo dobro, da je namočilo suho nam, ki so nasprotovale črnemu re-zemljo. žimu. Leta 1943, ko je bil komaj liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiuifiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiuiiiiiiiiiiiiiiii PREJŠNJO NOČ V VIDEMSKI BOLNIŠNIC/ DEŽELNI PODPREDSEDNIK ENZO MORO UMRL PO DOLGI IN MUČNI BOLEZNI Žalna seja v deželnem svetu - Govora predsednika odbora Berzan-trja in predsednika sveta Ribezzija - Pokojni, ki je bil star komaj 49 let, je bil član socialistične stranke in vodil odborništvo za turizem Prejšnjo noč je umrl v videm- valcev sožalje materi, hčerki in ski bolnišnici deželni svetovalec drugim sorodnikom prerano umrlega PSI in podpredsednik deželnega od- Enza Mora. bora Enzo Moro. Strla ga je ne- Deželni svet je takoj zatem pre-ozdravljiva bolezen, ki mu je že kinil zasedanje v znak žalovanja, dolgo časa dan za dnem unoevala 1 Kmalu zatem se je sestal deželni zdravje. Umrl je v starosti komaj ! odbor, ki je sklenil, da bo pogreb 49 let, saj se je rod:l 18. februarja na stroške dežele. Pogreb bo jutri DRUGE VESTI NA 8. STRANI Sv«čana seja miljskega občinskega sveta Sinoči je bila v Miljah svečana seja občinskega Sveta, ki je po-_____________________ liiuuiiiMiiiiiiiiiiii mi umi iiiiiiii iiiiiii um n mm iiiiiiiuiiiiiimi mm n im || iiiiiim || || m || || miiiiiiiiiiiiiiiii PO ODREDBI TRŽAŠKEGA ŽUPANA OKROG TRGA UNITA «OTOK ZA PEŠCE» Določila o enosmernem prometu in parkiranju Tržaški župan Spaccini je izdal odredbo, ki urejuje otok za pešce v središču mesta na področju Trga Unita, Largo Pitteri, Capo di Piaz-za, Passo di Piazza, Ul. Orologio, Ul. Teatro in Borznega trga. Županova odredba nadalje odloča točne predpise glede prometa in-parkiranja na naslednjih ulicah in trgih: TRG UNITA’: prepoved prometa v obeh smereh med Capo di Piazza in Passo di Piazza, med Ul. Orologio in Largo Pitteri ter med Largo Pitteri in Capo di Piazza. Uvedba enosmernega prometa od Ul. Orologio in Nabrežjem Man-dracchio, ter med Nabrežjem 3. novembra in Passo di Piazza. Prepoved zaviranja na levo iz Ul. Orologio proti Nabrežju Mandrac-chio. Prepoved parkiranja pred vzhodom v prefekturo. Uvedba poševnega parkirnega prostora na prostoru Nabrežja 3. novembra do prefekture in na cestišču do morja. Uvedba poševnega parkirnega prostora od Ul. Orologio do Nabrežja Mandracchio na obeh straneh ceste za 60 minut v delovnih dneh od 8. ure do 19. ure. Ureditev treh prehodov za pešce. LARGO PITTERI: prepoved prometa od Trga Unita do Ul. Pozzo del Mare. Uvedba prehoda za pešce na Ul. S. Sebastiano. CAPO DI PIAZZA: prepoved prometa. PASSO DI PIAZZA: uvedba enosmernega prometa proti Trgu Unita s Trga Verdi. Uvedba poševnega parkirišča na obeh straneh za 60 minut. UL. DELL’OROLOGIO: uvedba enosmernega prometa proti Ulici Pozzo del Mare s Trga Unita. U- vedba poševnega parkirišča na strani lihih hišnih številk. Ureditev prehoda za pešce ob vogalih s Trgom Unita. UL. MALCANTON: zapora prometa med Ul. Beccherie in Capo di Piazza. Uvedba enosmernega prometa od Ul. Teatro romano do Ul. Rettori. Uvedba poševnega parkirnega prostora od Ul. Teatro romano do Ul. Rettori na strani sodih hišnih številk za 60 minut. BORZNI TRG: zapora prometa od Capo di Piazza do Ul. Borsa. Uvedba enosmernega prometa v smeri urnega kazalca okrog otoka na Borznem trgu. Prepoved ustavljanja na področjih: od Canal Pic-colo do Ul. Cassa di Risparmio št. 14; od Ul. Roma od Ul. Cassa di Risparmio št. 9, 10, 11, 12 in 13. Uvedba parkirišča na otoku nasproti poslopij št. 6 in 7. UL. DEL TEATRO: zapora prometa od Capo di Piazza do stavbe štev, 5. Komisija za izdelavo deželnega sporazuma KD Sinoči je pokrajinski odbor KD razpravljal o bližnjih deželnih volitvah. Imenoval je komisijo, ki bo do konca aprila izdelala program in v kateri so predsednik Sergio Pese, člani Massutto, Stopper, Co-lautti, Tombesi, Sauli in Ritossa. Pokrajinski odbor KD se bo sestal prve dni maja, ko bo izvolil komisijo za imenovanje kandidatov. Včeraj so se tudi pričela predkongresna zborovanja sekcij KD za izvolitev delegatov za deželni in za vsedržavni kongres stranke. 1924 v Tolmeču. torej v tistih letih, ko so drugi v cvetu življenja in zalo je vest še toliko bolj žalostno orfeknila v vsej Furlaniji-JuJijski kremni in ne samo med redVmi ki =e ukvarajo z upravljanjem deželnih organov. Pokojni Moro je bil priljubljen v svoji Kamiji predvsem med revnejšimi sloji, med tistimi, katerim je posvetil svoje dolgoletno, naporno in uspešno politično delovanje. Včeraj ni bilo predvidene seje deželnega sveta, pač pa so svetovalci imeli žalno svečanost v veliki dvorani palače na Oberdankovem trgu. Na mestu, kjer je po navadi sedel pokojni, so v tihem in zbranem vzdušju, ob ganjenosti vseh prisotnih, od svetovalcev in predsednikov do osebja in novinarjev, položili šop rdečih vrtnic. Niti prisotnost številne skupine mladih dijakov ravno iz Morove Karnije, ki so povsem po naključju prišli včeraj v Trst, da bi si ogledali deželni svet, ni mogla razbliniti tesnobnega vzdušja. Kmalu po 9.30 je predsednik sveta Ribezzi odprl sejo in predal besedo predsedniku deželnega odbora Berzantiju. V skopih besedah je Berzanti sporočil žalostno vest, nato pa še dejal: «Neozdravljiva bolezen mu je uničila telo do skrajnih meja, ni pa mu uničila duha. Vse do zadnjega je bil popolnoma svest, ukvarjal se je z zadevami svojega odborništva, sprejemal je do zadnjega glavnega ravnatelja odbomi-štva, da bi z njim razpravljal o u-radnih zadevah, do zadnjega je posvetil vse svoje sile izvrševanju svoje dolžnosti.* «Ne bomo ga več dočakali!* «Objokuje ga njegova stranka, v kateri je bil osebnost deželnega merila, ga objokuje njegovo ljudstvo, tisto ljudstvo v Karniji, katerega je bil živ sestavni del. Ljubil je to ljudstvo, predvsem trpeče in revne in to ljudstvo ga je ljubilo. To ljudstvo ga prav gotovo ne bo pozabilo, ne bo pozabilo borca za svobodo, borca za ideal socialnega napredka, borca za pravice in interese ljudstva.* «Naj mi dovolijo v tej žalostni uri,* je zaključil Berzanti, «da izrazim družini dragega Enza in So cialistični stranki Italije najgloblje in najbolj občuteno sožalje.* V popolni tišini je nato prevzel besedo predsednik deželnega sveta Ribezzi, ki je z občutenimi besedami orisal človeški lik pokojnega socialističnega svetovalca in prikazal njegovo osebnost kot zgled moralne in politične premočrtnosti. Izrazil je tudi v imenu vseh sveto- bode, demokracije in socialnega napredka, katerim je Moro posvetil svoje, na žalost prekratko, življenje.* V deželnem svetu bo Mora nadomestil odv. Vittorino Marpillero, ki je bil prvi neizvoljeni na listi PSU (v kateri sta bila takrat združena PSI in PSDI) v tolmeškem okraju. Odv. Marpillero je že bil deželni svetovalec med prvo zakonodajno dobo, ko je zastopal tol-meške socialdemokrate in je bil odbornik za industrijo in trgovino. Trenutno je videmski pokrajinski odbornik za finance. ob 14.30 iz Morove hiše v Tolmeču. Obžalovanje ob smrti Enza Mora je izrazil tudi podpredsednik deželnega sveta in načelnik svetovalske skupine PSI Arnaldo Pit-toni. Dejal je, da je z Morom socialistično gibanje v deželi izgubilo eno najpristnejših figur, saj se je že od zgodnje mladosti stalno boril za napredek, prej v vrstah partizanskih borcev, potem v okviru PSI. Pittoni je nadaljeval: «Naredil je ogromno uslug Karniji, toda pri svojehi delovanju hi. nikoli izgubil izpred oči potrebe in koristi vse dežele. Z njegovo izgubo se odpira vrzel, ki jo bo težko napolniti, toda njegovo delovanje’ nam pušča vzgled, ki bo porajal vedno nove sile za napredek svo- iiiiimitiiiiiiiiiiiMiiiiinmmiiiiiiiiiiiiiimmiimiiniiimiiiiiiiimiiiHiiiiiiiimimiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiii SINOČI NA ODRU DIJAŠKEGA DOMA «Sovražnika?» v uprizoritvi Slov. amaterskega gledališča Člani Slovenskega gledališča iskreno čestitajo svojemu kolegu STANETU RAZTRESENU ob njegovem življenjskem jubileju in mu želijo še mnogo zdravja in uspehov. Čestitkam se. pridružujeta odbor in profesorski zbor Glasbene matice. 19 let star univerzitetni študent, je šel v partizane in bil med ustanovitelji brigade «Osoppo - Car-nia», s katero se je boril kot komisar do zmage. Po vojni je nadaljeval boj proti fašizmu in za družbeni napredek v vrstah PSI, stranke, v katero je bil vpisan vse do zadnjega. Bil je član videmske in deželne federacije in član osrednjega vodstva PSI s posvetovalnim glasom. Bil je tudi občinski svetovalec v Tolmeču in član vodstva karnijske sekcije združenja partizanov ANPI. Toda svojo življenjsko in politično razgledanost je najuspešnejše izrabil, od kar so ustanovili avtonomno deželo Furlanijo - Julijsko krajino. V deželni svet so ga izvolili v tolmeškem okrožju dvakrat: prvič leta 1964 z 2.058 preferenčnimi glasovi, drugič pa leta 1968 s kar 5.673 preferenčnimi glasovi, kar je bilo zanj in za stranko pomembno priznanje volivcev. V drugem zakonodajnem obdobju je bil stalno podpredsednik odbora leve sredine in odbornik za turizem. V enem kot v drugem svojstvu je vodil vseskozi napredno politiko, odprto do vprašanj delavskega razreda in sodelovanja med narodi. Zavzemal se je za tesno sodelovanje deželnih organov s sindikalnimi organizacijami in je tudi spodbujal nastanek «socialnega turizma* za delavce in študente v naši deželi. Njemu je treba pripisati ustanovitev raznih naravnih parkov in druge pobude za varstvo ogroženega okolja. Poleg tega se je zavzel in uspešno izpeljal načrt za turistično sodelovanje s Slovenijo in Koroško, ker je bila ena izmed predpostavk za širše sodelovanje med sosednjimi deželami. V tem smislu in tudi z neposrednimi pobudami je pripomogel k uveljavljanju pravičnejših odnosov do slovenske narodnostne skupnosti v Furlaniji - Julijski krajini. Žal pa mu je življenje usahnilo mnogo prezgodaj, ko je bil v polnem delovnem zanosu. Napadla ga je zahrbtna in neozdravljiva bolezen, ki mu je že več let stalno črpala sile. Kdor ga je poznal, je že pred časom opazil, kako se mu je telo šibilo, kljub temu pa mu je duh ostal močan in uporen. Prav zato, tudi če je bilo pričakovati najhuje, je smrt Enza Mora toliko bolj prizadela vse, ki so ga poznali in cenili kot partizana prepričanega antifašista in socialista. Gledališča S S G Stalno slovensko gledališče gostuje danes, 14. t. m. ob 20. uri v Kozini s predstavo T. Whiteheada «Alpha Beta* in v Ajdovščini s predstavo V. Rabadana «Kadar se ženski jezik ne suče». Jutri, 15. t. m. ob 16. uri v Komnu s predstavo L. Pirandella «Le premisli, Giacomino!*. V ponedeljek, 16. t. m. ob 20. uri v Sežani s predstavo T. Wbiteheada »Alpha Beta*. KULTURNI DOM V torek, 17. t. m. ob 15.30 Maršak. Rus «Muein dom*. Prodaja vstopnic v ponedeljek in torek od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom pred stave pri blagajni Kulturnega doma, tel. 734-265. SAG Slovensko amatersko gledališče Trstu gostuje jutri, 15. aprila 19.30 v Mestnem gledališču ljubljanskem s farso v treh delih Jožeta Javorška «Povečevalno steklo*. VERDI Jutri, 15. t. m., ob 16. uri zadnja predstava opere «Pikova dama*, Vstopnice so na razpolago pri gledališki blagajni (tel. 31948). POLITEAMA ROSSETT1 Danes ob 21. uri zadnja abonmajska predstava s Pirandellovim delom «Liola» v izvedbi Stalnega gledališča iz Catanie. Vstopnice so na razpolago pri osrednji blagajni v Pasaži Protti AVDITORIJ Dialektno gledališče: danes ob 20.30 «Piciule patrie*. Vstopnice so na razpolago pri srednji blagajni v Pasaži Protti Kino V režiji Adrijana Rustje sta v gah nastopila Sergij Verč in nosilnih vlo-Boris Mihalič Danes se poročita ROSSANA GALVANI in dr. TOM MARC Delovnemu tovarišu in njegovi izvoljenki iskreno čestitajo člani uredništva in uprave Primorskega dnevnika. ■llllllllllUIIII|||IUIIIIIIII|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||,|mi,|||m,|,|,|,|„,||||||„„|M|||||||||||||u||||||mmu|||||m||„|,„m|„m„|,||||||||||||1||||M||||||||||| DELEGACIJA PULJA V NAŠEM MESTU Včeraj dopoldne je dospela v Trst na dvodnevni obisk delegacija občine Pulj. Ob 10. uri je v občinski palači sprejel puljskega župana prof. Lazariča in druge člane delegacije tržaški župan Spacdni. V krajšem razgovoru sta oba župana podčrtala pomen obiska, ki spada v okvir vedno tesnejšega prijateljskega sodelovanja sosedskih držav, krepitve medsebojnih odnosov in izmenjavi izkušenj. V tej zvezi sta oba župana tudi poudarila vlogo narodnostnih manjšin, ki predstavljajo obogatitev obeh skupnosti. Sledil je razgovor med predstavniki obeh občinskih odborov, ki je trajal tri ure in med katerim so obravnavali možnosti medsebojnega sodelovanja v turizmu, kulturi in športu. Ugotovili so, da so prvi konkretni stiki že bili ustvarjeni, da pa jih je treba razširiti in poglobiti. Po dopoldanskem sestanku je župan Spaccini priredil za goste kosilo v hotelu Enalc, kjer je gostinska šola. Gostje so si nato o-gledali tovarno Grandi Motori. Ob 18.30 se je delegacija puljske občine sestala z občinskimi svetovalci tržaškega občinskega sveta, katerim je župan Lazarič orisal nekatere dosežke puljskega področja v povojnem razdobju. Med dru- gim je navedel, da so zgradili 8 tisoč stanovanj, da je osnovna dejavnost prebivalstva usmerjena v ladjedelnico, ki zaposluje nad 6.000 delavcev in da sedaj vedno bolj razvijajo turizem. Razvila se je širša razprava, med katero so občinski svetovalci prosili za razna pojasnila. Ob zaključku razgovora je župan Lazarič povabil tržaškega župana in predstavnike tržaškega občinskega sveta v Pulj. Danes si bo puljska delegacija v dopoldanskih urah ogledala elektronske naprave tržaške občine in tržaško pristanišče. Obisk se bo zaključil z uradnim kosilom, ki ga bo priredil župan Spaccini. Slovensko amatersko gledališče se je sinoči že tretjič v tej sezoni predstavilo občinstvu z novim delom. Po Javorškovem Povečevalnem steklun in uprizoritvi Prešernove avtobiografije «Pesem, ljubezen in smrt», je na odru Slovenskega dijaškega doma pokazalo Arkadija Leokuma enodejanko «So-vrdžnika?». že samo dejstvo, da je SAG sposobno postaviti v eni sami sezoni na oder kar tri dela, je vredno pohvale, še bolj pohval no pa je, da se tudi uprizoritvena raven ansambla nenehno izboljšuje. V obojem, zlasti pa v drugem, se odraža ne le prizadevnost, temveč tudi čista gledališka ljubezen, ki je bistveno gibalo vsakega napredka v neki dejavnosti, v gledališki še posebno. Napredek je viden ne le v obvladanju odrske tehnike in igralskih prijemov, temveč tudi, in to bi hotel posebej poudariti, obvladanju odrskega jezika, oziroma izgovarjave. V tem se morda še najbolj vidno pozna lektorska pomoč, ki jo našemu mlademu a-materskemu ansamblu nudi članica SSG Mira Sardočeva. Toliko na splošno ob sinočnji u-prizoritvi ki bi že zaradi vsega povedanega zaslužila večji obisk in večjo pozornost v prvi vrsti tistih, ki tako radi izražajo dvome o kulturni angažiranosti mladine. Leo-kumovo delo, napisano v izvirniku za radijsko izvedbo, nima kakšnih posebnih odlik in Adrijan Rustja, ki je poskrbel za njegovo dramaturško priredbo in tudi za režijo, ni imel lahkega dela, predvsem ne kot prireditelj. V gledališkem listu je sam zapisal, da mu je z adap tacijo odvzel ostrino, a ga obogatil večjo izrazno mačjo. Vprašanje je, kako bi bilo, če bi naredil ravno nasprotno. Toda to sedaj niti ni važno. bolj se mi zdi vredno poudariti, da je nosilca dejanja Millerja (Sergij Verč) in Gittellmana (Boris Mihalič), ustrezno vodil skozi njun dialog in da je z njima dosegel svoj namen, ta namreč, da je dosledno izzvenel iz igre dvom, če gre res za sovražnika, ali pa ne morda samo za «sovražnika*, fci sta si — kot ugotavlja v svojem zapisu — potrebna od začetka do konca, «kot smo si potrebni vsi v svoji majhnosth. Tu je namreč jedro vprašanja te «dramske epizode*, ki vzdrži svoj odrski odgovor bolj kot s problemom. z igro obeh akterjev. Boris Mihalič in Sergij Verč sta dala v kar zadovoljivi meri, ga čeprav jima morda ni uspelo pripeljati dialoga do tiste napetosti, ki bi bila potrebna v tem obojestranskem in izmeničnem zavidanju osebnega položaja, v tem dvoboju zavisti, ki ima nedvomen socialni izvor. A neglede na to, sta oba ustvarila s sproščeno igro čedna odrska lika. Kot igralec na orglice je nastopil še Danilo Glavina in njegova vloga je kljub epizod-nosti bila lep prispevek k celotni izvedbi. Za sceno je poskrbel Robert O-ta, za kostume pa Lučana Pribac. Gledalci so nagradili nastopajoče s toplim in zasluženim aplavzom. j. k. GLASBENA MATICA TRST Danes, 14. aprila 1973 ob 20.30 v Kulturnem domu NASTOP HARMONIKARSKIH SOLISTOV IN ANSAMBLOV Sodelujejo: — Gojenci in ansambli šole Glasbene matice iz Doline, s Proseka in iz Nabrežine. — Orkester Miramar pod vodstvom prof. Elijane Zajec kot gost. — Virtuoza na harmoniki: Bruno in Romano Benetello. Prodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma eno uro pred pričetkom nastopa. OSMICA Edi Glavina, Lonjer, toči pristno domače črno in belo vino. Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 14. aprila VALERIJA Sonce vzide ob 5.21 in zatone ob 18.49 — Dolžina dneva 13.28 — Luna vzide ob 15.51 in zatone ob 3.37 Jutri, NEDELJA, 15. aprila CVETNA Vreme včeraj: najvišja temperatura 11,8 stopinje, najnižja 4,8, ob 19. uri 7,2, zračni pritisk 1014,3, ustaljen, veter 11 km na uro, jugovzhodnik, vlaga 53-odstotna, nebo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10 stopinj ROJSTVA IN SMRTI Dne 13. aprila se je v Trstu rodilo 17 otrok, umrlo pa je 8 oseb. UMRLI SO: 71-letna Marcella Bassi por. Zemitz, 77-letna Maria Ventu-relli vd. Alberti, 74-letni Emilio Du-dine, 73-letni Giovanni Franzutti, 59-letni Sante Maddalena, 78-letni Antonio Cuk, 62-letna Angela Antonazzi por. Cicogna. 82-letna Antonia Gabrieli vd. Braico. DNEVNA služba lekarn (od 13. do 16. ure) A. Barbo, Trg Garibaldi 4; Di Gretta, Ul. Bonomea 93; Godina-Alllgea, Ul. Ginnastica 6; S. Luigi, Ul. Felluga 46 (Sv. Alojzij). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) AlTAlabarda, Istrska ulica 7; Al Galeno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan); de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5: Mizzan, Trg Venezia 2. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom MARŠAK - RUS MUCIN DOM pravljica v treh dejanjih Nastopajo otroci prosvetnega društva «Ivan Grbec* iz Skednja in baletna skupina prosvetnega društva «Tabor» z Opčin. V torek, 17. t. m. ob 15.30 «La Cappella Underground* predvaja danes ob 21. uri Marilyn Forever «Facciamo l’amore». Barvni film. Marilyn Monroe in Yves Montand. Nazionale 16.00 «Los amigos*, A. Quinn, F. Nero. Prepovedano mladini pod 14. letom. Fenice 15.00—17.25—19.50—22.15 »Uiti-mo tango a Parigi*. Barvni film. Marlon Brando in Maria Schneider. Prepovedano mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.30 «Un battito d’ali do-po la strage*. Barvni film. Yves Montand, Lea Massari, Marcel Boz-zuffi. ExceIsior 15.00 «Gli eroi*. Barvni film. Alfredo Bini, Rosanna Schiaf-fino, Rod Steiger. Eden 16.00 «Canterbury proibito». Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedano. Ritz 16.00 «L’isola misteriosa e capitano Nemo*. Barvni film po romanu Julesa Verna. Igra Omar Sharif. Aurora 15.00 «Prbvaci ancora, Sam*. Barvni komični film. Wood Allen. Capitol 16.30 «Cari genitori*. Barvni film. Florinda Bolkan in Catherine Spaak. Cristallo 16.30 «11 caso Carey*. Barvni film. Filodrammatico 16.30 «Quel gran pez zo della Ubalda, tutta nuda, tutta calda*. Barvni film. Edwige Fe-nech. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 «Biancaneve e i sette nani». Barvni film. Vittorio Veneto 16.30 «L'evaso». Alain Delon, Ottavia Piccolo in Simone Sign »ret. Barvni film. Abbazia 16.00 «Chato». Barvni film. Charles Bronson, Jack Palance in R. Basehart. Prepovedano mladini pod 14. letom. Astra 16.30 «11 grande Jack*. Barvni film. John Wayne. Ideale 16.00 «Occhio per occhio, dente per dente, sei fregato Cobra*. Ca-meron Michell in Jennifer Sterling. Barvni film. Impero 16.00 «Improwisamente im uomo nella notte*. Marlon Brando. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedno. MLADINSKI KROŽEK Ulica Ginnastica št. 72 Trst prireja danes v svojih prostorih PLES. Igra ansambel iz Gorice. Vstop z izkaznico S.p.d. TABOR — OPČINE Dramska skupina Jutri, ob 16.30 v Prosvetnem domu na Opčinah bo v okviru proslav 50. obletnice ustanovitve mladinskega društva na Opčinah premiera C. GOLAR DVE NEVESTI REŽIJA: Anton Petje Kulturno - prosvetno društvo «Brda» in pevski zbor «Srečko Kumar* z Repentabra priredita jutri, 15. t. m. kulturno srečanje v Brdih s sledečim sporedom: Ob 10. uri odprtje razstave v osnovni šoli v Kojskem o življenju in delovanju pevovodje Srečka Kumarja. Razstava bo odprta do 20. ure. Ob 11. uri srečanje na Gonjači pri spomeniku padlim. Ob 16.30 odkritje spominske plošče v Kojskem v Kumarjev! rojstni vasi Ob 20. uri koncert pevskega zbora «Srečko Kumar* z Repentabra v dvorani na Humu pri Kojskem. Vabljeni! KINO «|RIS» PROSEK predvaja danes ob 19.30 «BIANCO E NERO* Igrata Sophia Loren in Adriano Celentano. V nedeljo ob 16. uri isti film. KINO Nfl OPČINAH Predvaja danes ob 18. uri ter v nedeljo ob 15. uri «L’ARCIERE DI FUOCO Pustolovski film Igra: Giuliano Gemma PD ((IVAN CANKAR* V TRST11 priredi v sredo, 18. t®' ob 20.30 na svojem sedežu Ul. Montecchi 6 Večer mladih pesnik*^ katerem bodo brali svoJe Marij Čuk iz Dohne. Boris Pangerc iz Boljunca,. • Marmolja iz Gorice ter Raal' Pahor in Srečko Fišer iz N°' Gorice. Večer bo opremljen z glaS in barvnimi diapozitivi. Vljudno vabljen'• na pesmi Šolske vesti gjjjidjl Ravnateljstvo srednje šole ^ Gregorčič* v Dolini vabi vse red učencev, da se udeležijo druge« ^ nega roditeljskega sestanka ^ šolskem letu, ki bo v šoli v “ ljek, 16. aprila ob 20. uri. Na sestanku bo spregovoril ® ^ ji prof. Theuerschuh, na kar vanju kratek film o letošnjem zim učencev v Auronzu. DEŽELNI ODBOR NDE - JULIJSKE KRA-^ globoko užaloščen sp® ^ prezgodnjo smrt podpre ^ nika odbora in deželne^2 bornika za turizem Enza Mora 'la ki je preminil 13. apn* v Vidmu, in se ganjen Pn žuje žalovanju družine. dr. Alftredo Berzanti odv. Antonio Comefli Francesco De Carli odv. Cesare Devetag prof. Giuseppe Dulci comm. Bruno Giust dr. Luigi Masutto Giacomo Romano Nereo Stopper dr. Antonio Tripani rag. Salvatore Varisc® prof. Giovanni Vicario &J& DEŽELNI SVET FOT JE - JULIJSKE KRAJ^ globoko žaluje 0 0&- - odbori podpredsednika deželni , bora in deželnega turizem Enza Mora ki je preminil 13- aP^ Vidmu. I ..... A A rPIUiSKf kasta **" —I . VGA.™ - . J .a V torek, 17. t.m., ob 20.30 v Kulturnem domu FILM ŠTIRIH OSKARJEV «Mezzogiorno di fuoco» Režija: Fred Zinnemann igrata: Gary Cooper in Grace Kelly Vstop prost tN DEŽELNI ODBOR DERACIJE PSI • umri ^ sporočajo, da je so- tizan, vidni predstav cialistične stranke 11 žele Enzo Moro podpredsednik deželn bora. Izleti SPDT obvešča, da izlet, ki je bil napovedan za nedeljo, 15. t. m. na Jelenk, odpade zaradi nezadostnega števila vpisanih. Mali oglasi IŠČEMO DESET ČISTILK ZA Čl-ŠČENJE Hiš (za pometanje in pranje stopnic). Podjetje nudi čistilkam: avtobus za prevoz od meje do mesta in nazaj in zagotavlja redno socialno zavarovanje. Oglasiti se v Ul. Pa-duina št. 4, tel. 795-091. t, tN ** DEŽELNI ODBOR DERACIJE PSDI iz Vidma, Pordenona se pnd lovanju ob smrti tov Enza Mora podpredsednika dežel bora. a^l v PRISOTNOSTI UGLEDNIH OSEBNOSTI Dan Furlanije-Julijske krajine na pomladanskem velesejmu v Zagrebu GORIŠKI DNEVNIK , °kviru Predsednik tržaške delegacije mešane zbornice dr. Latco-vich o trgovinskih menjavah med Italijo in Jugoslavijo [ ^grebu P°®ladanskega velesejma Je?«a našiJ a včerajšnji dan po- ,f°Pa namreč6Zel1.'. Na Prireditvi na-J9vcev ■ večje število razstavil in sL!Urlaniie - ziljske kra- v •S skupno razstavo, Id . ganski deželno kem paviljonu pri- je dr. Latcovich opozoril na nevarnost, ki bi jo za tržaški in goriški avtonomni račun predstavljal morebiten prenos tega salda na glavni lirski račun med obema državama. Na nedavnem zasedanju mešane komisije so ustanovili poseben odbor, ki naj preuči vprašanje obmejnih [Se. združenje trgovinskih ...________________ S9118116 raz J* ^ skupen ogled . računov in sestavi vrsto predlogov za . uvneffa , ve in deželnesa ko- njuno prilagoditev sedanjim potrebam obeh držav zlasti prizadetih obmejnih področij. Posebno postavko o menjavi med Furlanijo - Julijsko krajino in Jugoslavijo predstavlja uvoz goveje živine in mesa. V tej zvezi je govornik naglasil, da so v zadnjem času nastale določene težave, ki jim botruje- ,,/pVHega .,cave in deželnega Pa so Sp kaza- Popoldne ob ^. s le> 2a^Kredstavniki krogov naše Svetovan,.. a in z Reke zbrali na j/Pstorib ° ^uprtih vprašanjih v Stske. gospodarske zbornice SR J*kiik deielntVetovanje ie vodil predrznice (j- j,®3 združenja trgovinske’ f9 .fajnik .beležili pa so se Predet uzenia dr. Steinbach, ldemskefanteTkl tržaške, goriške, st Pniki urada0rn?S0nske zbornice, za-goastaICE v Zagrebu, pred- d^- ^vektor kr°g0V “ Hr‘ trn kega združJ • sI°venskega gospo-S H in neka- iialijgOOO1 tržaške ►.l JCU*Sko « jincačuiv °?aice. Jugoslovanske trgovinske °t>udo za ! .biki J? razpravo .miški _____________^ selr l^^i Poročih[ okrog delegacije so dali predla združenja nase J* z itaW,.razvUa vrsta ....... 6 stt~,»j e kot tudi jugoslovan- posegov ^strani.'”" fe.^hhce jrŽaško delegacije meša vi,,0,9’*0 o dn r'-i ^teovich je oodal Ske ^nt:dankm razvoju trgo-l^vijo. GlZe ,,med Italijo in Ju-ie«kSl°Vanski >rmk je nag-usil, da se JCC2 V Italii° * zadnjih sPRu° izvoz ?k.medten, ko se na-v - krči, taknt^llJanskeg'i blaga v ZiW?0slovanskidatSe Je Prunan.-kljaj ha TlJSal s lna .trgovinski bilanci W7 'PiUJard ^31'1 lir v futu U71 je a; S 1. jankonec oktobra lanskega bkrg0sWia lr-Jem iotošnjega leta iihga iz ti,;:. Pooutno sprostila uvoz ki r®e ter odstranila ome- kaznic tistim, ki so vpisani kot potrebni podpore za leto 1973. Prizadeti, ki imajo zdravstveno oskrbo v zdravniških ambulantah I., II., III., IV., IV.-bis in V.-bis, lahko dobijo omenjene izkaznice na oddelku VII., soba štev. 317 v palači Costanzi. Prizadeti, ki imajo zdravstveno oskrbo pri zdravniških ambulantah V., VI., VII., VIII., IX. in X., lahko dobijo izkaznico pri občinskih izpostavah. Danes ob 19.50 bo na drugem kanalu TV druga oddaja «DEŽELNE TRIBUNE« posvečene Furlaniji - Julijski krajini z intervjujem predsednika deželnega odbora ALFREDA BERZANTIJA Vicf^ iih je namenom, da bi •bed: ToraV^P v trgovinski bi- §a S,s° se a u Ze v Prvih mesecih odsotno ,!Le, ^Janškega bla- ga jen," v Prim^!ecale sicer za 37 ohiv, tani. m z ustreznim razdob čBlagovna Jjg • ' -V 4.U l97iJe Povečal Iazv°j: italijanski uvoz Uv0, 24 9,1 *a,.6'9 milijarde v letu C J* se !Jarde v letu 1972, SaC lanskeJgaSn.Cl1 na 5 mitijard-bij}. Za ju 5, Ieta je zato aktivni > 5.6 Siavij0 narastel na pri-nrujarde lir. v ta zlasti pomanjkanje živine v SFRJ in novi poviški pri cenah, tako da so se nekateri uvozniki v naši dežeii preusmerili na druge dobavitelje, zlasti na Poljake. Član odbora tržaške trgovinske zbornice dr. Rustja Traine je nato prebral poročilo o industrijsko-tehničnem sodelovanju med italijanskimi in jugoslovanskimi podjetji. Za to sodelovanje, ki se oslanja na znani sporazum iz leta 1964, je zagotovljen širok poslovni okvir, praksa pa je pokazala, da so se s tovrstnim sodelovanjem doslej okoristila na obeh straneh le velika podjetja. Po vsej verjetnosti so mala podjetja pomanjkljivo seznanjena z ustreznimi možnostmi in bi bilo zato želeti, da bi pristojne oblasti na obeh straneh pospešile svoje delovanje v oporo srednjih in malih industrij. Industrijsko-tehnično sodelovanje bi lahko hitreje steklo, tudi če bi italijanski partner olajšal ustrezni tarifni režim, ki je zdaj strogo vezan na določeni začasni uvoz blaga, in seveda na ustrezna pravila EGS. ,,u ' U1 »' E. F. Izjava deželnega tajništva KPI DANES V TRIKU PROTESTNO ZBOROVANJE OBČINSKIH MOZ Za reformo vojaških služnosti vlada ne upošteva mnenja dežele in občin Vladni osnutek je slabši od obstoječih zakonov - Nehvaležna vloga občin in dežele - Današnje zborovanje sklicuje doberdobski odbor za reformo vojaških služnosti Včeraj popoldne se je sestalo deželno tajništvo KPI s tajniki federacij in je proučilo politični položaj, ki je nastal zaradi tragičnih dogodkov v Milanu. To je posledica potuhe in popuščanje fašistom s strani vlade, ki se poslužuje njihovih glasov ter dopušča prevratniške nakane skrajne desnice. Deželno tajništvo in tajniki tržaške, goriške, videmske in po-ae-nonske federacije jemljejo na znanje enotna stališča, ki so jih po vsej deželi zavzeli tovarniški odbori, demokratične politične sile in izvoljena predstavništva, osvajajo sporočilo političnega urada KPI ter poudarjajo svojo obveznost za najširšo in enotno mobilizacijo proti fašizmu, proti poskusom provokacij, za odstranitev Andreottijeve vlade, katero mora nadomestiti nova vlada, popolnoma zaprta na desno. Tržaško županstvo, oddelek 'za skrbstvo in dobrodelnost, sporoča, da se je začelo razdeljevanje iz- Danes ob 20.30 v Križu Enotno ljudsko zborovanje o iraških rezervatih in kraški gorski skupnosti V Ljudskem domu v Križu bo danes* 14. t.m. ob 20.30 enotno ljudsko zborovanje, na katerem bosta deželna svetovalca Dušan Lo-vriha in dr. Drago Štoka govorila o vprašanjih kraških rezervatov in kraške gorske skupnosti. Zborovanje prireja prosvetno društvo Vesna sporazumno s krajevnimi organizacijami KPI, PSI, SS, ANPI, š.d. Vesna in Konzorcija pridelovalcev vin tržaške občine. V PONEDELJEK IN TOREK Razprava o turizmu v tržaški pokrajini V ponedeljek in toreh bo srečanje o turizmu v tržaški pokrajini, na katerem bodo spregovorili številni vidni predstavniki našega življenja. Med drugimi bosta v razpravo o turizmu posegla tudi tajnika Kmečke zveze Lucijan Volk in repentahrski župan Mihael Guštin. Druga žrtev trčenj'a na nabrežju jr*“.......7... " 5 ' 'v" ' skupno preko strani. Ko sporočamo številnim naročnikom, J'm bomo lahko v kratkem posredovali tehtni 12t>or j2 , slovenske in hrvaške literature o kmetu, zemlji j ^ ln uporništvu, opozarjamo vse> kihi ^Gubčevo knjižnico še zagotoviti, da i G m O m O naročila samo še nekaj dni. naši kn** ^garni si lahko ogledate prve izvode. Enotni doberdobski odbor za reformo vojaških služnosti, ki mu načeluje doberdobski župan Andrej Jarc, sklicuje danes popoldne v dvorani hotela Roma v Tržiču sestanek vseh zainteresiranih županov, krajevnih upraviteljev, političnih zastopnikov, da bi na njem razpravljali o nedavnem vladnem osnutku o reformi vojaških služnosti. Krajevne uprave v naši deželi in z njimi vse prebivalstvo, ne glede na politično prepričanje, želijo temeljito reformo sedanjega zakona o vojaških služnostih. S tem v zvezi so krajevne uprave odobrile vrsto resolucij, lani jeseni je bila na goriškem gradu konferenca, ki jo je sklicala deželna vlada in katero je vodil sam predsednik de: žeine vlade Berzanti. Dežela se je nato pozanimala pri rimski vladi, da bi ta pripravila nov zakon, u-poštevaioč zahteve in potrebe naših krajev. Osrednja Andredttijeva vlada pa je predlagala nov zakon, v katerem ni nič novega. Osnutek spremenjenega zakona je celo slabši od obstoječega. . V njem so vsebovane temeljne točke fašističnega zakona štev. 1849 z dne 20. decembra 1932, ki predvideva zelo hude vojaške služnosti v 113 občinah naše dežele. Noče odpraviti fašističnega zakona štev. 886 z dne 1. junija 1931, ki predvideva služnosti v obmejnem pasu in ki zanima 63 občin v naši deželi. Noče upoštevati na tem področju mnenja in kompetenc deželne uprave in prizadetih občin. Ne predvideva pravilne odškodnine prizadetim lastnikom, saj določa zakon samo 600 milijonov lir odškodnine letno za vse državno ozemlje. Ne upošteva zahteve občin, da bi jim država dala letno nakazilo za povzročeno škodo; občine bi imele le nehvaležno nalogo obveščati prizadete občane, da jim hoče državna oblast izplačati nizko odškodnino. Sploh ne upošteva škode, ki jo ima pri tem dežela, še manj pa upošteva zahtevo dežele in krajevnih uprav, da bi strelišča osredotočili samo v nekaterih področjih na deželnem ozemlju. Zaradi tega je deželni svet 28. marca letos, ko je izvedel za vladni zakonski psnutek, izglasoval resolucijo, v kateri ocenjuje docela negativno predlagani osnutek in zahteva, da gaJ vlada umakne. To ker deželni svet fffehi, da je treba tudi obrambne potrebe upoštevati v sklopu miroljubne politike v okviru skupne evropske varnosti in ker mora Italija zavzeti posredovalno vlogo za mir med Vzhodom in Zahodom ter v- odnosu do afriških sredozemskih držav. Danes popoldne bodo na tržiškem zborovanju zahtevali umaknitev vladnega zakonskega osnutka, čimprejšnji zaključek dela s strani pristojne obrambne komisije poslanke zlx>rnice, ki preučuje zakonske osnutke poslancev KD, KPI, PSI in PSDI, zmanjšanje vojaških služnosti na deželnem ozemlju in novo zunanjo politiko Italije posebno v odnosu do bližnjih vzhodnoevropskih držav. Zveza lovcev za Goriško bo imela svoj občni zbor jutri, v nedeljo, 15. aprila ob 8. uri (drugo sklicanje bo ob 9. uri) v dvorani gluhonemnice v Ul. I. Brass. To bo 26. občni zbor lovske zveze. Izvolili bodo odbornike zveze za četrtletje 1973-1967. Občnega zbora se bodo, na podlagi obstoječih pravil, udeležili predsedniki občinskih sekcij ali njihovi delegati. Vsak bo razpolagal z glasovi vpisanih v sekcijo v letu 1972. Vabljeni so tudi ravnatelji lovišč. V Gorici je snežilo V Gorici je včeraj snežilo. Čudno se zdi, da pri nas sneži 13. aprila. Bilo pa je tako. Že pred dnevi je snežna odeja prekrila vrhove okrog mesta, včeraj zjutraj je bilo v Gorici in okolici lepo, sončno in toplo vreme (ljudje so hodili po ulicah brez plaščev), takoj popoldne pa je pričelo močno deževati, okrog petnajste ure pa je v mestu in tudi v okolici rahlo snežilo. Čudno je pač tako vreme. ZARADI PRITISKOV RAVNATELJSTVA Včeraj v podgorski predilnici polurna protestna stavka Ravnateljstvo skuša izvajati pritisk žara-di bližnjih borb za novo delovno pogodbo Delavstvo v tekstilnih tovarnah, glasila včerajšnjo stavko. Delavci se pripravlja na sindikalno borbo j so ostali v tovarni. za obnovitev delovne pogodbe. S j -------- tem v zvezi je vodstvo nekaterih j tovarn pričelo pritiskati na de-1 Nocoj koncert lavce in v nekaterih primerih jim - — tudi na razhčne načine grozijo. V podgorski predilnici, ki je last koncerna «Bustese», so sindikati CGIL, CISL in UIL oklicali polurno protestno stavko proti pritiskom direkcije, ki se izkazuje na razne načine. Ravnateljstvo tovarne, trdi sindikalno poročilo, je pričelo izvajati pritisk proti delavkam in delavcem, ki so bili večkrat na bolezenskem dopustu. Prav tako izvaja ravnateljstvo celo vrsto pritiskov na osebje tudi s premeščanjem z enega delovnega mesta na drugo. Poleg tega pa izplačujejo mezde z določenim zaostankom in so celo, zagrozili, da ne bodo mogli redno plačevati mezd če bo prišlo do stavk v okviru gibanja za obnovo delovne pogodbe. Tovarniški svet predilnice je o tem nevzdržnem stanju obvestil sindikalna vodstva, ta so pro- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMii!Uiiiiiruiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii&miii!iiiiintiii!!!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiii>iiiiiiiiiuiiiiiiia VESTI Z ONSTRAN MEJE Za nesrečo v Grgarskih Ravnah sodišče obtožilo sedem oseb Obravnava proti krivcem nesreče, pri kateri je izgubilo 6. decembra lani življenje 13 vojakov, bo predvidoma prihodnji mesec v Novi Gorici Dolga preiskava proti krivcem za hudo nesrečo, ki se je pripetila lani šestega decembra v Grgarskih Ravnah pri graditvi ceste čez Banjško planoto, je zaključena. O-krožni javni tožilec Silvester Vremec je namreč včeraj vložil pri novogoriškem okrožnem sodišču obtožnico zoper šest krivcev za nesrečo. Ti so po obtožnici Zdravko Breščak, delovodja Komunalnega podjetja v Novi Gorici, ing. Uja Petrovič, varnostni inženir pri istem podjetju ter vojaške osebe: Miroslav čikič, Ivan Mikulčič, Nikola Ninčevič, Roman Omerzu ter Rangel Zlatkov. Kakor smo v našem listu poročali, se je nešrefid pripetila., ko je eksplodiralo razstrelivo, ki so ga uporabljali pri rekonstrukciji ceste, v prostorih bivše šole, (geč iiuiiiiiiiiiimiiuimimuimiiiiiiiiiiiimimiiiimiiiiimniiiiiiiimimiiiiiiiimiummiiiiiiiitiiiiuiiiiiiiiiniii NA SEJI GORIŠKEGA OBČINSKEGA SVETA UUCA SV. FRANČIŠKA 20 - Telefon 61-792 Včeraj opoldne se je pretrgala nit, ki je držala pri življenju 30-letnega Domenica Marchettija iz Ul. Battera 26, ki se je hudo ponesrečil pri prometni nesreči v sredo, 11. tega meseca. Do nesreče je prišlo na nabrežju pred Trgom Unita v nočnih urah, ko je Mar-chetti s svojim fiatom 124, v katerem se je vozila tudi mlada Branislava Ludovac z Reke, čelno trči! v volksvvagen, v katerem se je vozil Sergio Bonato, ki je kmalu zatem umrl. Marchettija pa so prepeljali v bolnišnico, kjer so mu najprej ugotovili večkraten zlom nog in so ga sprejeli s prognozo okrevanja v 20 dneh. Pozneje pa so z natančnejšimi pregledi ugotovili tudi notranje poškodbe, katerim je mladi avtomobilist včeraj podlegel. EMEL £Nn HAZIONALE PER L 'ENER6IA ELETTRICA SPOROČILO POTROŠNIKOM Celotne^n^^a-^ne organizacije delavcev elektriške stroke so proglasile na Petka ^r^avnem ozemlju razčlenjene stavke v obdobju od 11.4.1973 do ’ aprila. za* , <-ePrav Ugotoviti je ENEL sprejel nujne ukrepe, je možno, da ne bo mogel neprekinjene dobave toka niti za 'najnujnejše potrebe. p°tre^fra^’ te§a vabi vse potrošnike, in zlasti industrijske, da sprejmejo ki So tem^6 ™ zaščito lastnih naprav ter vse previdnostne ukrepe, za zaščito lastnih naprav ter vse primeru potrebni. trosila' 219 milijonov lir, medtem ko jih bo letos potrosila 460. Dodati je treba, da se bodo po odpravi trošarinskega davka in še nekaterih drugih, v zameno katerih bo občina prejela od države približno 1,6 milijarde lir, znatno zvišali tudi prejemki občine. Razprava o proračunu bo verjetno na prihodnji seji, ki bo v ponedeljek. Danes odbojka v mladinskih iger okviru Uvodno poročilo o proračunu 1973 Splošno ogorčenje zaradi uboja v Milanu Nezaslišan zagovor misovskih svetovalcev Čeprav je bil v prvi točki dnev- j stroške je^ v letu 1972^ občina^ po-nega reda proračun za leto 1973, je seja goriškega občinskega sveta potekala, zaradi dogodkov v Milanu, med katerimi so fašisti brutalno ubili mladlega pripadnika sil javne varnosti, drugače. Ob vsem začetku je župan izrazil ogorčenje nad tem kar se je pri' petilo v Milanu ter poudaril, da občinska uprava in celotno goriš-ko javno mnenje brezpogojno obsoja take desničarske zločinske P0-dvige. . , , Odv. Battello (KPI) je dejal, da postajajo provokacije fašistov vse bolj očitne in pogostejše ter da se morajo vse sile ustavnega loka_ zavedati nevarnosti, ki preti državi. «Delavski razredi« je dejal Battello. «ne bo več molčal in čakal ob takih očitnih provokacijah. Ne smemo se samo braniti, ampak moramo tudi s konkretnimi pobudami zaustaviti val fašističnega nasilja«. Podobno mnenje je izrazil tudi odv. Sanzin (PSI), -ki je dejal, da se ne smemo ob takih dogodkih samo emotivno zgražati, pač pa se moramo zavedati nevarnosti, ki nam preti s strani desničarskih sil. Svetovalca Coanna (MSI) je o-čitno hotel minimizirati dogodek ter je skušal naprtiti krivdo uboja milanskemu prefektu Mazzi ter_ no tranjemu ministru Rumorju, češ da sta s prepovedjo fašistične manifestacije nalašč provocirala. Dodal je tudi, da so bombe vrgli brez dvoma komunistični provokatorji, ki naj bi se vrinili v vrste demonstrantov. Ob takih izjavah misovskega predstavnika je večina svetovalcev zapustila sejno dvorano ter glasno protestirala. Svoje ogorčenje za dogodke v Milanu so nato izrazili tudi vsi ostali predstavniki političnih skupin. Župan De Simone je zatem P0-ročal še o sprejemu, ki so Sa imeli načelnik; vseh političnih sku pin pri predsedniku deželnega odbora Berzantiju, kateremu so o-brazložili potrebe Gorice v zvezi z deželnim urbanističnim načrtom. _ Odbornik za finance Ciuffarin je nato podal uvodno poročilo o proračunu za leto 1973. Proračun predvideva nekaj nad 5,2 milijarde lir za upravne posle ter 9,3 milijarde lir za investicije. Primanjkljaj bo znašal dve milijardi lir, to je Ld milijarde več kot proračun iz leta 1972. Večji primanjkljaj je potreb? no gledati predvsem v luči reorganizacije staleža občinskih uslužbencev. za katere bo občina potrosila 1.2 milijarde lir, zaradi uvedbe davka na dodatno vrednost in zaradi skoraj podvojenih stroškov za bolniško oskrbo. Za bolniške Danes popoldne bodo v telovadnici Stella Matutina v Ul. Nizza prve tekme v moški odbojki v okviru mladinskih iger. Ob 14.30 bo na sporedu tekma Azzurra — 01ym-pia, ob 15. uri tekma Dom — Dijaški dom, ob 15.30 tekma Azzur-ra — Dom, ob 16. uri tekma Dijaški dom — 01ympia. Naslednje tekme bodo pozneje in sicer v sredo, 18. aprila ob 13.30 Dom 01ympia (v telovadnici Stella Matutina) in ob 15. uri Dijaški dom — Azzurra (v telovadnici Largo Culiat). OBČINSKE MLADINSKE IGRE V košarkarskem prvenstvu bo v ponedeljek nastopilo tudi športno društvo Dom Y ponedeljek. 16. aprila se bo načelo prvenstvo v košarki za fan-v okviru občinskih mladinskih iger. Na tem prvenstvu bo sode- ovai.o. 9 ekip razdeljenih v dve Kupim. V A skupini so Dom, Ar-tota B, Arte A, Splugen B, Arte a’ a idrugi B skupini pa Ardita v , B-. Arte C. Splugen A. s,a,a ekipa bo odigrala eno sani • Cd0 proti ostalim v svoji sku-P m. Prvi dve peterki vsake sku-P ne se bosta srečali med tako, da so sicer stanovali vojaki, ki so pomagali pri graditvi ceste, ter družina Hvala. Eksplozija je nastala prav v času, ko so bili pred večerjo vsi vojaki v objektu, doma pa so bili tudi člani družine Hvala. Omenjene osebe so takoj po eksploziji zaprli ter vodili proti njim preiskavo. Vzporedno so proučevali. kako je moglo priti do nesreče tudi strokovnjaki tovarne, ki je izdelala eksploziv. Po vseh ugotovitvah je okrožni javni tožilec izdelal obtožnico. V njej ugotavlja, da obdolženci, kot odgovorne osebe iz malomarnosti niso ravnali po predpisih o ukrepih za varstvo prjirdelu,,,te^ s_tem povzročili nevarnost' za življenja ljudi in premoženje precejšnje vrednosti, kar je imelo za posledilo smrt več oseb. Malomarnost je izražala v tem, da so eksploziv namestili v prostorih, kjer so bivali ljudje, namesto v posebnih za to pripravljenih ali provizoričnih skladiščih. Povemo naj še, da se bodo obdolženci zagovarjali na prostosti. Ko je bila končana preiskava, so jih namreč izpustili iz zapora. Kmalu odprfjfl zunanjih centrov psihiatrične bolnišnice? Posvetovalna svetovalska komisija za psihiatrično oskrbo, ki ji predseduje svetovalec dr. Sergio Semola, je imela te dni več sestankov z osebjem umobolnice. Razpravljali so o načrtu poverjenega ravnatelja umobolnice prof. Zam-para o odprtju zunanjih centrov v Krminu, Gradežu in Tržiču. V sredo so se svetovalci sestali z zdravniki, v sredo s socialnimi asistentkami, včeraj z zastopniki bolničarjev. Dvodnevna stavka delavcev prevoznih podjetij Sindikati delavcev zaposlenih v avtoprevoznih podjetjih, pri špediterjih in v pomorskih agencijah so proglasili stavko od nedelje, 15. aprila zvečer do srede, 18. aprila zjutraj. Stavko so proglasili sindikati Filtat-Cisl, Fiai-Cgil in Uiltatep-Uil, ker nočejo delodajalci podpisati nove delovne pogodbe. Nasprotovanje delodajalcev se je izkazalo zlasti v odnosu do zahtev po nih, delovnem mestu in povišku plač. Sindikati so sklenili tudi, da ne bodo njihovi člani delali nadur, dokler ne podpišejo pogodbe. Jugoslovanska nagrada videmskemu trgovcu V Črni gori so podelili jugoslovansko odlikovanje, orden jugoslovanske zastave z zlato zvezdo, videmskemu trgovskemu operaterju dr. Ginu D'Onofriu. To odlikovanje so mu podelili, ker si je D'0-nofrio prizadeval v vseh povojnih letih za dober- razvoj-.italijansko-jugoslovanskih odnosov na trgovinskem^ področju. Odlikovanje mu je na" posebru ^večanostj podelil zvezni poslanec Mik"o Raznjatovic, ki je za to priliko zastopal predsednika SFRJ. Danes pogreb najstarejšega Štandrežca orkestra Glasbene matice Orkester tržaške Glasbene matice bo nocoj spet gostoval v Gorici. Poslušali smo ga že lani v Attemsovi palači. Tokrat bo nastopil z raznimi skladbami v cerkvi sv. Ignacija na Travniku, z orkestrom bo igral tudi na orgle solist Hubert Bergant. Orkester Glasbene matice je nastopil večkrat v Trstu in v Jugoslaviji (tudi v Novi Gorici), vodi ga Oskar Kjuder. Nocojšnji koncert se prične ob 20.30. GLASBENA MATICA -Sezona 1972 - 73 Danes, 14. aprila 1973 ob 20.30 v cerkvi sv. Ignacija v Gorici KONCERT ORKESTRA GLASBENE MATICE Dirigent Oskar Kjuder Sob st HUBERT BERGANT, orgle Spored: T. Albinom: Adagio N. de Grigny: Dialogue sur les grands jeux J. Haydn: Koncert v C-duru D. Buxtehude: Preludij in fuga v g-molu E. Haendel: Koncert v g-molu P. Sivic Prelude — fantaisie. Vstop prost. Vstop prost Vljudno vabljeni Vljudno vabljeni. Razstave V galeriji moderne umetnosti «11 Torchio« v Ul. Mamelh 6, razstavlja svoja dela tržaški slikar Jože Cesar. Razstava, ki si jo lahko ogledate vsak dan od 11. do 13. in od 17. do 20. ure. bo odprta do 21. t. m. Prispevki V goriški bolnišnici je včeraj zjutraj umrl najstarejši prebivalec Standreža, 89-letni Avguštin Volčič. Pokojnik je bil po poklicu krojač, bil je med ustanovitelji konzumnega društva, sodeloval je v osvobodilni fronti ter v raznih vaških naprednih društvih. V mladih letih je bil tudi aktivni športnik. Pogreb bo danes zjutraj ob 10. uri iz goriške bolnišnice. Rojstva, smrti in poroke ROJSTVA: Luigi Braida, Paolo Ma-ritani, Marisa De Fabris, Chiara Gio-vannini, Roberto Tamburrano. SMRTI: upokojenka 61-letna Anna Bemardis por. Bon, upokojenec 67-letni Obmpio Bonini, delavec 18-letni Giuseppe Sergianpietri, gospodinja 65-letna Maria Bressan por. Benedetič, Ob 15. obletnici smrti dr. Milana Bogataja daruje žena Marija 10.000 br za šolo - spomenik v Cerknem. Razna obvestila Slovensko planinsko društvo v Gorici obvešča, da priredi na vebko-nočni ponedeljek popoldanski izlet k izviru Hublja in v Ajdovščino. Večerjo, srečolov in zabavo bodo imeli v starem hotelu Plaaika v Ajdovščini. Za to priliko bo SPD lalo na razpolago avtobus. Pohod iz Ajdovščine do izvira Hublja bo vsi e' z eno prisotnostjo «Planinslvo in šport za vsakogar«. Organizator obvešča, da če ne bo avtobus ves zaseben bo izlet odpadel. Vpisovanje na sedežu SFD, Ul. Malta 2. tci. 2495. Podporno društvo za Goriško bo imelo občni zbor na sedeža v Ul. Malta 2 v torek, 17. aprila ob 20.30. Vabljeni vsi člani. Državni zavod proti boleznim INAM obvešča vse zavarovance iz Gorice, Sovodenj in števerjana, ki imajo za zdravnika dr. Messano, naj v čim-krajšem času izberejo drugega, ker je dr. Messana zapustil naše mesto. To bodo lahko štorih na mestnem u-radu INAM v Ul. della Bona 2. Kino organizaciji dela, številu uslužbe- upokojenec 64-letni Maks Terpin. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiinuniiunniujmmummmmnummuinmmunm^,,! VČERAJ ZJUTRAJ NA MAJNICI DIVJE ZASLEDOVANJE TATA V VOJAŠKI SUKNJI 21-letnš vojak ukradel avto, nato še zastonj napolnil rezervoar Policisti in karabinjerji so ga kasneje ujeli pri Gradišču Cesta od Gorice proti Gradišču [ lir. črpalkar si je zabeležil številna Majnici je bila včeraj zjutraj ko evidenčne tablice ter obvestil seboj tclK0’ da se bosta obe zmagovalki CTe enkrat srečali za prvo in dru-r° J068**1, medtem ko bosta osta-i dve tekmovanji za tretje, oziroma četrto mesto. Prve tri uvrščene ekipe bodo nastopile na nadalj-Jcm pokrajinskem delu prvenstva. *e _ tekme bodo odigrali " štirih mestnih telovadnicah, ki so: telo- —* ---------- _ vadnica CONI, UGG. «Stella Ma- j črpalko Agip v Ul. Duca D Aosta kutina« in telovadnica tehničnega I v Gorici privozil renault z videm-zavoda «Fermi». | sko registracijo. Mlad šofer je last- Slovenska ekipa Doma. bo prvo ! niku naročil naj mu napolni rezer-tekmo odigrala proti SpKičtnu B v ! voar. Ko je ta svoj posel opravil. Ponedeljek v telovadnici CONI ob je šofer zbežal ne da bi plačal ma. i računa, ki je znašal več kot 6.000 pravcato dirkališče. Po njej se je z vso hitrostjo podilo drug za drugim pet avtomobilov. V prvem, renaultu, je bil 21-letni vojak, v drugih štirih pobcisti in karabinjerji. Pri Gradišču se je divja dirka končala. šofer prvega avtomobila je skušal zbežati, a so ga aretirab. Sedaj sedi v goriškem zaporu. Zgodaj zjutraj je pred bencinsko kvesturo. Ta je sprožila zasledovanje in že pri Madonnini so agenti letečega oddelka opazili renault, ki je vozil proti Gradišču. Agenti so se s policijskim avtom pognali za njim. Zasledovanju so se pridružile tudi tri giulie letečega oddelka karabinjerjev. Pred Gradiščem je mladenič u-stavil avto, skušal zbežati, vendar so ga varnostni organi zajeli. Gre za 21-letnega Marca Pavona iz Pescare, ki služi vojaški rok pri 27. topniškem polku v Vidmu, šofiral je brez vozniškega dovoljenja, avto pa je ukradel v Vidmu 3. aprila zvečer. Gorica \ TRDI 17.00—22.00 «La ragazza dalla pelle di luna«. B. Lončar in U. Pagliai. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedano. CORSO 15.00—18.15—21.30 «Ludwig». R. Schneider in H. Berger. Barvni film. CENTRALE L.06—21.30 «E alla fine lo chiamarono Jerusalem l implaca-bile«. S. Holden in K. Wynn. Barvni film. MODERNISSIMO 16.45-22.00 »Afion-oppio«. B. Gazzara in S. Monti. Barvni film. \ 1TTORIA 17.15—22.00 «Un tranquillo week-end di paura. B. Reynolds in j N. Beatty. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedano. Tržič AZZURRO 17.30 «L’uomo che uccideva a sangue freddo«. Barvni film. ENCELSIOR 16.00 «DaUa Cina con furore«. PRINCIPE 17.30 «Un uomo da rispet-tare«. Barvni film. Aora Gorica SOČA «Tigri iz Malezije«, italijanski barnii film — ob 18. in 20 S\ OBODA 'Zadnji Drakula«. nemški barvni film — ob 18. in 20. DESKLE «Serafino», italijanski barvni film — ob 19 30 RENČE «Perverzna zgodba«, ameriško - italijanski barvni film — ob 19.30. PRVAČINA Prosto. ŠEMPAS «Hrup v avtobusu«, angleški barvni film — ob 20. KANAL Prosto. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves aan in nonoči je Dežurna lekarna Tavasani, Korzo Itahja 10 tel. 2576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Centrale, Trg Republike tel. št. 72341. ODKRITJE JUGOSLOVANSKE ZNANSTVENICE Razvozlala naj bi uganko neke zelo stare pisave Na Kreti se je v drugem tisočletju pred našim štetjem rodila in razvila prva linearna pisava ■ Napis v minojsko - ciprski pisavi Pred kratkim je v poslopju A-cademie des Inscriptions et Bel-les Lettres v Parizu imela predavanje mlada jugoslovanska znanstvenica, dr. Emilija Jovanovič-Masson. Pred izredno kvalificiranim avditorijem najbolj priznanih strokovnjakov je govorila o nekaterih svojih raziskovanjih ter ugotovitvah v zvezi z razvozlanjem minojskociprske pisave. Gre za isto zgradbo, v kateri je pred tolikimi leti bil gost slavni Cham-pollion, ki je razvozlal staroegipčanske hieroglife. Emilija Jovanovič je dovršila klasično gimnazijo v Beogradu, nakar je diplomirala leta 1962 iz klasične filologije. Leta 1966 je promovirala na Sorboni z delom «Raziskovanja o najstarejših semitskih besedah v grškem jeziku*. Kasneje se je skupaj z najbolj znanimi francoskimi znanstve niki posvetila preučevanju najstarejših ciprskih napisov in je trenutno sodelovalka francoskega nacionalnega centra za znanstveno raziskovanje. Njen mož Oliver Mas-son je docent za nežive jezike na Sorboni. O svojem študiju in raziskovanjih na Cipru in vzdolž sirijske obale je dejala: «V teku drugega tisočletja pred našim štetjem, okrog 1. 1750, se je na otoku Kreti rodila prav linearna pisava, ki se je nato razširila proti severu, v Grčijo, in proti vzhodu, na Ciper. Njen vpliv je viden na arheoloških ostalinah 16. stoletja pred našim štetjem, ki so jih odkrili na Cipru. Toda ciprska pisava je kmalu dobila svoje lastne značilnosti in so na Cipru že v 14. stoletju imeli popolnoma izdelan grafični sistem, ki ga je angleški arheolog Evans imenoval minojsko-ciprska pisava. Predmeti, na katerih so našli mi-nojsko-ciprske napise, so različni: karamike, bronasti predmeti, ka-meji, zidovi . . . Toda najzanimi-vejše arheološko bogastvo predstavljajo glinaste kroglice, ki so jih našli v večjem številu, na sleherni od katerih je napis. Ni poznana njihova funkcija, za kaj so jih rabili, menijo pa, da so napisi na njih imena oseb. Pripomniti je treba, da jih ni najti drugje, en sam primerek so odkrili samo še v Jugoslaviji. Tudi ta je iz gline in je na njem napis. Našli so ga v prazgodovinskem aglomeratu iz bronaste dobe pri Vatini, na romunski meji, in to konec 19. stoletja. Danes se nahaja v muzeju v Vršcu. Konec drugega tisočletja pred našim štetjem — pravi dr. Emilija Jovanovič-Masson — je Ciper bil zelo važno trgovinsko vozlišče. Iz te dobe so nam znani številni važni aglomerati, med katerimi I lanje minojsko-ciprske pisave je zlasti zanimiv Encomi na jugozahodni obali. Konec 13. stoletja pred našim štetjem je v tem mestu nastala nova pisava za potrebe nekega novega jezika. Poreklo njenega nastanka pripisujejo nastopu neke nove etnične skupine, ki je že poznala minojsko-ciprsko piša vo in jo prekrojila za potrebe lastnega jezika. Dokumente o tej pisavi predstavljajo velike glinaste table orientalskega tipa. na katerih prednji in zadnji strani je vrezanih kakih 200 vrgt besedila. Ena od teh tabel, ki so jih našli na sirijski obali, je bila predmet intenzivnega preučevanja dr. Jovanovičeve. Napis na njej je bil v minojsko-ciprski pisavi. Spočetka se je znanstvenica najbolj zanimala za značilno strukturo vrezanega napisa. Ugotovila je, da predstavlja sleherna vrsta enoto, da se v vsaki vrsti skoraj vedno ponavlja ista osrednja beseda, a v vrstah, kjer je ni, jo vedno nadomešča ena in ista pripona. To jo je navedlo na zaključek, da besedilo na tabli skoraj gotovo predstavlja ali kak seznam potnikov oziroma uradnikov, trgovskih klientov ali, skoraj gotovo, dolžni kov. Opirajoč se na ta imena se mitskega tipa (torej v še znanem jeziku) in zahvaljujoč primerjavi z drugimi egejskimi pisavami, meni Emilija Jovanovič-Masson, da je delno odkrila ključ za razvoz- Ulili SOBOTA, 14. APRILA 1973 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Poslušajmo spet; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.40 Orkestri; 19.10 Pod farnim zvonom pri Sv. Barbari; 19.40 Zborovsko, petje; 20.00 šport; 20.45 Radijska revija; 21.05 Orkester; 21.30 Popevke. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Jutranja glasba; 7.00 Popevke; 8.00 Jutranja glasba; 9.00 Baletna glasba; 10.00 Melodije; 11.15 Orkester; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Ro- magna folk orkester; 12.00 Glasba po željah; 14.10 Plošče; 14.35 Juke box; 15.00 Studio 04; 16.40 Pevci lahke glasbe; 17.00 Za konec tedna; 17.45 Primorska in njeni ljudje: 18.00 Progresivna glasba; 19.00 Zapojmo in zaigraj mo; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 22.35 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Reportaža; 11.50 Plošče; 13.15 Pre izkušajo se diletanti; 14.09 Velike interpretacije; 14.50 Znanstvena oddaja; 15.10 Oddaja za bolnike; 15.45 Veliki variete; 17.10 Ibsen - Ferrieri: «Casa di bam bola»; 19.00 Ital. ansambli; 21.30 Jazz. II PROGRAM 7.30, 8.30, 12.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Ansambel in pevec; 8.40 Stare popevke; 9.35 Strnjena komedija; 10.05 Plošča za poletje: 10.35 Glasbeni variete; 11.50 Zborovsko petje; 12.40 Zgodovina ital. popevke; 13.50 Kako in zakaj?; 15.00 Radijske kronike leta 5000; 16.35 Glasba in občinstvo; 17.30 Posebna reportaža; 20.10 Mascagnijeva «Ca-vaUeria rusticana» in Puccinijev «Gianni Schicchi». ]|| PRr^RAM 10.00 Koncert; 12.15 Glasba skozi čas: 13.30 Beethoven in Čajkovski; 14.45 Verdijeva «Luisa Miller*; 17.20 Brez naslova; 17.50 Literarna oddaja; 19.15 Koncert; 20.25 Hindemithove skladbe; 21,30 Koncert. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00. 19.30 Poročila; 6.15 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Godala, 10.20 Pri vas doma; 12.10 Osterc, Suita za orkester 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po. domače; 13.30 Priporočajo vam.,.; 14.10 S pesmijo po Jugoslaviji; 15.40 Naši operni pevci; 16.00 «Vrtiljak»; 16.40 S knjižnega trga; 17.10 Ansambel Bolling; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Dobimo se ob isti uri; 18.45 Naš gost; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel Avsenik; 20.00 Spoznavajmo svet; 21.15 Melodije; 22.20 Za naše izseljence; 23.05 S pesmijo v novi teden. ITAL. TELEVIZIJA 9.55 Otvoritev milanskega velesejma; 12.30 Življenje v ZDA; 13.00 Komični film; 13.30 Dnevnik; 14.00 Odprta šola; 14.45 Francoščina; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik in izžrebanje loterije; 17.45 Program za mladino; 18.40 Monografije; 19.10 V parlamentu; 19.35 Nabožna oddaja; 19.50 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik: 2L00 Glasbeno-go-vorni spored z Ginam Bramieri-jem; 22.15 Reportaža: «Un mare difficile*; 23.00 Dn°vrik. II KANAi 21.00 Dnevnik: 21.20 Nadaljevanka: «Moby Dick»: 22.10 Ga bler: «Chiamami papa». JUG TELEVIZIJA 9.35, 11.00 TV v šoli: 13.50 Sve tovno prvenstvo v namiznem teni su; 16.30 Državno košarkarsko prvenstvo; 19.20 Mr. Magoo -film; 19.15 Humor, oddaja: 19.45 Risanka; 20.00, 22.30 TV dnevnik: 20.30 Moji gostje: Vlado Stefan čič; 21.20 Mafija — serijski film: 22.10 TV kažipot; 22.35 Svetovno prvenstvo v namiznem tenisu. KOORSKA barvna tv 13.50 Svetovno prvenstvo v namiznem tenisu; 16.30 Košarka — Jugoplastika — Radnički; 19.45 Majda Sepe; 20.30 «Obleganje» — film; 21.20 Svetovno prvenstvo v namiznem tenisu. Trenutno je na dobri poti glede določitve vrednosti celotnega zlogovnega teksta, upoštevajoč, da ima v egejskih pisavah sleherno znamenje vrednost nekega soglasnika ali samoglasnika. Tako na primer obstoji za soglasnik «b» cela vrsta zlogov: ba, bi, be, bo, bu. Posledica tega nepopolnega sistema je, da razpolaga sleherni lingvistični repertorij z množico znamenj, vendar so kljub temu razne besede napisane na več ali manj isti način. Emilija Jovanovič-Masson je prepričana, da je odkrila ključ za razvozlanje minojsko-ciprske pisave. Na vsak način pa prebiranje omenjene table, odkrite na sirijski obali, ki ji je služila za izhodišče, ni dalo odgovora na zagonetko o ciprski zgodovini, namreč glede jezikov, ki so jih na tem otoku govorili konec 2. tisočletja pred_ našim Štetjem. Vendar je ključ omogočil-' razvozlati ciprske dokumente in čilati na nekaterih od njih neki že znan jezik Bližnje-,ga vzhoda, namreč huritski jezik, ki so ga govorili v bližini otoka. Pomeni, da so bili — nasprotno mnenju, ki je doslej veljalo — tudi Huriti Ciprčani. Dr. Jovanovič-Masson zagotavlja, da se bo posvetila študiju te pisave, dokler je ne bo povsem raz vozlala in ne bo lahko prebrala huritske tekste na glinastih tablah ter tako, po možnosti, pojasnila tudi druge jezike. V FILMSKIH KROŽKIH Cukorjev film z Marilyn Monroe La Cappella Underground bo danes, v soboto 14. aprila ob 21. uri ter v torek, sredo in četrtek ob 19. in 21. uri predvajala ameriški barvni film Georga Cukorja «Fac-ciamo l’amore» (Let’s Make Love, 1961), v katerem igrata Marilyn Monroe in Yves Montand. To predvajanje bo obenem počastitev režiserja Cukorja, ki je ustvaril veliko pomemb'aih filmov (to je med njegovimi zadnjimi deli, medtem ko bo zdaj izšel na filmskih platnih njegov novi film) ter počastitev umrle igralke Mari-lyn Monroe, ki je eden izmed najpomembnejših mitov v zgodovini filma, a ima tudi umetniško veljavnost preko mita kot takega. A Ido Lado: «La cosa buffa » Aldo Lado, ki je doslej režiral dve kriminalki, je prevedel v film knjigo Giuseppa Berta «La cosa buffa*. Pripoveduje nam o ljubezni dveh mladeničev v Benetkah, ki ju loči ekonomska razlika med družinama. Zgodba se v začetku razvija brez velikih podvigov, a tudi brez globokih padcev, celo s kakšnim zabavnim dovtipom. Polagoma pa film degenerira v dolgočasenje in pomanjkanje vsake iznajdljivosti v režiji. Film postane tako popolnoma klišejski. Ottavia Piccolo je dobra igralka; poleg nje nastopajo Gianni Morandi. Rosita Toros. Clau-dia Giannotti itd. S. G. VELIKA SKRB ZA DIVJAD V SLOVENIJI Slovenski gozdovi čedalje bogatejši 0 risih smo že poročali - Medved se priklati že do Nanosa in Cerkljanskega - Srnjad sili že v dolino na Goriškem - Podobno je tudi s kozorogom Proti koncu februarja letos so v Kočevskih gozdovih — kot smo že poročali — spustili iz ograjenega prostora 12 risov, kjer so jih držali tri mesece, z namenom, da se aklimatizirajo. Vse samice so bile breje. V slovenske gozdove so rise pripeljali iz Češkoslovaške. Zadnjega risa so na Slovenskem ustrelili pred približno 75 leti. O risu smo kot otroci slišali govoriti od starejših ljudi, ki so nam pravili, da je to velika mačka, ki ne napade človeka, ampak le male in tudi večje živali. Vemo tudi, da je ris mesojeda žival, ki pa pokolje le toliko kolikor sama poje. Poznavalci navad divjadi pravijo, da se ris premika nekako v radiusu 15 km. Vendar je nekdo opazil risa že v bližini Razdrtega, kjer je prečkal cesto. V kratkem ga bomo verjetno srečali tudi na Goriškem. Volkov običajno na Slovenskem ni, vendar v zimskem času neredko zaidejo v slovenske gozdove, zlasti na Kočevsko. Od tam se pomaknejo tudi na druga slovenska področja. Pred petimi leti so ubili enega na Kovku v bližini | IZ UMETNOSTNIH GALERIJ | Silvester Godina ponovno vRossoni Tržaški slikar, naš škedenjski rojak Silvester Godina ima zares neusahljivo silo, kajti pri vseh svojih letih še vedno nezadržno ustvarja. Poleg te značilnosti ima Godina še eno: njegova likovna u-stvarjalnost se že od samega začetka sprošča v doslednem čaranju na barvita platna lepote žive narave, v glavnem cvetlic, pokrajin in morja. Vse to, vendar pa v glavnem veliko cvetic vidimo ponovno v galeriji Rossoni," kjer ima Silvester Godina že nekaj dni svojo novo, prvo letošnjo razstavo. Sedanja razstava v središčni pasaži je ena izmed mnogih podobnih razstav, ki so si sledile od prve njegove razstave v prostorih u-metniškega krožka «Lonza», najstarejšega tržaškega razstavišča, ki se je tako imenovalo po nekoč znanem tržaškem slikarju in ustanovitelju krožka samega. Bila je to prva Godinova razstava po zadnji vojni in če se ne motimo celo njegova prva osebna razstava Vaj Branko Marušič: VELIKI TOLMINSKI PUNT LETA 1713 Uprli so se plačevanju davka na meso in vino ter dajatvam zemljiškim gospodom; plačevati tudi niso hoteli davka za vzdrževanje posadke na goriškem gradu (postavljena je bila v zvezi z dogodki španske nasledstvene vojne). Za svojo zvezo so pobirali poseben puntarski davek. Voditelj upornih Komencev Švara je na ugovore graščaka Lanthderija, naj kmetje opuste svoje početje, izpovedal: «Mi nočemo pravde, marveč vojno, in vsa dežela (Goriška) in Kranjska bosta združena z narmi». 2) VODITELJI: ŠVARA, KRIŽMAN, PALIC Strassoldo je potem, ko je spoznal, da se kmetje z obljubo in predlogom, da napišejo pritožbo, niso zadovoljili, poslal v Rihemberk in Komen ukaz, s katerim je prepovedal kmečko zvezo. Toda zveza je bila postavljena; iz svojih vrst so izvolili cesarja m sicer Franceta Križmana (po domače Franconovega) ter glavarja Mihaela Palica. Kmetje so izdali tudi svoj zakonik. Šc istega dne, verjetno okoli maja 1713, je 3000 podložnikov zahtevalo od grofa Karla Lanthierija, da jim izroči urbarje in kupno pogodbo te gospoščine, sicer da porušijo grad. Kmetje so dalje izjavili, «da ne marajo prepira, ampak vojno in da v bodoče nočejo biti podložni njegovemu sodstvu niti cesarskemu zastopniku, nego, da si bodo pravico sami delili.« 3) J f W H*1' «)&**■#* * Plošča, ki so jo našli na sirijski obali in ki je jug. znanstvenici omogočila, da se je lotila svojih raziskav Rihemberški grof se je branil, da izroči kmetom urbar, toda ko so kmetje pretili, jim je urbar izročil. Nato je prineslo 30 kmetov urbar v Gorico, kjer so prosili grofa Strassolda, da bi jim dal pisarja, ki bi urbar prepisal. Toda glavarjev namestnik je zahteval, «da morajo položiti urbar v tej pisarni pod kaznijo cesarske nemilosti ter da bodo proglašeni zia uporne in nepokorne«. 3) Ko so se vrnili, se je kot odgovor na Stras-soildovo pretnjo zbralo 4000 ljudi, ki so izjavili, da urbarja ne bodo izročili, in ko sta dva kmeta svetovala pokorščino, je hotela množica njuni hiši porušiti. Poslej je urbar podnevi in ponoči varovala puntarska straža. Ko je glavarjev namestnik poslal v Rihemberk 50 vojakov, da bi urbar vzeli, je pričel zvoniti zvon in vojaki so se pred kmeti umaknili v rihemberški grad. Upor rihemberških kmetov je odmeval tudi po sosednjih gospostvih. V Gorico je dospelo 5. maja sporočilo, da so se uprli kmetje podložni gospostvu Sv. Križ in grozili, da porežejo trte, o katerih je tekel spor, ki pa je bil rešen že pred par leti. Rihemberžanom ali točneje podložnikom rihemberške graščine pa so se pridružili kmetje iz Žabelj in štamjelcd. Podložniki Kobenzlovega gospostva na Štanjelu so se uprli plačevanju tlake, češ, da jim to brani dežela, «ki jo po svoje imenujejo Nassa Desella.»2) S svojimi kasnejšimi nastopi so Štanjelci pokazali trdnost kmečke organizacije, saj so voditelji na naročilo grofa Kobenzla, naj zahtevajo pokorščino od sovaščanov, odgovorili, «da hočejo to najprej sporočiti svojim soseskam in da bodo sporočili odgovor.« 2) Naslednje pomembno središče upornih Kraševcev je bilo devinsko gospostvo. Nemiri so se tu pričeli v začetku maja in da bi kmete pomiril, se je tja odpravil lastnik graščine grof della Torre, ki je dal verjetno poleg Bandla največ povoda za nastanek upora. O napadu kmetov na devinski grad imamo nasprotujoča si poročila. 15. maja 1713 so goriški deželni odborniki sporočali, da je devinski grad napadlo 3000 kmetov in sicer so grajska vrata naskočili s sekirami. Grof della Torre, nasploh, kajti danes najstarejši tržaški slovenski slikar je na svojo nesrečo preživljal svoja mlada in mlajša in zato najbolje plodna leta v času fašizma, ki je našo kulturo dosledno zatiral in onemogočal sleherno naše kulturno udejstvovanje v Trstu, saj so na primer fašistične oblasti tedaj zadnjo razstavo slovenskih slikarjev v Trstu in sicer razstavo, ki so jo spomladi 1927 pripravili Gorše, Sirk, Bambič in Sešek, na,,silo zaprle že tretji dan'po" otvoritvi. Zato moramo biti Silvestru Godini hvaležni, da ni, kot marsikateri njegov vrstnik, svojih mladostnih idealov zadušil in opustil, pač pa je v svoji ljubezni do slikarstva vztrajal in se nam zato ohranil kot predstavnik naše najstarejše slikarske generacije. Ne smemo pozabiti, da je Silvester Godina edini naš slikar, ki je po svojem šolanju na slikarskem oddelku tržaške šole za obrtne mojstre, ki je dala Trstu umetnike, kakršni so bili Rovan, Selva, Lu-cano, Bergagna in drugi, leta 1907 zavestno doživel v Trstu razstavo slovenskih impresionistov. M. B. Otlice. Sedaj ga hranijo nagačenega kot lovsko trofejo na sedežu lovske zveze «Gorica». V bližini Gorice imamo tudi divjega petelina in sicer v Kozjih stenah, v bližini črnega vrha in po gozdovih okrog Hrušice in Podkraja. Tudi medvede imamo v gozdovih Nanosa in Hrušice. Od tam zaidejo tudi v Trnovski gozd. Pred leti so medvedje razmesarili govedo, ki se je paslo na Avški planini na Čavenskem pogorju. Medvedje so se zadnje čase pojavili celo na Bavškem in na Cerkljanskem, kjer je enega nekdo povozil z avtom, ko je ta prečkal cesto. Medved je v določenih lovskih revirjih zaščiten. Zdi se pa, da bo v kratkem zaščiten povsod, seveda v kolikor ne bo delal škode. Lovci bodo lahko ustrelili le tiste samotarje ali krvoloke, ki bodo morili drobnico ali govedo, in to s posebnim predhodnim dovoljenjem sekretariata za kmetijstvo in gozdarstvo SRS. To je potrebno, ker v nasprotnem primeru mora lovska organizacija poravnati prizadetim nastalo škodo. Srnjadi je na Goriškem polno in rada sili v nižino. Celo gamsa, ki običajno biva v visokem alpskem svetu, srečamo že v bližini Gorice, ker kot srna sili v ravnino. Lansko leto so v Čavenskem pogorju ustrelili prvega, letos pa kar osem. Sicer pa je gams že pred vojno živel v Kozjih stenah in okrog Poldanovca. Na področje Nanosa so pred dvanajstimi leti pripeljali dvanajst primerkov in jih spustili na svobodo. Sedaj računajo, da je v nanoških gozdovih že okoli 80 gamsov, ki pa zaradi preozkega območja že silijo v druge sosednje, za njihovo življenje primerne, kraje. Na Vipavskem, okrog Šmarij, se je pojavil že jelen, ki je verjet-no za®e* z nanoškega ali pa snežniškega področja. Nad Črniškimi Ravnami in v Trnovskem gozdu pa so pripravili kolonijo muflonov, ki so jih sem naselili z Brionov, kjer imajo trenutno mlade v ograjenih prostorih in jih bodo prihodnje dni izpustili na svobodo. V o-grajenih prostorih na Kočevskem imajo tudi več divjih prašičev, ki jih bodo spustili za lov, dalje jelene in damieka. Na Vipavskem in okrog Gorice ni stalnih divjih prašičev, pridejo le prehodno. Okrog Kanala, Anhovega in Kanalskega vrha pa jih je veliko ter povzročajo precejšnjo škodo. Kozoroge nahajamo v triglavskem narodnem parku, kamor so jih pred devetimi leti pripeljali iz italijanskega «Parco nazionale del Gran Paradiso*. Sedaj so se razširili že na Bavsko in pa na predele okrog Ljubelja. D. R, Ivan Baptista Obit slavil 72. rojstni dan Ivan Obit in njegova žena Sandrina Pred dnevi, v torek 3. t. m. je v Gorenji Mjersi v Beneški Sloveniji slavil svoj 72. rojstni dan Ivan Baptista Obit. Je to najstarejši bivši partizan v Beneški Sloveniji in spada med tiste ljudi Na-diških dolin, ki so imeli prvenstveno vlogo v organiziranju partizanskega osvobodilnega gibanja v svojih krajih. Ivan Obit se je udeležil tudi prve partizanske akcije v Beneški Sloveniji in je skupno z drugimi beneško - slovenskimi partizani leta 1943 razorožil v Podu-tani celo kasarno orožnikov. Ko smo ga pred njegovim praznikom obiskali, smo se zapletli z njim v pomenek, v katerem nam je pripovedoval o svojih doživetjih iz zadnje vojne, še posebno o ne katerih dogodkih iz tistih slavnih dni, ko so se partizani borili za velike ideale, za pravičnost in za bratsko sožitje med narodi. Le nekaj dni pred koncem zadnje vojne in sicer 18. aprila 1945 so Ivana Obita zajeli sovražniki in ga surovo mučili najprej v Podu-tani, nato v Krminu in v Gorici, kjer so ga določili tudi za — u-strelitev. Gotove smrti ga je rešilo naglo napredovanje partizanske vojske in zavezniških sil z italijanskega juga, ko so prav v zadnjem trenutku tudi orožniki go-riških zaporov prestopili na stran osvobodilne vojske. Tedaj so karabinjerji osvobodili zaprte partizane in skupno z njimi stopili v borbo proti četniškim enotam v noriških Brdih. Iz slovenske partizanske vojske je bil Ivan Obit odpuščen konec maja 1945 in sicer v Doblarjih nad Kanalom, kamor ga je bilo poveljstvo določilo v stražarski vod Horoskop ...............................................................„„„„.................................. BOLLETTINO DTNFORMAZIONI degli sloveni in Italia, leto XII, št. 35 . Dvojna številka biltena vsebuje uvodnik z naslovom «E’ inaccettabiles, v katerem je govor o nesprejemljivosti zakonskega načrta deželnega odbora za kraške rezervate. Nadalje je daljše poročilo o posvetovanju o kraških rezervatih, ki ga je organiziral predsednik tržaške pokrajine dr. Zanetti. Na 5. strani biltena je zahteva kraških kmetov z naslovom «La tutela agli organi eletti;». Na naslednji strani je poseg Karla Grgiča v imenu padriške Gozdne zadruge. Sledijo še tekst resolucije, ki je bila sprejeta na občnem zboru Kmečke zveze, stališče, ki ga je zavzel izvršni odbor SKGZ o kraških rezervatih itd. ZDRAVSTVENI VESTNIK - glasilo slovenskega zdravstva - Letnik 42, štev. 4 za april 1973. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) S pretirano naglico lahko izzovete prekinitev koristnih stikov. Rešili boste boleč družinski problem. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Zanimive ponudbe, ki pa ne bodo lahko sprejemljive. Nekaj napetosti v družinskem okolju. Nervozni boste. DVOJČKA (od 21. 3. do 22. 6.) Vztrajajte pri začetem delu, kljub uvodnim težavam. Okoliščine bodo omogočile srečanje z znancem. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Pozor pred neprimernimi povezavami. Možnost krajšega potovanja v poslovne ali razvedrilne namene. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Vaše mnenje bo objekt neobjektivnih kritik. Uresničila ■ se vam bo neka skrita želja. Potrebni ste počitka. _ DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ne izgubljajte po nepotrebnem dragocenega časa. Brez težav boste izpopolnili dano obljubo. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Zadovoljiti se bo treba s skromnejšimi uspehi. Dobili boste pismo ali vest z zanimivo ponudbo. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Vaše današnje ponudbe bodo rodile dobre sadove. Nekaj težav v odnosih z najmlajšimi. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Lotiti se bo treba reševanja praktičnih problemov. Vaša intervencija bo odločilna za neodložljivo pomiritev. KOZOROG (od 21. 12. do 20 L) Bolje bo, če odklonite naloge, ki jim niste kos. Prijeten večer v družinskem krogu. VODNAR (od 21. 11. do 19. 2.) Svoj program za bodočnost boste morali nekoliko spremeniti. Odločilni odnosi z ljubljeno osebo. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Dan bo potekal v najlepšem redu in uspehi ne bodo manjkali. Ne objokujte velikodušnosti, čeprav vas je veliko stala. svojega življenja je lvan si jih moremo zamisliti- Sej v pij1 let je opravljal težaško d danji tovarni cementa- ® eno leto v Čedadu, šest onu vct/U u ucuuui*i - . /l prebil po zahodni Evroph ^ p dve leti v rudniku, štn pri livarskih pečeh. _ e^i.o Odkar se zaveda, je vof^ii ljubljen v konje in raze sf let j časa in razen ff jjenst^s, daj ima le enega in to vUstt^ so mu moči «nekolik° P l. . poV Tako je dejal Hkrati Pfl .j pflP. dal, da je s svojimi konj { Ijal že «cele gore tovori cer lesa. cementa, opek ■ pridelkov in najrazhcnep stvari. so t*. a Na Baptistovem obrazu sfcrž?» * pori in te težave, tisoC^0ko mnoga odpovedovanja 9 je 0,. njeni, še sedaj pravi, a ^ JjjK> verjetno fizičnih mod sa] . In to mu radi verjarfffa % še lani poleti, ko je 71 let. brez večjih na^!>/f žil breme sto kilogram ■ ■ pjš notranjih delih v sV°]l„,ja pjji ki je . v gradu bival, je skušal kmete zlepa odvrniti od namenov, toda potem je ukazal nanje streljati, pri čemer je bilo pet kmetov ubitih. Druga ve rzij a 2) napada go vori o množici 7000 * * v _______— Gorenji Mjersi je me"’'fZenoVe'' je val. Zdravniki so mu pa vsakršno težko delo- td-šnih garaških delovmn ^ ŠTEJ »HM je stara 67 let. je seja ^ ob strani svojemu mf;e bila onega dne. ko -va sfflu Sandrina in Ivan ima i .,f V* ziarn apre sloveni" j (jv-, Ko smo se posla-^fbvfll Sandrina in Ivan ima si Ivana in Graziana. ki m vzgojila v naprednem ^a--di v zavedna slovenska 0J družine. smo gospodan}U’^gjgli ^ beneškemu partizanu, u veliko let življenja v - *♦ zadovoljstvu. Ob nJ-drUžuie,°. iP se našim željam Vr nartizajj. bivši beneškoslovenski v ^ tudi uredništvo naseg Anton Birtic - -...............-......... ljudi, ki so obkolili grad in zahtevali izvirnik url)arJ p 72;‘)e želeli Ker grofa ni bilo v gradu, je ># d#1 škega gospostva. nik ukazal streljati s topovi; pri tem je udu L""‘~’r“0čalS‘ V odsotnosti moža je o napadu na grad Devin SP° de, tralni oblasti v pismu dne 8. maja 1713 grofica => Torre. Omenila je ob tej priliki, da je devinski § ^ogti-K blago svojim podložnikom zaradi neizpolnjenih Tretje pomembno žarišče dogodkov velikega gvarcfi*,e(J) punta _v mesecu maju leta 1713 je bilo gospostvo Grad Švarcenek se je dvigal pri vasi Podgrad Prl ' nat kot na navzoče zbran vil močan vtis. . „ fcrv. Naj ob tej priložnosti m? prikažemo še drugi del etletf kaj je šel k slovenskim kri1 nom, mu je odgovoril, da. n'f priKuzemu se uiuy* ~ Ivana Obita. V sedmih stal menda vse križe m iMgtfic ji Spodrezani frak ■ Ob letošnjem dnevu •'■mage v zahodnem Berlinu ”e bo vojaške parade treh Sl™e2niških vojaških sil. ‘■Tri zahodne velesile bodo svojo navzočnost v zahod-nem Berlinu manifestirale >la drug način,« je izjavil Predstavnik ene od treh vhodnih velesil v zahodnem Berlinu in takoj poudaril, da spremembe v ritualu ne gre pripisovati Pritisku »levičarskih radikalov«, marveč preprostemu dejstvu, da se javnost za. te parade ni več zanimala, in da so vsako leto pritožbe, da voka parada ovira promet Namesto parade po bul r]u Sedemnajstega juni-m, ki je j>žZ poimenovan spomin na vstajo v vzho-nem Berlinu leta 1953, 0 tokrat samo simbolična svečanost pred gradom Lharlottenburg. Ner vojaškim poveljni-°m ni v navadi, da bi odpovedovali svojim Pa, adam, ker »ovirajo Promet«, se ponuja obču-£ ’ da se je v miselnosti ®rope le nekaj premak- ,„°:Javne manifestacije s ki niso več v modi... XXX r '' Libijski predsednik aafi je v libanonskem 2°e9iptovskem dnevniku dr h Anvariu« objavil v eft nadaljevanjih članek v nasl°vom »Obotavljanje odločilnem trenutku«, 'j' e Pravzaprav za nekakš- eeJP°^^no lekcijo« Arab-“ m, v kateri Gadafi trdi, ki v najkraj-sitp -u. mobilizira svoje 1,1 Jih pred sovražni-i , Pripelje na bojišče, Dodoseže zmago — pod n7°lem’ da se n odločilna *renutku ne obotav- a»?ada/ž to dokazuje na >oiJnmerih: nagla egiP~ Vska intervencija v Je- p)7u ie lgd2 rešila repu-Tkanski režim; nagel pro-na Sinaj maja 1967 je mogoča začetni uspeh atristf’ toda oklevanje v ton,m tre™tku je na-»rmeslo zmago Izraelu; meri naglega reagiranja p0 Ga-dafiju še Hitler-dpp n?‘Pad na Poljsko, pa-p Norveške in zasedba eskoslovaške 1968. sem skušal uve-oir t j načelo naglega rea-Pravi Gadafi, »in skušal sem za to ogreti druge« .. Avstralci odhajajo J^JJberra, aprila (UPI) tiatn .st,ralski premier Whi- l5amb^ri«aradi vojne vihre v aciio I02} hafPbvedal evaku-iz 'vstealiskah državijanov v Penha. Poslancem bodo ^tnen'!tu Je izjavil, da matov P^°Selil:i slišati z arabske strani očitke, na sodelovala tudi ameriška taj- Uk usn h CIA' Napad bd za Izraelce ve-teljev~T ~~ Poleg uboja palestinskih vodi-stin«k» t ?aplen* izredno pomembne pale-že Domomv dokumente, ki s0 jim doslej zasedprT^311 aretaciji vrste gverilcev na čestitknJf1. ozemlju- Američani so pohiteli s rorizmu”1 v ie pravi ^“l boja proti te-Nbcon ’ KOt ga naP°vedal predsednik beinrtiif8na j® bila dejanska vloga CIA pri testinr-i ^Padu, je težavno ugotoviti. Pa-Pred no ,e’ da s° njeni agenti nekaj dni terimi !Padom najeli tistih šest vozil, s ka-se napadalci odpeljali v središče do stanovanj treh gverilskih vodij, in da je ameriško veleposlaništvo nudilo nekaterim napadalcem zatočišče. Američani so to docela zanikali. Toda neizpodbitno ostaja dejstvo, da je CIA zadnji čas izredno okrepila svojo dejavnost na tem območju. Novi direktor CIA Schlesinger je nedavno javno napovedal, da se bodo njegovi agenti še odločneje vključili v boj proti terorizmu^ na Bližnjem vzhodu. To odločitev je najbrž še okrepil uboj ameriškega veleposlanika v Kartumu. V zadnjih desetih mesecih je bilo kakih dvajset Palestincev v enajstih državah hudo ranjenih v raznih atentatih, štirje od njih (ne računajoč bejrutskih žrtev) pa so bili ubiti. Julija lani so bili trije atentati v Bejrutu, septembra eden v Los Angelesu, okto bra dva v Bejrutu in po eden v Parizu, Ri mu, Alžiru, Tripoliju in Kairu, novembra pr- eden v Kobenhavnu, Tunisu in Bejrutu, decembra eden v Parizu, januarja pa eden na Cipru. Večino teh atentatov proti palestinskim predstavnikom naj bi izvedli agenti izraelske tajne službe, ki naj bi prav v ta namen izurila posebne oddelke. Uboja predstavnikov Al Fataha v Parizu in Nikoziji sta bila tako strokovno izvedena, da lahko izključimo vsakršno amatersko skupino atentatorjev. Znano je, da so se Izraelci proslavili s svojimi eksplozivnimi pošiljkami že v začetku šestdesetih let, ko so na ta način hoteli preprečiti sodelovanje zahodnonem-ških znanstvenikov pri izdelavi egiptovskih raket. Večina Palestincev pa je bila ravno žrtev bombnih pisem. Omenjajo možnost, da je bila v ozadju dveh ali treh atentatov na Palestince tudi jordanska tajna služba, ki se je spustila v podtalni boj zlasti po uboju jordanskega premiera Tela novembra predlani v Kairu V Bejrutu so namreč lani aretirali pomoč pika jordanskega vojaškega atašeja, ki je mel pri sebi razstrelivo in je priznal, da dela za jordansko tajno službo. Nekaj atentatov so zakrivili člani zidovske obrambne lige. Štiri njene člane so are’ Hrali v Los Angelesu po eksploziji v stano- vanju nekega vplivnega Arabca (to je bilo lani septembra). Nekaj članov lige so aretirali tudi v samem Izraelu, kjer imajo svoj sedež, ko so poskušali, pretihotapiti iz dežele orožje in razstrelivo. Vse te tajne organizacije se spopadajo s palestinsko, o kateri je malo znanega, očitno pa je svojo mrežo razpletla zelo široko. Devetnajst zahodnoevropskih mest v trinajstih različnih državah naj bi bilo sedež tajne palestinske mreže: Helsinki, Stockholm, Kjobenhaven, Hamburg, Koln rank-furt, Zahodni Berlin, Miinchen, Amsterdam, Haag, London, Pariz, Marseilles, Madrid, Lizbona, Ziirich, Dunaj, Rim m Beograd. V nekaterih od teh mest so v preteklosti že doživeli hude udarce: 17. oktobra lani sta dva neznanca izstrelila 12 krogel na predstavnika Al Fataha v Rimu Zuajterja, 8. decembra pa je elektronsko vodena telefonska bomba ubila v Parizu Mahmuda Ham-šarija, prav tako predstavnika Al Fataha. Tako prvi kot drugi uboj sta še vedno zavita v pajčolan skrivnosti. Pri Zuajterju so namreč Italijani posumili, da je bil kaj lahko žrtev pripadnikov Črnega septembra, ki so ga imeli za preveč zmernega (ta 38-letni daljni sorodnik Jaserja Arafata z diplomo koranske književnosti z damaščanske univerze je bil prepričan marksist, imel pa je tesne stike z vsemi palestinskimi organizacijami). Ob Hamšarijevem uboju pa so Francozi začeli raziskovati možnost, da je izraelska tajna služba šin Bet vpletena v tamkajšnjo palestinsko dejavnost z namenom škodovati francoskim odnosom z arabskimi državami. Podobno kot Hamšari je bil v noči s 24. na 25. januar letos ubit v sobi številka 9 ni-kozijskega hotela »01ympic« na Cipru 38-let-ni Husein Bašir Abu el Keir. Ubilo ga je šest pod posteljo podtaknjenih bomb, ki jih je aktiviral nekdo z oddaljenosti kakih sto metrov od hotela — približno tam, kjer je diplomatsko predstavništvo Izraela v Nikoziji. Keir je bil vodja 40-članske gverilske skupine Al Fataha na otoku, povezane baje z dr. Lisaridesom, osebnim zdravnikom in svetovalcem predsednika Makaria ter vodi tel jem demokratske stranke EDEK. Lisari des je eden od ustanoviteljev arabsko-cipr skega podjetja za promet z nepremičninami »Palmyra«, in je prek tega podjetja sodelo val z el Keirom. Baje so" Palestinci aktivno pomagali Ma-kariu tudi v njegovem podtalnem boju s privrženci generala Grivasa: izurili naj bi skupino ciprskih komandosov v gverilskem vojskovanju proti Grivasu. Palestinci so na Keirov uboj odgovorili z atentatom na izraelskega poslovnega človeka Simho Guiltzerja, ki je bil po palestinskih trditvah tajni agent: zgrudil se je 12. marca pod streli nekega Arabca na stopnicah nikozijskega hotela »Palače«. Že slab mesec dni kasneje sta sledila na otoku dva nova atentata, po vsemu sodeč med sabo povezana. Medtem ko so trije Palestinci napadli sedež izraelskega velepo slanika Timorja, je šest njihovih tovarišev skušalo ugrabiti na letališču potniško letal izraelske družbe »El Al«. Oba atentata sta spodletela, toda Grivasu naklonjeni ciprski listi so takoj zapisali, da so bili vanju vple teni člani Lisaridesove stranke Edek (če: da so imeli prav takšne češke avtomatične pištole, kakršne uporabljajo podtalne sku pine te stranke). Ti ljudje naj bi Palestincem tudi pemagali pobegniti. Jasno je, da je Ciper, 45 minut leta iz Bejruta in 70 minut iz Tel Aviva, postal ne kakšno prosto lovišče raznih tajnih služb, od sovjetske in ameriške do izraelske in raznih arabskih. Tu čez je šla v junijski vojni 1967 ameriška pomoč Izraelu, tu so tedaj pristajala (in še pristajajo) v britan--,kem oporišču Akrotiri izraelska vojaška le-ala, tu skrivoma kupujejo Arabci vojaški material na Zahodu. Tu so ambasade skoraj .'seh arabskih držav in izraelsko predstavništvo. Nad sto izraelskih »turistov« na otoku skozi več mesecev budno spremlja početje Palestincev. Od tod so baje odhajali v razne zahodnoevropske države palestinski atentatorji. Interpol je Ciper označil za »zelo eksploziven sod smodnika« in je že pred časom opozoril ciprsko policijo, da bi lahko tu Palestinci v kratkem izvedli napad na kakšno izraelsko letalo. Ciper, Libanon, zahodna Evropa: tresljaji krvavega podtalnega plesa raznih tajnih služb segajo čedalje širše. Morda je to odgovor na zacementirano ravnovesje strahu, ki visi kot Damoklejev meč nad zemeljsko kroglo in ne dovoljuje večjih požarov, ker bi ga usodno porušil’ pa zato kou nove nove oblike prikritega terorja, ki ne izbira sredstev. Najbolj srhljivo pri vsem tem pa je, da ie nam ta teror čedalje bolj vsiljuje kot običajna vsakdanja praksa — deležna sicer občasnih obtožb, vendar očitno že preraščajoča v priznana pravila igre: odgovoriti na teror s terorjem. Drzni izraelski napad sredi Bejruta je za to lep dokaz. Tako v samem Izraelu kot v večini zahodnih prestolnic je prevladalo mnenje, da je doseženi cilj opravičil sredstva — pri čimer niso ne tu ne tam obžalovali nedolžnih žrtev civilistov ali pa grobe kršitve suverenosti neke države (če pustimo ob strani nasilje kot sredstvo neke politike) ... TIT DOBERŠEK anj plina iz avta Dva Zagrebčana izumila »efektor«, ki zmanjšuje onesnaženje zraka — Desetkrat manj izpušnega plina — Financirala krajevna skupnost v Zagrebu ZAGREB, aprila — Po zagrebških ulicah bo kmalu vozilo prvih nekaj avtomobilov, ki bodo imeli dodatne naprave za čiščenje izpušnih plinov. Računajo, da bo iz izpušnih cevi desetih avtomobilov prišlo toliko ogljikovega monoksida kot doslej iz enega samega vozila. »Efektorje« bodo začeli izdelovati v večjem številu še ta mesec, čeprav vse podrobnosti še niso dognane. Novica je zbudila precejšnje zanimanje tudi v tujini. Že zdaj prihajajo iz raznih držav ponudbe za odkup pravice do izkoriščanja patenta. V času, ko tožimo, da avtomobili onesnažujejo zrak, zlasti še v velikih mestih, se proizvajalci avtomobilov živo zanimajo za vsako iznajdbo, ki bi pomagala ta problem rešiti. Mednarodni patent kraj'evne skupnosti Ker se postopek v zvezi z mednarodno zaščito patenta še ni končal, so vsi, ki so seznajeni s podrobnostmi, zelo zadržani. Nosilec patentnih pravic bo krajev- na skupnost v eni od delavskih četrti Zagreba, ki je izumiteljema pomagala pri delu tecr si zagotovila izključne pravice do izkoriščanja patenta. Po besedah predsednika krajevne skupnosti Jerka Mindoljeviča resno računajo z možnostjo, da bo skupnost sama organizirala tudi proizvodnjo tega, za trg tako privlačnega izdelka. Ce to ne bi bilo mogoče, pa bo prevzela vsaj skrb za prodajo »efektorjev«. Novo napravo so doslej preizkusili na večjem številu avtomobilov in so z njo zelo zadovoljni, saj je prekosila vsa pričakovanja izumiteljev. Eden izmed njih, avtomehanik Stjepan Poslek, se je tega dela lotil pred dobrima dvema letoma, želel je konstruirati napravo, ki bi Izboljšala izkoristez goriva v avtomobilskem motorju. In ta cilj je zares dosegel. Poraba goriva se je ob enakem delovnem učinku zmanjšala za 10 do 15 odstotkov. V nadaljnji fazi raziskav, v kateri sodeluje tudi strokovnjak za ventilacijsko tehniko Vlado Perički, se je izkazalo, da »efektor« hkrati zmanjšuje količino ogljikovega monoksida v izpušnih plinih. Rezultat tovrstnih preiskav je, da iz izpušnih cevi zdaj prihaja približno tridesetkrat manj strupenih sestavin kot iz normalnega avtomobilskega motorja enake kubature! Ta podatek, ki je v vsej tej zadevi gotovo najpomembnejši, je potrdil tudi znanstveni inštitut v Zagrebu. Poceni in učinkovito, tujci se zanimajo Zanesljivih podatkov o ceni še ni. Tuji proizvajalci, ki vlagajo velikanska sredstva, da bi našli najustreznejšo metodo za zmanjšanje strupenih sestavin v izpušnih plinih, se za izum zanimajo predvsem zaradi tega, ker gre za sorazmerno enostavno tehnično rešitev in ker bo izum očitno dosti cenejši od drugih. Po neuradnih ocenah bo »efektor« stal približno 500 novih dinarjev, ko ga bodo serijsko izdelovali. To pomeni, da se bo naprava, tudi če bo njena tržna cena nekoliko višja, naglo amortizirala. VIKTOR KNIVALD Orožje - žal ni viski V Titogradu so aretirali pet naših in pet turških državljanov, ki so tihotapi* li orožje — V splitskem skladišču izguba v zameno za »Johnyja VValkerja« SPLIT, aprila — »Splitski« viski ne bo najbrž nikoli pritekel v steklenice, ker je »obrat«, ki naj bi ga odprlo podjetje »Luka i skladište« v mestnem pristanišču, skrbel za promet z orožjem, nikakor pa ne za promet z Johnyjem Walkerjem. V Titogradu so namreč vložili obtožnico proti petim Jugoslovanom in petim Turkom — mornarjem, ki so tihotapili orožje. Tihotapsko skupino so odkrili v začetku januarja letos, ko so naši cariniki v bližini Hercegnovega izsledili turško ribiško ladjo Seči in v njej našli tihotapsko orožje. Namestnik okrožnega javnega tožilca v Titogradu Lazar Raonič obtožuje: Josipa Mraoviča, vodilnega uslužbenca špediterskega podjetja Intereuropa z Reke, Zdravka Jurička, voditelja avstrijskega podjetja za stekleničenje viskija (obrat v Splitu), Iva- „JAT“: prevozi skupin Velika skupinska potovanja ameriških turistov v Jugoslavijo Precej deviz naj bi se letos steklo od večjega deleža jugoslovanskih letalskih služb pri prevozu tujih turistov. Na letalske prevoze odpade povpečno od 30 do 50 odstotkov cene aranžmajev, odvisno od oddaljenosti, trajanja bivanja in sezone. Jugoslovanske letalske družbe naj bi letos prepeljale več britanskih, nizozemskih, zahodnonem-ških in drugih turistov. Za letos predvidevajo tudi velika skupinska potovanja ameriških turistov v Jugoslavijo. Našo državo naj bi obiskalo od 10.000 do 13.000 ameriških turistov. Največ prevozov bo opravil JAT. na Merketa, šefa luškega skladišča v Pločah, Ivana Vuksana, šefa carinarnice v Pločah, in Svetozarja Steva-nova, vodjo obrata Intereuropa v Pločah ter še pet turških državljanov-mornarjev z ribiške ladje Seči. To mednarodno tihotapsko podjetje je vodil neki Denis Luis, po rodu Belgijec, stanujoč v Rimu, lastnik firme v državici Lichtenstein. Julija lani sta podjetje »Luka i skladište« v Splitu in Denis Luis sklenila pogodbo o oretakaniu. stekleničena in izvozu viskija. Splitčanom se je po velikem naprezanju Pripovedujejo, kako so Mar-šiču pred leti zdravniki rekli, da so mu dnevi šteti in naj se poslovi od življenja. Ugotavljajo tudi, da se na smrt obsojeni z njimi ni strinjal in sploh ni obupal nad sabo. Namesto v obup ali k molitvam, se je zatekel po pomoč — med bilke narave. Na podstrešju je namreč našel knjigo brez platnic in naslova, knjigo natisnjeno v bolj stari, a še razumljivi slovenščini. V njej je odkril recept zdravila za svojo bolezen. In ne le, da je ostal živ, temveč danes pomaga tudi drugim. Cele kupe pisem dobiva z vseh koncev. Obupani ljudje ga v stiski prosijo za mazilo proti išiasu in revmi, proti hemoroidom in ekce-mom, proti vsem mogočim posrečilo dobiti potrebno opremo v sosedni Avstriji. Oprema je vredna več kakor milijon dinarjev. Kaj vse je počel Luis Ko so organi javne varnosti odkrili tihotapce, so skladišče zapečatili, opremo pa bodo zaplenili. Za preureditev skladišča je šlo 250.000 dinarjev. Ker je Luis tako zahteval, so zgradili poseben del skladišča s težkimi kovinskimi vrati. Strokovnjakom ni bilo treba dolgo in že so sprevideli, da je to skladišče, v kakršnem navadno spravljajo orožje. Kakor so sporočili v split- znanim in neznanim boleznim. Pisma prihajajo nenehno iz Slovenije in iz vse Jugoslavije, kar je svojska ilustracija zdravstva in — ljudske vere. »Saj nimam tovarne,« tarna zeliščar Ivan, ko skuša med prosilci odkriti tiste, ki so pomoči nujno potrebni, in tiste, ki še lahko potrpijo, saj ne more vsem čez noč ustreči. Maršičeve maže delujejo različno, odvisno od koncentracije. Menda lahko z mažo zdravi opekline tretje stopnje, rak dojke, bolezni notranjih organov, najrazličnejše nevarne rane itn. Zagrebškim novinarjem je zaupal, da njegova maža pomaga kostem, da se hitreje zacelijo. ski carinarnici, so od začetka decembra 1972 prispele v to skladišče tri pošiljke pištol v 40 zabojih. Pištole so bile zahodnonemškega izvora in jih je bilo skupno 2.000. Vse pošiljke so prispele čez Madžarsko, vendar niso njihovi carinski organi poškodovali niti ene same plombe. Za tranzit tega »blaga« je izdal dovoljenje zvezni sekretariat za notranje zadeve. Prvi dve pošiljki so spravili v skladišče »Lučki pretovar«, ker je bilo carinsko skladišče takrat prepolno. Na prošnjo predstavnika Intereurope so pošiljki konec decembra pripeljali v luko Ploče. Tretjo pošiljko, ki je v Split prispela januarja letos, so izročili preiskovalnim organom v Titogradu. MILE BULATOVIC Lepotica bo kmalu umazana Na Uni ponekod do 5 cm debela plast celuloznih odpadkov BIHAC, aprila (Tanjug) — če ne bo takojšnjih ukrepov, bo tudi slovita »kraj iška lepotica« Una prav kmalu onesnažena tako kot druge naše reke — to je opozorilo vsem forumom BiH članov združenja športnih ribičev v Bihaču. Poleg več bihaških podjetij jo onesnažuje predvsem drvarska tovarna celuloze in papirja. Pred nedavnim npr. so inšpektorji ugotovili, da je vseh 14 lagun za naravno oksidacijo vode v tej tovarni nerabnih. Zaradi večletnega onesnaževanja je mestoma nastala do 5 cm debela plast celuloznih vlaken. Lek za vse Rastlinske maže s Škofljice pri Ljubljani, ki jim bojda »ni enakih« nikjer ŠKOFLJICA, aprila — Kakor poroča zagrebški Večer-nji list, živi nedaleč od Ljubljane, v bližnji Škofljici mož, po imenu Ivan Maršič, ki dela rastlinske maže, s katerimi je mogoče zdraviti celo bolezni, kakršnim sodobno zdravstvo še ni kos. Tako piše črno na belem. Najlepša, najboljša, najdražja Ob izidu knjige »Gotsko stensko slikarstvo« v založbi MK Založba Mladinska knjiga je v svoji zbirki Ars Slove-niae izdala »Gotsko stensko slikarstvo« dr. Franceta Steleta. S pomembnostjo in drugimi značilnostmi tega dogodka smo se seznanili včeraj na tiskovni konferenci v novi knjigami Mladinske knjige na koncu Miklošičeve ceste, ki je specializirana za publikacije z umetnostnega in znanstvenega področja. »Gotsko stensko slikarstvo« je poslednje delo pokojnega akademika Franceta Steleta in obenem krona, sinteza njegovega umetnostno zgodovinarskega opusa. Knjiga pa je tudi po svoji obliki in podobi primerna oddolžitev avtorju: dr. Stele si je desetletja prizadeval za zbirko, ki se naposled uresničuje v seriji Ars Sloveniae, njegovo »Gotsko stensko slikarstvo« pa se med temi knjigami prvo odlikuje z barvnimi reprodukcijami in se po tehnični plati (tiskano je bilo na Dunaju) po mnenju strokovnjakov uvršča med najlepše tiske, kar smo doslej dobili na Slovenskem. S temi svojstvi predstavlja tudi zelo obetavno možnost za dokončni prodor na tuji trg, kjer so se posamezni zvezki Ars Sloveniae sicer že uveljavili. Kot so povedali založniki in uredniki, je »Gotsko stensko slikarstvo« natisnjeno v 4.500 izvodih, posamezen primerek pa stane v subskripciji 440 dinarjev in v prodaji 490 dinarjev. To ni malo, ni pa tudi, kot so razložili, pretirano veliko. Mladinska knjiga je namreč v to izdajo vložila en milijon (novih) dinarjev, pri čemer je dobila od kulturne skupnosti Slovenije za 40.000 dinarjev subvencije. Izid te lepe in dragocene knjige je bila torej obenem priložnost za apel, da bi podobne tiske v prihodnje obravnavali z drugačnimi in ugodnejšimi finančnimi instrumenti. T. V. krlatinka? Bolezen ne sodi več med hudo nevarne bolezni, vendar je nalezljiva --Kako spoznamo škrlatinko in kako jo zdravimo — Številne komplikacije škrlatinka je v zadnjih letih postala bolj malo nevarna bolezen, tako da se bolniki v glavnem lahko zdravijo doma, če imajo za to pogoje, to je, če so doma izolirani in dobivajo tudi redno zdravila. Pri vseh težjih oblikah pa je seveda potrebno zdravljenje v bolnišnici, prav tako pri vseh komplikacijah, ki pa jih je kar lepo število. Ker so starši često nepoučeni o bolezni in o zdravljenju, mislim, da ne bo odveč, če posvetimo nekaj besed temu obolenju. škrlatinka je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča zelo nevarna klica hemolitičnd strep-tokok. Zanimivo je, da so šele v drugi polovici 17. stol. začeli razlikovati škrlatinko od drugih izpuščajnih bolezni. Škrlatinka je bolezen zmerne klime, prav posebno je razširjena med belo raso. Vendar ne obolevajo vsi; med 100 otroki, ki so prišli v stik s povzročiteljem škrlatinke, jih oboli le kakih 35. Ce sta imela oče in mata škrlatinko, potem bodo verjetno tudi otroci škrlatinko preboleli; če je imel škrlatinko le eden od obeh staršev, pa je verjetnost, da bodo otroci oboleli, znatno manjša. Lovska trofeja -pomnik Izjemno kakovostne bodo spomenik posebnega pomena LJUBLJANA, aprila — Za naravni spomenik posebnega nacionalnega pomena so z odlokom, ki ga je na predlog IS v sredo sprejel republiški zbor skupščine SRS razglašene izjemno kakovostne lovske trofeje. Odlok uvršča med te znamenitosti jelenje rogovje (nad 220 točk), dam-jakovo rogovje (nad 190 točk), sanjač je rogovje (nad 170 točk), gamsje roglje (nad 120 točk), muflonje rogove (nad 220 točk), merjaščeve čekane (nad 135 točk) in kožuh rjavega medveda (nad 400 točk). MARKO JAKŠE Dojenčki pod 9 mesecev zbo-le le redko za škrlatinko, čeprav so sicer zelo dovzetni za druge streptokokne infekcije. Obolenje ima dokaj tipičen potek. Po dveh do sedmih dneh po okužbi zboli bolnik naglo z visoko vročino, mra-zenjem in bolečinami v grlu. Zelo pogosto bruha, zlasti otroci, včasih se pridruži še driska. Pogosto toži nad glavobolom in bolečinami v udih, često, v prvih dneh, mu celo nekoliko otečejo sklepi. Pri pregledu ustne votline vidimo, da je žrelo škrlatno rdeče, nebnice so velike, boleče, na površini pa so pogosto še belo rumenkaste obloge. Jezik je sprva debelo obložen, že po nekaj dneh pa se olušči, površina je živo rdeča in spominja na malino, od tod tudi naziv malinast jezik. Izpuščaj se pojavi po 12 do 36 urah. Največ ga je po trebuhu, vratu in po pregibih rok in nog. Le obraz je vedno brez izpuščaja. Izpuščaj je zelo gost, droben, rdeč, koža spominja na kurjo polt, vse kožne gube so močno poudarjene, često vidimo v njih drobne, pikčaste krvavitve. Strup, ki ga izloča klica, okvar j a različne organe, zlasti pa jetra, ledvice in srce. Po nekaj dneh temperatura pade, splošno stanje bolnika se popravi, koža pa se pridne v celoti luščiti. škrlatinka se zelo rada ponavlja. Največja nevarnost je po 3—4 tednih in še celo v 5—7 tednu. Včasih je dvig temperature, ki traja le kak dan ali dva, edini znak ponovnega obolenja, lahko pa je taka temperatura tudi znanilka katere izmed številnih komplikacij. Med manj resne komplikacije škrlatinke sodijo vnetje bezgavk na vratu, vnetje srednjega ušesa, vnetje obnosnih votlin in podobno, med nevarnejše pa vnetje ledvic ter vnetje srčne mišice in srčnih zaklopk, kar Ima za posledico težko inva- Medved na vrhu Na mednarodni razstavi lovskih trofej v Milanu je koža našega snežniškega medveda dobila vrhunsko priznanje LJUBLJANA, aprila. Na mednarodni razstavi lovskih trofej, ki je bila prejšnji mesec v Milanu, so razglasili pet novih trofej, svetovnih prvakov, med njimi tudi kožo rjavega medveda, ki ga je ustrelil nemški lovec pod Snežnikom v Sloveniji. Naša država je na milanski razstavi sodelovala s 101 trofejo, med katerimi jih je bilo kar 70 iz Slovenije. Medtem ko so druge štiri trofeje — novi prvak; prekosili prejšnje za 2 do 3 točke, je koža našega rjavega medveda, prekosila prejšnjega prvaka, romunskega medveda s Karpatov, ki ga je ustrelil N. Cau-sescu, za polnih 20,95 točk. Zanimivo ob tem je, da je bil naš medved-prvak uplenjen že 18. novembra lani, ter da nihče ni vedel, kako pomemben uplen je to bil, vse do razstave v Milanu. Romunski lovski strokovnjaki, ki imajo največ medvedov, so izjavili na naši lovski zvezi v Beogradu, da se podoben primerek kože rjavega medveda pri njih ne more pojaviti, saj je od smrčka do konca repa dolg 223,5 cm, širok (najožji del pod prvima opaticama) 145,5 cm, tehtal pa je (brez drobovja) kar 296 kg. Koža tega rjavega medveda izpolnjuje vse pogoje, da jo razglasimo za naravni spomenik posebnega nacionalnega pomena, kakor poudarjajo lovski strokovnjaki, s čimer bi preprečili, da bi tuji lovci izvažali iz naše države take in podobne dragocenosti. Deveti člen zakona o varstvu narave govori, da se kot znamenitosti zavarujejo tudi deli žive in nežive narave, ki imajo zaradi značilnih oblik in redkosti poseben kulturni, znanstveni ali vzgojni pomen, s čimer pod to poglavje brez dvoma spada tudi koža našega rjavega medveda — novega svetovnega prvaka. Zanimivo je, da imamo doma tudi naj- boljše preparatorje, med katerimi posebej slovi Tone Hafner iz Kranja, ki je ustrojil kožo medveda prvaka. NIKO LAPAJNE 527,1 milijona deficita petih zavarovanj BEOGRAD, aprila (Tanjug) — Skupen deficit skladov pokojninskega in invalidskega zavarovanja je 527,1 milijonov din, suficit pa 8 milijonov din. Negativne rezultate ima zavarovanje Slovenije, Kosova, BiH, Hrvaške in Makedonije. lidnost. Prav tako je nevarna kombinacija z raznimi drugimi nalezljivimi boleznimi, zlasti z ošpicami. šele uvedba penicilina v zdravljenje škrlatinke je omogočila aktivno poseganje v potek obolenja. Vendar pa se moramo pri tem točno držati predpisanih navodil. Antibiotik ima svoj učinek le, če ga dajemo v pravilnih presledkih, kar zagotovi stalno primemo koncentracijo v krvi. Prvih 10 dni naj dobiva bolnik visoke doze penicilina (200.000 enot do 500.000 enot), in to vsakih 6 ur, nato pa, do vključno 6. tedna, le zaščitno dozo 2-krat 1 tableto dnevno. Po treh tednih sicer Tisoči »civilnih ur“ JLA Enote JLA so lani v Sloveniji zgradile 18 mostov in 45.370 m cest LJUBLJANA, aprila — JLA je lani dala velik prispevek k uresničevanju stabilizacijskih ukrepov. Tako je vojska zgradila 45.370 metrov cest in privozov in prispevala 98.236 delovnih ur v vrednosti 1,455.915 dinarjev. Postavila je 18 mostov v skupni dolžini 154 metrov in v vrednosti 544.820 dinarjev. Več enot je tudi priskočilo na pomoč kmetijstvu. Prispevale so 16.000 delovnih ur v vrednosti 66.880 dinarjev. Posebno so se izkazale med po-vodnijo v Prekmurju: njihovo delo je bilo vredno 1,108.994 dinarjev. M. D. Rečani vplačali za Učko Razpisano posojilo za avto cesto in predor se uspešno nadaljuje REKA, aprila (Tanjug) — Rečani so že vpisali celotni znesek 100 milijonov dinarjev posojila, ki bo šlo za gradnjo avtomobilske ceste Re-ka-Zagreb in za izvrtanje predora skozi Učko. Center za vpis posojila na Reki je prejel formalne vpisne prijave za več ko 74 milijonov dinarjev, od česar je dobrih 26 milijonov dinarjev že izplačanih Kar še manjka do 100 milijonov dinarjev, bodo vpisali posojila v drugih primorskih m istrskih komunah. Zagrebu, in Karlovcu. Delovne organizacije na Reki so vpisale več ko 42 mili-41 000 občanov vpisalo okrog 32 milijonov dinarjev. lahko gre v šolo ali v otroški kolektiv, vendar mora jemati zdravila naprej, prav tako pa mora ostati še nadalje po' * * * 19.is2\ ŽENSKA DIVIZIJA Br6g b Dolin' Sloga 21 15 * * * Sokol V NabreJSini " Breg A * * * nogomet 15-302'vA^aterska liga s:0*1 •^uggesana * * * £l5 v Dolini začetniki reg __ 5. Giovanni * * * košarka 19.00 v T DEČKI Bor ___ ,'rstu, U|. Caravaggio Juventus * * * JUrrRi EDELJA, 15. APRILA 1973 nogomet 1 2. AMATERSKA LIGA Fog,? v Eoljanu 9,10 ' Vesna 15 3n *** Za£ 1 Ba.z°vici ~~ Libertas Prosek 15.30 Pros«ku Aurisina l5-30 vt, ‘ * JevenH„ Andražu a Piedimonte * * * 13 mladinci P,"irnorjea Proseku Rosandra Zerial ■00 v r * * * De,T'acorirS,U'3v- Sergij Union * * * 8.45 NarAŠČAJNIKI Breg V Dolini Muggesana - —. ~ 10.30 * * * - ™ Gaia Ji ^adričah ttfl M 0 lmPia Greta m 10 3o * * * Vesn°a^u EsPeria * * * ODBOJKA 10.30 ‘ MOŠKa DIVIZIJA ,nt®r aV TrsLu' Elizejske poljane ■ Kras * * * io.3o2’ 2ENsi• — prvi drugi 1 X 1 1 1 1 X 2 1 X 1 1 2. AMATERSKA LIGA Odigrali bodo 12. kolo, ki bi moralo še bolj razjasniti položaj na vrhu in na dnu lestvice. Čeprav manjkajo do konca prvenstva sa mo še štirje zavrtljaji, je vse še nejasno in predvsem borba za ob stanek v ligi je zelo napeta. V taborih naših društev smo zbrali sledeče izjave o nedeljskih nastopih. Zarja — Lib. Prosek (Leo Kralj): «Upoštevajoč, da bomo jutri igrali proti zadnjemu na lestvici, je razumljivo, da računamo na zmago. Zavedamo se sicer, da ekipe, ki nimajo več problemov na lestvici, igrajo bolj sproščeno in da nas zato lahko gostje presenetijo. Mi potrebujemo točke in si ne moremo privoščiti spodrsljajev. Za rešitev mislim, da bo potrebnih najmanj 28 točk, torej bi morali osvojiti štiri točke v petih tekmah. Važno bo seveda, kaj bodo napravile o-stale ekipe, ki se borijo za obstanek. Mi smo vsekakor optimisti in mislim, da se bomo rešili izpada.* Primorje — Aurisina (Livijo Trampuš): «Nedeljski nasprotnik bo predstavljal za nas trd oreh, saj potrebujejo sosedje iz Nabrežine točke za rešitev in bodo pri nas igrali zagrizeno. Mi problemov nimamo. Z vsako ekipo kraške planote pa smo osvojili vsaj točko in smo si zato predčasno zagotovili pokal «Elio», ki je bil namenjen najboljši ekipi planote. Sedaj nam je pri srcu še ena nagrada, in sicer plaketa za najboljšega strelca tega pokala. Naš Fornazaris je z Brežanom Visintinom trenutno na čelu lestvice s 6 goli. Zato je logično, da bomo v nedeljo vsi igrali zanj z upanjem, da bi mu v zadnjem derbiju turnirja uspelo pustiti Vi-sintina za sabo. Plaketo bi si namreč povsem zaslužil.* Breg — Muggesana (Marino Pe-čenik): «Tekmo z Muggesano, ki bo na sporedu v soboto, ker je v nedeljo igrišče zasedeno, pričakujem z optimizmom. Še en remi (19. v tem prvenstvu) bi nas zadovoljil, še bolje pa bi se nam seveda prilegel celotni izkupiček, ki bi nas spravil iz kočljivega položaja na lestvici. Sicer pa mislim, da bo 27 točk dovolj za obstanek. To se pravi, da potrebujemo še tri točke in te bi morali zlahka osvojiti, še posebno ker bomo—igrali—trikrat doma in le enkrat v gosteh. Kriška Vesna pa bo šla v goste ekipi Fogliana^ki je_po jtreh.. zaporednih porazih v nedeljo prepričljivo premagal Lib. Prosek. Zaradi nevarnega položaja na lestvici potrebujejo Križani nujno točke in razumljivo je, da bodo v nedeljo izbrali zaprti sistem igre v upanju, da odnesejo točko, ki bi zanje že predstavljala uspeh. V ostalih tekmah predvidevamo delitev točk med Flaminiom in Interjem SS, Portuale pa se bo moral pošteno potruditi, da bo lahko ustavil razigrani S. Canzian, ki računa na obe točki. Tudi vodeča ekipa Isonzo bo imela težko nalogo proti Campanellam, medtem ko bo razdelitev izkupička verjetno zadovoljila Libertas in Sagrado. B. R. Derbi v Slandrežu: Juventina-Piedimonte V nedeljo bo na štandreškem igrišču zanimiv «derby» med domačo Juventino in ekipo iz Pod-gore, ki ima točko manj od «belo redčih*. Juventina bi morala na tej tekmi osvojiti obe točki, kajti prav v tem zadnjem delu prven stva je pokazala najlepšo igro. To velja posebno za napad, kjer so bili njeni igralci vedno zelo okorni in niso znali izrabljati lepih podaj, ki so jim prišle od igralcev iz sredine igrišča. Sedaj pa so prav napadalci najboljši na igrišču, z Aldom Ferletičem, ki je v zadnjih tekmah bil v svoji najboljši formi na čelu. In ne samo napadalci so se izkazali v teh zadnjih tekmah, marveč tudi obramba, ki ne dopušča več nasprotniku, da bi z lahkoto prodiral. Omenimo samo nedeljsko tekmo, ko je Juven tina zmagala s 3:1 proti Aurori, kjer je bil gotovo najboljši na igrišču Emil Nanut, star veteran v obrambi, ki je v zadnji odigrani tekmi branil lastna vrata, in to na najboljši način. Za nedeljsko tekmo je trener Cu-lot sklical vse igralce, naj se zberejo na štandreškem igrišču. Za najboljšega igralca tekme Juventina — Aurora je skupina navijačev izbrala Emila Nanuta. Steklenico vina pa je tokrat dobil Pepi Bizaj iz Štandreža. Bip. ODBOJKA Od 16. do 21. aprila bo v Neaplju izločilno moško odbojkarsko tekmovanje za «Spomladanski pokal*, na katerem nastopajo državne reprezentance. Italija bo igrala v skupini A, v kateri sta še Švedska in Grčija. HOKEJ MOSKVA, 13. — Sovjetska zveza je tudi v drugi tekmi odpravila češkoslovaško, in sicer s 4:2. Po tej zmagi je SZ že matematično osvojila naslov svetovnega prvaka. V drugi tekmi dneva je švedska premagal/ Finsko z 2:1. PLAVANJE BERLIN, 13. — Vzhodna Nemka Komelia Ender je postavila nov svetovni rekord na 200 m v štirih slogih s časom 2’23”1. Prejšnji rekord je bil last Avstralke Shane Gould in je bil za 6 desetink sekunde slabši. KOLESARSTVO MARTINA FRANCA, 13. — Felice Gimondi je osvojil končno zmago na dirki po Apuliji. V zadnji etapi je bil uspešen Campagnari. tiiiimiiiiimiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiniiimiiiiiinmiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiifiimiiiiiiiHiui KOŠARKA SE DVE K0U ZA D LIGO Start v L diviziji za Kontovel in Polet Bor na čelu lestvice turnirja FIP v minibasketu D LIGA Borova muka v D ligi se bliža koncu. «Plavim» manjkata še dve srečanji do konca prvenstva, jutri proti eldpi Jesolo iz Benetk, v četrtek pa proti Hannibalu iz Tržiča. Edini cilj naše peterke v tem prvenstvu je še ta, da bi osvojila prvi dve točki. Vse kaže pa, da je igra naših košarkarjev prepočasna in premalo agresivna, da bi se lahko enakovredno merili z ostalimi ekipami. Bor bo nastopil z naslednjo postavo: A. Zavadlal, Rudes, Fab-jan (?), PerTot, Kralj,’ St. Hrvatič, Šare, Škerlj, V. Hrvatič, Koren. __________i. DIVIZIJA Jutri bo start v 1. diviziji. V tem prvenstvu bosta nastopila Kontovel in Polet. Že v prvem kolu čaka naše' predstavnike močna o-vira: Kontovelci bodo igrali, sicer na domačem igrišču, proti favoritu v tem prvenstvu, ekipi Ferroviario, poletovci, prav tako na domačem igrišču, proti nepoznanemu moštvu Grandi Motori. Kontovel ima na razpolago naslednje igralce: Kafol (k), Daneu, Kante, B. Daneu, Lisjak, Luksa, Starc, Persi Matjačič, Vodopivec, Bukavec, Casellani, Štoka. Polet pa: A. Sosič (k). Daneu, Starc, Dolenc, Tavčar, Jugovič, Kraus, Gantar, Guštin, Martini, Škerlavaj, E. Sosič DEČKI Tokrat bodo zaposlene vse tri naše ekipe. Borovci bodo igrali danes proti Juventusu. «Plavi» bodo nastopili z znatno okrnjeno postavo ker bo večina igralcev odpotovala na šolski izlet. Možnosti zmage torej skoraj ni. Možnost zadovoljivega nastopa pa je. Kontovel bo igral v Skednju. Ser-volana je na drugem mestu lestvice. Škedenjci so v nedeljo po zelo lepi in izenačeni tekmi premagali Italsider. Moštvo Servola-ne je v zelo dobri formi: Kontovelci so torej obveščeni. Bo Polet ponovil «exploit* proti CGS, katerega je v Trstu povsem nepričakovano premagal? CGS bo tokrat nastopil na Opčinah. Ne gre namreč pozabiti, da je to moštvo v tem prvenstvu premagalo ekipo SABA in da je skupno s Frizzati- jevim moštvom na prvem mest« lestvice. TURNIR FIP MINIBASKET Bor — Inter Nabrežina 37:31 BOR: Pegan 5, Mazzucca 10, Gombač 2, Dougan 12, Kocijančič 2, Zubalič 2, Mesesnel 4, Husu, Ražem, Bloecari. INTER NABREŽINA: Andreini 6, Zanpar 15, Mascarello 4, Negrini 4, Leghissa 2, Sitnič, Gregorin, Mar-chesan, De Cecco. Fratta. SODNIK: Dal Fogo. Borovci so v tem prvenstvu dosegli drugo zaporedno zmago. Ko-I šarkarji„ iz Nabrežine pa so tokrat igrali presenetljivo dobro in so s točnimi meti od daleč večkrat spravili v težave borovce, ki pa so bili proti koncu srečanja z Maz-zucco in Douganom le boljši. S to zmago so «plavi» ohranili prvo mesto na lestvici. Inter 1904 — Polet 44:28 INTER 1904: Fonda 7, Caforio 6, Coloniatti 12, Battain 2, Cimador, Varglien 9, Buassani, Fomasaro 4, Robinis 4, Carone. POLET V. Sosič 10, Baldassi 2, Piccini 2, Korošec 2, Petje 4, S. Sosič, Berdon, Benčina, Bratoš 4, Piščanc 4. SODNIK: Dal Fogo. Inter 1904 je proti Poletu potrdil, da je najmočnejša ekipa v tem prvenstvu. Poletovci so se sicer močnim nasprotnikom močno upirali (ponovno se je izkazal pri organizaciji igre Valter Sosič), bilo pa je premalo, da bi lahko zaustavili napade Interja. LESTVICA PO 2. KOLU: Bor 4, Kontovel in Inter 1904 2, Polet in Inter Nabrežina 0 točk. NAJBOLJŠI STRELCI: V. Sosič (Polet) in Dougan (Bor) 30 točk, K. Starc (Kontovel) 15, Mazzucca (Bor) 14 točk. b. L KOLESARSTVO NIVELLES, 13. - Danec Ledf Mortensen je zmagal v zadnji etapi dirke po Belgiji, v vožnji na kronometer. S to zmago je Mortensen o-svojil tudi prvo mesto na končni lestvici pred svojima rojakoma Van Springelom in Pijnensom. Dr. r^nder G8,a-Peter Partizanski zdravnik 1 J>atega. pa tudi težkega življenja partizanskega zdravnika in Viti0 kai hZno-'ni smo posedli, da se dokončno dogovorimo W^°gar več I"0 Sami počeli- v jamo ni bilo mogoče spra-Vinko kiaZen-teh’ ki so bi:i P°leS ranjencev še bolni-Sem se ’i Je sicer ^ ozdravel od težke rane na stegnu. &ožrtZelel oporeka fSama javila- dla Sre z ranjenci v jamo. Ni-Qbctr5Vovalna bolni'’ Sa^ se.Je doslej pokazala kot energična in Prisebne °arka’. d° znala ranjence pomiriti in jih še, Kar ha to nih’~ CS -,Pm Pretila kakšna večja nevarnost. pa tavar,i mislil- Vsem se j® 2(3610 v jami vamej-haj-,1 čudež da iv° ,gozdu- Tu si vsaj na miru, moral hi se 6ren ,le’ če nm i 1, jamo sovražnik odkril. Sovražnik jo bo ^icani. JO kdo s prstom pokaže. O tem smo bali vsi ven skalam! -n skrivanie v krošnjah dreves ali v razpodili le treba tr6 povezano z velikimi fizičnimi napori, zra-V$e phdi g02cj P611 ®e lakoto in žejo. Razen hrane, ki jo v Pustili L rugega skoraj za nas ni bilo na razpolago. ečipa tovariš encem- d ;Llarn°, amnakVrfSe Je strinjala z menoj, da ne gre nihče se zberemo ause skrijemo nekje v bližini in da se tar s°Vorii z MimU ko bo ofenziva mimo. Sam sem ho, da obiščem bolnico še to noč. Sovraž- nik bo ponoči miroval. Sredi gozda na tem področju pa prav gotovo ne bo postavljal zasede. Ponoči in v takih okoliščinah poiskati bolnico sicer ne bo lahko. Toda tu smo živeli že več kot mesec dni in bil sem prepričan, da teren zelo dobro poznam. Skoraj vsi tovariši so bili za tako odločitev. Le dva, trije niso bili za to. Želeli so v jamo. Izgovarjali so se, da ne poznajo terena, da so na smrt utrujeni, da se ne bodo mogli umikati po gozdu ali plaziti po drevju in podobno. Energično sem jih zavrnil, češ da tudi jaz in drugi ne poznamo terena globlje v gozdu, da šmo tudi mi utrujeni, še sarn jih prepričeval, da ni treba iti daleč. Saj si povsod enako varen, če se skriješ tu v bližini ali pa kje bolj v gozdu. Spričo velike italijanske premoči so povsod približno enake možnosti, da te sovražnik odkrije. Končno so se vsa dali prepričati, še posebno ko sem vztrajal pri svojem. Le eden ni odnehal. To je bil možakar, ki je že prej tožil, da zaradi hude revme ne more hoditi. Prosil in rotil me je, naj ga zadržim v bolnica kot bolnika. Branil sem se ga, češ da imam v bolnici še preveč opraviti z ranjenci in da ne morem skrbeti še za takega bolnika, ki ga daje revmatizem. Bolezni mu sicer ne gre oporekati, vendar je v teh okoliščinah tudi ugotoviti ne morem. čudil sem se mu, kako je doslej hodil, saj ga vendar niso pripeljali na Ogance. Pa tudi do Jelenovega žleba je moral priti peš od nekod. Za hojo je še kar dober, posebno če ga primerjam z ranjenci. Toda prosil je in prosil, pri tem je bil tako vztrajen, da sem končno moral popustiti. V primeri z ranjenci, ki so dostojanstveno prenašali svoje težave, je bil prava nadloga. Čas je že nevarno pritiskal. Streljanje nas je venomer o- pozarjalo, da so potrebne hitre odločitve. Uvidel sem, da je bolje, da ga imamo pod svojo kontrolo, da ga ne pustimo begati po gozdu, četudi v varstvu drugih, če ga spravim v jar mo k rarjsncem, bo moral biti z njimi. Sicer bi se morda celo izgubil v gozdu, če ga pri tem ujamejo sovražniki, kdo ve, kako se bo obnašal. Vinko in Mimica ga bosta imela vedno pred očmi in bo tako tudi za ranjence varneje. Odločil sem se, da ga pustim v jamo k drugim. Zabičal sem še Vinku in Mimici, da nikomur ne dovolita, da bi zapustil jamo. Sam pridem ponje, kakor hitro bo situacija ugodnejša. Verjetno se vidimo, če ne nocoj, gotovo že jutri ponoči. Ko je Ernest Senčar to slišal, si je obrisal solze, ki so mu tekle po debelih licih in obraz se mu je razširil od zadovoljstva. Brž je stekel proti jami in smuknil vanjo. Pred jamo smo nanosili še suhih vej in velike zaplate mahu, ki jih bo Vinko potreboval, da bi prekril vhod v jamo in ga tako dobro zakamufliral, še enkrat smo pregledali okolico jame in zabrisali sledove, ki so jih pustili partizani, ko so nosili ranjence in material. Delo še ni bilo povsem pri kraju, ko smo zaslišali desno m revo od nas ostro streljanje, ki je očividno prihajalo zelo od blizu. Močno me je zaskrbelo. Bilo je jasno, da se je streljanje primaknilo bliže k nam. Karla pa še ni bilo iz izvidnice. Da se mu ni kaj zgodilo? Iz tega premišljevanja me je vzdramil Metod z besedami: «Doktor, ostali smo sami!» Pravkar so vsi, kar je bilo osebja, zagrabili za nahrbtnike in puške in se jadrno napotili globlje v gozd v smeri proti Jelenovemu žlebu. Ko je zaropotalo že prav blizu nas, niso mogli več vzdržati. Čeprav ni hilo opaziti, da bi se menili med seboj, so vsi istočasno kot en sam zgrabili svoje stvari in v trenutku m bilo nikogar več. Ostali smo le še trije: Nedeljka, Metod in jaz. šele Metodov glas me je zbudil iz stanja, ki ni bilo niti premišljevanje niti dremež. Psihična napetost zaradi izrednih naporov zadnjih dni je naglo popustila. Loteval se me je občutek utrujenosti in nekakšna zadovoljnost, saj sem ranjence srečno in pravočasno spravil na varno Kot prikovan sem sedel na zemlji in zdelo se mi je, da ni lepšega na svetu, kot tako sedeti in ničesar ne misliti, če bo šlo še naprej tako po sreči, bomo ofenzivo le nekako prestali. Občutek, da nas sovražnik lahko vsak čas napade, nas je priganjal, da smo delali z maksimalnimi napori in v stalnem pričakovanju najhujšega. Sedaj pa je bilo najvažnejše delo opravljeno. Naenkrat je odpadla velika skrb: kaj bo z ranjenci in z nami, če nas bi sovražnik zares napadel. Kljub pokanju in eksplozijam ročnih granat, ki niso hotele ponehati in so se že približale prav na rob gozda kakih 200 metrov daleč, se mi je položaj zdel iažji kot prej, ko se je slišalo streljanje še relativno daleč. Metodovo opozorilo, da so se vsi že umaknili, me je vrnilo v stvarnost. Pograbil sem nahrbtnik in previdno smo krenili naprej globlje proti Mrtalozom. Imeli smo namen oditi največ kake pol ure hoda od bolnice in si spotoma poiskati primeren prostor, kjer bi se lahko pritajili, dokler ne bo sovražnik mimo. Hodili smo tiho in previdno gledali okoli sebe, da bi našli primeren prostor. Zraven pa smo še oprezali, da ne bi naleteli na Italijane. Od orožja je imel edini Metod puško in ročno bombo, jaz pištolo efenko (FN) in ave ročni bombi za pasom. Nedeljka je bila brez orožja. Nenadoma se je prikazalo izza skaie nekaj glav že sem pomislil, Italijani so. Strah je bil odveč Bili so naši ki so bili z menoj v bolnici. Bili so neoboroženi. Med njimi ni bilo nikogar od tistih ki so prišli šele pred kratkim z ranjenci v bomico. Ti so odšla svojo pot. naprej v gozd Nihče ni vedel kam. Ko smo namreč končali delo v bolnici in utrujeni posedli, da se pomenimo, kaj sedaj, in je nenadoma zaropotalo v neposredni bližini, so tudi ti, ki so bili v bolnici že ves čas, pograbili orožje in nahrbtnike in jo potegnili na varnejši položaj. Nekje med potjo so orožje in nahrbtnike poskrili in tako so bili sedaj brez vsega. (Nartnljpvanje sledt) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 14. aprila 1973 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501'3fJ^7 *ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon " Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finan^'°sji upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. cMali 0 ^ 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročal ^ oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije Pr Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska ZTT PRESENETLJIVO ODKRITJE AGENTOV ŽELEZNIŠKE POLICIJE DETONATOR NA PERONU GENOVSKE Sovjetska zveza prekaša ZDA ŽELEZNIŠKE POSTAJE BRIGNOLE Peklenski stroj je podoben tistemu, ki je prejšnjo soboto eksplodiral v rokah Azzija GENOVA, 13. — Agenti železniške policije so danes našli na peronu št. 9 železniške postaje Bri-gnole v Genovi detonator, ki je na las podoben tistemu, ki je v soboto eksplodiral v rokah fašističnega atentatorja Nica Azzija v toaleti brzca za Rim. Iz detonatorja sta moleli dve žici, ki sta bili prilepljeni z lepilnim trakom. Preiskovalci sumijo, da je detonator izgubil ali odvrgel Azzi, vzroka pa si ne vedo še pojasniti. Dokončen odgovor na to vprašanje bo lahko dal samo Azzi, ki pa še vedno vztraja pri svoji zgodbici o demon-trativnem atentatu. Agentje nadaljujejo tudi preiskavo, da bi odkrili lastnika torbe, ki so jo našli včeraj blizu železniškega predora pri vasi Riva Tri-goso in v kateri sta bila dva samokresa in budilka. «Domnevamo, da je torbo odvrgel eden od Az-zijevih pajdašev — je pojasnil poveljnik političnega oddelka genovske kvesture dr. Catalano in dodal: Na prvi pogled se nam je zdela ta domneva malo verjetna, ker smo v soboto pregledali železniško progo in je nismo našli. Torba pa je bila nekoliko oddaljena od tračnic in skrita za grmom. Možno je torej, da jo je kdo zalučal z okna drvečega vlaka.» Zanimivo je, da je torba na las podobna tisti, ki jo je uporabil fašistični atentator Nico Azzi. To je zelo pomembno dejstvo, ker skoraj neizpodbitno dokazuje, da so bili na vlaku tudi Azzijevi pajdaši, poleg tega pa priča, da so atentatorji zelo skrbno pripravili svoj zločinski naklep. Kdo je odvrgel torbo po propadu atentata? Čemu bi služila druga budilka? Na ta vprašanja ne bo mogoče odgovoriti dokler ne bodo preiskovalci našli pajdašev ali dokler se ne bo Azziju razvezal jezik. Vse kaže, da se atentatorji niso nameravali omejiti le na razstrelitve petega vagona brzovlaka, pač pa so nameravali povzročiti tudi požar. Po podrobnem pregledu toalete, v kateri je Azzi pripravljal svoj peklenski stroj, so preiskovalci odkrili na stenah vrsto oljnatih madežev, ki jih nikakor ni mogoče povezati s trotilom in drugim dokaznim gradivom. Za kaj gre? «V prvem trenutku smo mislili — je dejal dr. Catalano — da gre za kerosin, pozneje pa smo to domnevo opustili, ker bi morali najti tudi posodo ali vsaj črepinje posode, v kateri je atentator imel vnetljivo tekočino.* Ta ugotovitev pa vsekakor ne pojasnjuje obstoja oljnatih madežev na stenah toalete, zlasti še, ker so preiskovalci odkrili, da stene niso bile pomazane kar tja v en dan, pač pa so bili madeži na smernicah eksplozije. Možno je tudi, da je atentator hranil vnetljivo tekočino v velikih fialah. Dokončen odgovor bo lahko dal temeljit pregled Azzijevih oblačil s kemičnimi reagenti. Dejstvo, da so atentatorji pomazali toaleto z vnetljivo snovjo dokazuje, da so res nameravali povzročiti pokol, saj so vsem znane tragične posledice, ki jih lahko ima požar vlaka v predoru. Dovolj je, da se spomnimo na požar v predoru Bonassola, ko so številni ljudje izgubili življenje zaradi počasnega izgorevanja opreme železniških vagonov. Verižno trčenje na Sončni avtocesti: 6 mrtvih, 50 ranjenih MILAN, 13. — Na cestišču severne smeri Sončne avtoceste, in sicer na odseku med 4. in 12. km od Milana je prišlo do serije verižnih trčenj, ki so prizadela kakih 50 tovornjakov in morda stotino drugih vozil. Iz razbitin vozil so potegnili šest mrtvih in okoli 50 ranjenih, od katerih je šest, katerih življenje je v nevarnosti. Trčenja so se začela, ko je neki tovornjak trčil v drugega, ki je bil pred njim. Težki vozili sta se postavili poševno po cestišču ter ga popolnoma zagradili. V nepremostljivo oviro so se potem začela zaletavati druga vozila, ki so drvela proti Milanu. Nesreča se je zgodila, ker je bila na tistem odseku gosta megla, ki je zmanjševala vidljivost na 10 m. Do trčenj je prišlo tudi na cestišču južne smeri, ker so se nekateri avtomobilsti ustavili, da bi nudili pomoč ponesrečencem. Promet je bil vzpostavljen šele ob 18. uri zvečer. Na avtocesti Rim — Avezzano sta izgubila življenje dva moška, ker je njun avto treščil z vso silo v tovornjak, ki je bil parkiran na pristajalnem pasu. Blizu Caserte sta dva mladeniča padla z avtom v globoko reko ter utonila. Drzen rop pri Turinu: 150 milijonov lir plena TURIN. 13. — Trije neznani roparji so se davi polastili 150 milijonov lir, ki so jih trije usluž- benci bančne ustanove «Istituto bancario San Paolo» nameravali izročiti raznim podjetjem. Neznani zlikovci so izvedli rop na zelo premeten način, kar dokazuje, da so dobro poznali vse okoliščine prenosa denarnih zneskov, ki služijo raznim podjetjem za izplačilo mezd. Ko je avto zavil v kraju Colle-gno (osem km od Turina) proti upravi podjetja «Amp — italiana* se je iz nasprotne smeri pripeljal avto «fiat 125» z roparji. Šofer se je namerno pognal v avto bančnega zavoda ter povzročil hudo trčenje. Trije roparji so skočili iz vozila, razbili s kopiti svojega orožja okna na bančnem avtu ter se polastili vreče z denarjem. Enemu od uslužbencev se je posrečilo skriti zavoj z 20 milijoni lir. Eden PO POROČILU AMERIŠKEGA STROKOVNJAKA ZA ZNANSTVENE RAZISKAVE od roparjev je udaril uslužbenca Salvatoreja Cadonija po glavi ter ga hudo ranil, žrtev so sprejeli v bolnišnico s pridržano prognozo. Danes je bilo v severni in srednji Italiji več drugih primerov ropov. Na neki železniški postaji pri Milanu sta dva mladeniča vdrla v neko banko ter odnesla 12 milijonov lir. Iz banke v kraju Bra pa so zlikovci odnesli 6 milijonov lir. Vihar v Bangla dešu DAKA, 13. — Silen vihar, ki divja od prejšnje noči v Bangla dešu, je terjal že 70 smrtnih žrtev, in nekaj stotin ranjencev, število ljudi brez strehe presega 1000. Materialna škoda je ogromna: vihar je do-1 smatega dohodka, medtem, ko Sov-besedno odpihnil 15 vasi. | jetska zveza posveča v te namene v sedanji tekmi v vesolju Ameriški zastoj po letu 1966 ■ Obračun števila ur poletov ugodnejši za Amerikance - Nova sovjetska raketa? WASIIINGTON, 13. r- Glavni a-meriški strokovnjak za sovjetske vesoljske zadeve dr. Charles Skeletom meni, da Sovjetska zveza posveča vesoljskim raziskavam neprimerno večje napore od Združenih držav Amerike. Sheldon je šef oddelka za znanstvene raziskave knjižnice ameriškega kongresa. V letnem poročilu, ki je bilo objavljeno včeraj, pravi, da so sedanji sovjetski vesoljski načrti zelo verjetno na enaki ravni kot ameriški 1. 1966 in morda še «zelo pomembnejši*. Sheldon pravi v svojem poročilu, da ZDA namenijo vsako leto sedaj okoli 0,5 odstotka svojega ko- niiiiitimiiiimiiUJiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiniiiiiimiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiJimimimiiiiiimiuiiiiiiiiiiiuiiiiiii SODELOVANJE MED DELAVSKIMI ORGANIZACIJAMI SOSEDNJIH DEŽEL Srečanje med Zvezo sindikatov SRS in federacijo CGIL-CISL-UIL Fabbricci: «Odklanjamo deželni razvojni in urbanistični načrt, ker sta prezrla vprašanje komplementarnosti gospodarskih sistemov sosednjih dežel» V dvorani republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je potekalo včeraj predpoldne srečanje med slovenskimi sindikalnimi delavci in predstavniki federacij CGIL - CISL - UIL iz Furlanije-Julijske krajine in Veneta. Pogovor je bil informativnega značaja in je dokazal še enkrat, kako živo je zanimanje italijanskih sindikalnih aktivistov za spremembe in razvoj samoupravnega sistema v socialistični Jugoslaviji, oziroma, kako občuteno spremljajo slovenski sindikalisti dogajanje V"sosednjih področjih Italije. Zvezo sindikatov - Slovenije so na srečanju predstavljali Ivo Tavčar, Branko Babič, Andrej Škerlavaj, Slavko Grčar, Ivan Kukovec in drugi, med katerimi so bili tudi predsedniki občinskih svetov zveze sindikalnih organizacij Slovenije. Federacijo CGIL - CISL - UIL iz naše in sosednje dežele pa so sestavljali Laurenti, Benga, Geromin, Fabbricci, Curri, Lovečo in drugi. Med njim: sta bila tudi slovenska sindikalna delavca Bernard Šain (CGIL) in Boris Gombač (CISL). V začetku so slovenski sindikalni delavci odgovarjali na vprašanja svojih tovarišev iz Italije o spremembah v jugoslovanskem družbenem sistemu z izvajanjem ustavnih amandmajev o delegatskem sistemu, se pravi o prehodu od posredne k neposredni demokraciji ob ustanavljanju «interesnih skupnosti*, tako imenovanih temeljnih organizacij združenega dela (TOZD). Govor je bil tudi o vprašanjih jugoslovanskega gospodarstva po monetarni krizi v Evropi in drugem. Italijanski sindikalisti, za katere je spregovoril dr. Carlo Fabbricci pa so orisali pomen zadnjih sindikalnih spopadov v Italiji in še posebej zmage delavcev kovinarske stroke, ki odpira pot širšemu nastopu v okviru italijanske družbe, za reforme. Fabbricci se je nato zaustavil na vprašanju gospodarskega načrtovanja. Orisal je stališče federacije CGIL - CISL - UIL do dežel- nega razvojnega in urbanističnega načrta in poudaril, da ga sindikalisti odklanjajo tudi zato, ker je popolnoma prezrl bistveno vprašanje komplementarnosti gospodarskih sistemov sosednjih dežel: Slovenije in Furlanije - Julijske krajine. Delavci so zainteresirani, da bi Furlanija - Julijska krajina bila zares most miru in sodelovanja, je dejal Fabbricci, zato odklanjamo načrta, v kolikor tega ne predvidevata. Pred samim sestankom, ki je potekal v prisrčneih tovariškem vzdušju, so na tiskovni konferenci ZS Slovenije poudarili' pomen teh srečanj. Kot primer konstruktivnega sodelovanja je bilo omenjeno dejstvo, da se na področju novogori- ške občine sosednje sindikalne organizacije sestajajo in dogovarjajo tudi dvakrat mesečno. Pri tem o-bravnavajo različne probleme, od zaposlovanja jugoslovanskih delavce/ v Italiji, tja do organizacije seminarjev za sindikalne aktiviste, na katerih obravnavajo tudi vprašanja obojestranskega interesa. Pri tem se obravnavajo sindikalna, pa tudi športna in kulturna dejavnost. Prav je, da se taki stiki med delavskimi organizacijami, ki tako močno vplivajo (kljub različnosti družbenih sistemov) na dogajanje, še poglobijo in od ravni medsebojne informacije preidejo na višjo raven stvarnega sodelovanja in usklajevanja svoje dejavnosti. st. s. okoli 2 odstotka. V nadaljevanju svojega poročila Sheldon navaja druge podatke, ki bi bili sicer nerazumljivi, če se ne bi upoštevale nekatere značilnosti. Sheldon trdi, da v Sovjetski zvezi sodeluje pri vesoljskih načrtih 6.000.000 ljudi, medtem ko jih je v ZDA baje le okoli 150.000. Če bi sprejeli za resnične te številke, bi to pomenilo, da v SZ dela za vesoljske načrte kar šti-ridesetkrat ljudi več kot v ZDA. Verjetno je treba tolmačiti te številke pravilno, se pravi upoštevati ne le osebje strogo znanstvenega in tehničnega značaja, temveč tudi industrije, ki dobavljajo vesoljskim ustanovam potrebno tehnično opremo (raketni motorji, sateliti, elektronske aparature itd.). Kot je znano, se v Ameriki NASA ne ukvarja direktno s temi problemi, temveč je vezana na dobave zasebnih industrij. V Sovjetski zvezi pa je zadeva drugačna, ker gre za precej strogo centralizirano gospodarstvo, ter je treba torej v relativno velikem številu nameščencev sovjetskega vesoljskega načrta zapo-pasti tudi industrije, ki skrbijo za tehnično opremo V nadaljevanju svojega poročila ameriški strokovnjak navaja naslednje podatke: Od ieta 1957, ko so Sovjeti izstrelili prvega «sputnika», je sovjetska vesoljska ustanova zabeležila 622 izstrelitev, NASA pa 576. Od sovjetskih izstrelitev jih je treba pripisati 407 vojaškim namenom. Američani so v vojaške namene izstrelili 299 satelitov. Sovjetska zveza je namenila v civilne namene 277 izstrelitev, Amerikanci tudi 277. Sheldon govori nadalje v svojem poročilu o sovjetskih vesoljskih kozmodromih. Najvažnejši je tisti pri Tjuratjamu v Kazakstanu, ki je sicer znan pod imenom »Bajkonur*, čeprav leži 370 km daleč od tega mesta. Doslej sta bajkonur-ski kozmodrom obiskala Je, pokojni francoski predsednik Charles De Gaulle in sedanji predsednik Pom-pidou. V Sheldonovem poročilu se nadalje navajajo naslednji podatki: 1. primerjava med ameriškim načr- Blizu letališča Moffed Field v Kaliforniji sta trčila letalo tipa «convair» ustanove NASA ter neki mornariški reaktivec in padla z višine 300 m na neko igrišče, kjer sta se vnela. Med 16 žrtvami je osem znanstvenikov ustanove NASA, ki so bili namenjeni z detečim laboratorijem« v arktične kraje ZARADI NENAČRTNEGA IZKORIŠČANJA ENERGETSKIH VIROV Amerika na robu energetske krize iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiHi NEW YORK, 13. - V ZDA se z vrtoglavo hitrostjo bliža koncu obdobje cenene energije, na kateri so ZDA zgradile svojo oblast in svojo potrošniško družbo. Prevelika samozavest, nenačrtno izkoriščanje energetskih virov, neprevidno iskanje vedno novih tehnologij, prednost, investicij v vojaške namene so razlogi energetske krize v ZDA. Američani so pred nekaj meseci spoznali, da bodo morali zelo drago plačati za svojo industrijsko civilizacijo, za svojo potrošniško družbo, za svoje prvenstvo. ki se mu je do včeraj pro-tivila le osamljena skupinica in ki se je zdelo nepremagljivo. Odkritje energetske krize in njene gospodarsko politične posledice (v tej zvezi izvedenci predvidevajo, da se bodo ameriški avtomobili v prihodnjih letih znatno zmanjšali in tudi moč njihovih motorjev bo znatno manjša) so dobesedno šokirale Američane, ki predstavljajo komaj 6 odstotkov svetovnega prebivalstva, porabijo pa 35 odstotkov proizvedene energije. Eno celo stoletje so imeli na razpolago zelo ceneno energijo in vlada jih je spodbujala k vedno večji potrošnji. Razumljivo je torej, da sedaj ne morejo verjeti ugotovitvi politikov, ekonomistov in znanstvenikov, da je ameriška «way of life» v nevarnosti. Vzrokov za tako porazen položaj je več, eden od glavnih vzrokov krize pa je bil in je še vedno poleg spiralnega naraščanja energetske porabe, strah pred atomom kot virom energije. Značilno je, da trideset let po zgraditvi prvega jedrskega reaktorja, s katerim so Fermi in drugi znanstveniki delali poskuse za prvo jedrsko bombo, ZDA proizvajajo z jedrskimi centralami le en odstotek električne energije. Isto količino energije daje tudi les, ki ga v enem letu pokurijo v ZDA. Podatki o porabi energije v A-meriki so presenetljivi. Za 116 milijonov vozil, za nekaj tisoč trgovskih letal, za milijarde električnih naprav (tudi električnih zobnih ščetk), za visoke nebotičnike, ki so osvetljeni vso noč, da «corpo-rations* lahko dokažejo svojo moč, za gretje stanovanj in uradov pozimi ter za hlajenje poleti so leta 1971 porabili 69 kvadriljonov BTU (britanska termična enota). Bolj kot ta številka, ki je za nestrokovnjake tabu, bo pojasnil ogromnost porabljene energije ta primer: profesorja Hoyt Hottel in Jack Hovvard sta izračunala, da bi . toliko energije proizvedla v enem letu ena milijarda in 600 milijonov sužnjev, ki bi delalo neprestano noč in dan. Tako razsipanje energije je spravilo Ameriko v škripce. Prekinitve električnega toka in padci napetosti so na dnevnem redu in paralizirajo dejavnost nekaj milijonov ljudi. Govori se tudi, da bodo po- leti v nekaterih državah racioni-rali bencin. Zdi se neverjetno, da v državi, ki ima najbolj razvito tehnologijo, še niso zadovoljivo rešili problema pomanjkanja energije. Dejstvo pa je, da povpraševanje po energiji zdaleč presega ponudbo. V zadnjem stoletju se je povpraševanje podvajseterilo, do leta 1990 pa se bo še početverilo. To prekomerno naraščanje porabe energije terja ustrezno in zelo komplicirano gospodarsko politiko, a doslej ni vlada še storila ničesar. «In vse kar bomo odslej naprej storili — je izjavil neki znanstvenik — bo le prepozno ukrepanje in zvonjenje po toči». Predsednik Nixon je pripravil načrt, ki naj bi spodbujal Američane k izkoriščanju lastnih energetskih virov in pripomogel k omejevanju uvoza. A že danes ZDA uvažajo 25 odstotkov porabljene nafte, čez 10 let pa bodo morali uvažati kar 50 odstotkov potrebnega goriva. Predsednik zvezne energetske komisije Nassikas je že začel govoriti o «postopni eroziji ameriškega prvenstva*. Neki funkcionar notranjega ministrstva, ki je preračunal, da bo svet v prihodnjih 12 letih po- rabil večjo količino petroleja kot jo je porabil do danes, je začel sanjariti o vojaški zasedbi arabskih držav, ki imajo največja naftna ležišča. K temu je britanski profesor Neville Brown dodal, da bo leta 2000 nafta še vedno glavni vir energije in pribil, da bi moral civilizirani svet izbirati med kapitulacijo in vojaško zasedbo naftnih ležišč, če bi arabske države ne hotele več oskrbovati razvitih držav s petrolejem. Dejstvo je tudi, da človek še ni »udomačil* energetskih virov bodočnosti kot so sonce, vodik, aev-terij, tritij, plazmo za jedrsko spajanje, silo vetra, ki . so praktično neizčrpni, zaloge ostalih goriv, vštevši uran, pa bodo komaj zadostovale še za pol stoletja. Naš planet ima še vedno v izobilju premoga, e to je «umazan» energetski vir, ki se ga človek otepa. Problem je, kako ga utekočiniti in u-pliniti s procesom, ki bi bil dovolj cenen. Na neki konferenci je profesor Aden Meinel, eden ob izumiteljev tehnike za izkoriščanje sončne toplote, izjavil: «Absurdno je, da je prav v ZDA, kjer je povpraševanje po energiji večje kot drugod, proizvajanje energije vsak dan bolj problematično*. Sociolog Buck-minster Fuller mu je odgovoril: «V vsakem trenutku je v ZDA vsaj 20 milijonov avtomobilov ustavljenih pred semafori, kar je enakovredno 200 milijonom konjem, ki kopajo na mestu. Prav tako absurdno je ravnanje tistih, ki protestirajo proti potrati petroleja in se vozijo z avtom, katerega motor premore 250 konjskih sil*. TRŽAŠKI DNEVNIK OSTRE OBSODBE UMORA POLICISTA tom «skylab» in sovjetskim «salju-tom». Sovjetska postaja bo merila 100 kub. m prostornine («saljut —2» že kroži prazen okoli Zemlje), ameriški «skylab» pa bo meril 357 kub. m. Sovjetska vesoljska postaja tehta 25 ton, ameriška pa, ki jo bodo izstrelili v maju, bo tehtala 82 ton. Sovjetska zveza bi utegnila izdelati v bližnji bodočnosti silno pogonsko raketo z od 4,5 d0 6,4 milijona kg potisne moči. Amerikanci razpolagajo sedaj z raketo «sa-tum» s potisno močjo od 3,4 milijona kg. Ameriški kozmonavti so do sedaj prebili v vesolju, ali na, Luni, ____________________ 9.499 ur in 40 minut, sovjetski pa | dobro določenih krogov, id nasprotu-4.404 ur in 10 mnut. j jejo zahtevam delavcev in skušajo miimiiimiiiifimiiitiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiii VESTI Z ONSTRAN MEJE Sindikati in dijaki enotna proti fašiz0 Enotna sindikalna federacija poziva vse delavce k stični budnosti - Skupščina dijakov in študentov o*10 resolucijo, nato so krenili v sprevodu po mestnem $r ,. rpakcio11^. Tržaški delavski in dijaški svet z ustrahovanjem podpreti . jjevab je zavzel ostro stališče proti faši-1 ~~1 r7~‘~ n stičnim zločincem, -ki so z bombo u-morili mladega policista. Federacija sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL je izdala letak, v katerem poziva vse delavce, naj se odločno uprejo porajajočemu fašističnemu nasilju. Umor policista je samo zadnji člen v verigi atentatov, napadov in nasilnih dejanj, ki so jih fašisti izvedli tudi v naši deželi. To se lahko dogaja, ker fašisti uživajo podporo V Kopru odprta razstava «Kmečki upori na Slovenskem» Seminar obalnih visokošolcev v Strunjanu - Razstava beograjskih slikarjev v koprski mestni galeriji V prostorih študijske knjižnice v Kopru so včeraj dopoldne odprli razstavo »Kmečki upori na Slovenskem*. številne fotografije in drugi dokumenti prikazujejo vzroke kmečkih uporov, nato pa so kronološko razporejeni splošni kmečki upori leta 1515, nadalje hrvaško-slovenski in tolminski punt in končno še razdobje, ko so bili koprski kmetje pod oblastjo Benečanov. Otvoritve razstave so se udeležili številni družbeno-politični in kulturni delavci slovenske obale. V uvodni besedi je ravnatelj Študijske knjižnice v Kopru Srečko Vilhar poudaril, da se s to razstavo tudi slovenska obala priključuje številnim prireditvam in proslavam v Sloveniji ob zgodovinski obletnici kmečkih uporov. Potem, ko je podal zgodovinsko obeležje kmečkih uporov na Slovenskem, se je nekoliko podrobneje ustavil tudi pri takratnih razmerah na Koprskem, Tržaškem in Tolminskem in med drugim rekel: »Zadnji veliki slovenski kmečki upor leta 1713., ki ga poznamo pod imenom Tolminski punt, je imel drugačne značilnosti, kot drugi slovenski kmečki upori. Takratna avstrijska oblast je namreč začela uvajati davke, to pa je kmete razkačilo in so se uprli. Tolminski punt je zajel vso Primorsko, valovi upora pa so za-pljuskali tudi na Furlansko ravan. Prišlo je tudi do upora po vaseh pod socerbskim gradom. Kmečki voditelji so svoj boj za pravico in svobodo plačali z življenjem. Aprila 1714. so enajstim uporniškim voditeljem odsekali glave na Travniku v Gorici.* Na Koprskem ni bilo takšnih krvavih puntov, kot so jih poznali drugod. Koprski zgodovinar Marsich piše, da so prvi kmečki upori na Koprskem izbruhnili že v XIV. stoletju. Kmalu zatem so Genovčani napadli Koper in zažgali mestne arhive. Zato vemo le malo o takratnih uporih. Pozneje je med koprskimi kmeti spet zavrelo. Zgodovinar Tommasini piše, da bi se okrog leta 1860. slovenski kmetje zagotovo uprli koprskim plemičem, če ne bi zaradi izkoriščanja tako omagali. O kmetih iz Doline pri Trstu pa vemo, da so se uprli gosposki leta 1411. Pozneje so se celo odcepili od Trsta in se priključili Kranjski. In ko je Avstrija po propadu Beneške republike dobila Koper, je upravno podredila tudi Dolino. * » * Po daljšem razgovoru s člani političnega aktiva v Kopru je ravnatelj osnovne šole v Marezigah Aldo Cetin podal ostavko na mesto ravnatelj šole in r.a mandat odbornika koprske občinske skupščine. To je bil pravzaprav epilog dolgotrajnega spora, ki je povzročil mnogo hude krvi v Marezigah in razdvojil vas na dva tabora. Družbeno politične organizacije so namreč očitale Cetinu, da njegovo ravnavanje pri nakupu nekaterih nepremičnin ni bilo v skladu z družbenopolitičnimi normami, del vaščanov pa se je potegnil zanj in tudi poslal posebno delegacijo v Koper. Na zadnjem sestanku izvršnega odbora obalne konference SZDL so v celoti podprli stališča družbeno političnih organizacij, se strinjali s Cetinovim odstopom ter hkrati priporočili Marezigam, naj okrepijo krajevno skupnost in krajevno organizacijo SZDL z mladimi člani. V tej vasi, z bogato revolucionarno tradicijo, ne more in sme biti prostora za vaške zdrahe, od političnih organizacij pa je v prvi vrsti odvisno, da bo vas spet postala enotna. # * * V hotelu Salinera v Strunjanu se je včeraj začel dvodnevni seminar obalnih študentov, ki obiskujejo visoke šole v Ljubljani. Na dnevnem redu so pogovori, ki zadevajo gospodarski in tudi splošni razvoj slovenske obale. Študenti pa bodo v razgovoru s predstavniki občin in z republiškimi poslanci sprožili tudi vrsto vprašanj, ki zadevajo štipendijsko in kadrovsko politiko ter predlog o ustanovitvi visokošolskega centra v Kopru. * * * V koprski mestni galeriji so včeraj odprli razstavo beograjskih likovnih umetnikov. Svoja olja in grafike razstavljajo vrhunski beograjski umetniki starejše in srednje generacije, dobro pa so zastopani tudi mlajši, tako da obiskovalec dobi res celovito informacijo o i likovnem dogajanju v glavnem mestu Jugoslavije. V Piranu pa so odprli razstavo tržaškega rojaka Demetrija Ceja. Umetnik predstavlja svoje grafike in tridimenzionalne slike. Razstava v hotelu Metropol bo odprta do 26. aprila letos. L. O. TAT Nesramnost 50-letnega tatu Giovarmija De Colombija res ne pozna meja. Ne samo, da je v kratkem času v Piši vdrl v deset stanovanj m jih dobesedno izpraznil, ukradel je celo avtomobil namestniku državnega pravdnika dr. Sellaroli-ju, ki je vodil preiskavo o njegovem tatinskem delovanju, tako rekoč pred nosom. Sodnik se je pripeljal domov s svojim «fiatom 500» in ga parkiral pred hišo. Ni še stopil v poslopje, ko je De Colombi že sedel v vozilu in pognal motor. POROD V ameriškem mestu Cincinnati je neka ženska 31. marca rodila dvojčici. Kaj je pri tem tako nenavadnega, da poročamo o dogodku v tem okvirčku? Dejstvo da je *nela ženska dve maternici in da je vsak otrok zrasel v svoji maternici. Deklici sta se rodili predčasno, a sta obe zdravi in krepki. Prva je prišla na svet po normalni poti, za drugo pa je bil potreben carski rez. E-den od zdravnikov je dejal, da gre za «zgodovinski» dogodek in je pojasnil, da so doslej podoben primer zabeležili samo enkrat v Sovjetski zvezi. Prerivanje v muenchcnskcm lokalu: 1 mrtev in 24 ranjenih MUNCHEN, 13. — Množica, ki je brezumno silila skozi ozka vrata nekega miinchenskega lokala, kjer je neka nemška mladinska revija priredila tekmovanje med lepoticami, je do smrti pomendrala mlado dekle, 24 ljudi pa je bilo hudo ranjenih. Policiji doslej še ni uspelo pojasniti vzroka nesreče. Kaže, da so bila ob zaključku prireditve vrata le na pol odprta in da so obiskovalci le s težavo prišli na prosto. Zato naj bi se jih polastila panika in naj bi začeli brezumno riniti proti izhodu, kar je imelo seveda tragične posledice. ne nakane. Zato je treba os . vcev, z bojem za dosego pravic Uj g ki je obenem boj proti ]*as..ji terjs enotnostjo in odločnostjo, bra*® položaj, v katerem je treba demokracijo in republiko. , cjje Pokrajinske sindikalne or^I^ia s? so tudi brzojavile predsedm ^sei-nata in poslanske zbornice, P jstru niku vlade in notranjemu . zahtevo naj odločno *zva^°:ejo in vse zakone, ki prepoved .^fcoli šistične 'organizacije, pod *a jpo-krinko naj se skriva. To Je ,ajafli8 stavka, trdijo sindikati, za g, demokratičnega reda in va . jtU‘ Srednješolci in univerzi e ^li dentje so se včeraj dopo D s» na skupščini na univerzi, soglasno odobrili resolucijo, jošid111 povezujejo umor v Milanu s pred’ političnim položajem v drza ' djja. vsem z vladno politiko A fašiste' ki se vedno bolj oslanja ua nje^j' Zato zahtevajo razpust tud* vili oboroženih tolp, obene .feStacl' razorožitev policije med m . raBjt& jami, ker so to pogoji za in uveljavljanje demokracij • ^ študentje so nato v spre' ^gtone<> nili po Ul. Fabio Severo m $e f0 do mestnega središča, kjer ^ gor-krajši demonstraciji razs 1 znem trgu. tudi »a Milanski umor so obsodl‘fes0rji 111 srečanju med študenti, P1 ^De & delavci, ki so se včeraj P° y ra* stali na stari univerzi, n V Godnič, predsednik SD e tonio di Perossa iz ^ri doP%r 6/1. Kmalu po 10, v;no ^jase je namerni v ca |iu je dinjskih strojev «FiUte ^ £0 ^ na» v Ul. Valdirivo opaZ,li, vstopil, so Pr0^a;!gdei in s® rjl ? je nenadoma prebl®°f; je udaVki dil na tla. Pri.padcu ^ v pil glavo ob tlak m krvi. , icj Ko so prihiteli reševa uprav križa, ki jih je. pgjg Ganjpi trgovine, 53-letni Ser^ zdr3^a, Ul. Romagna 3VD drug r dr. Di Carlu Prf*!£ kot da je ugotovil smrt per bitja lobanjskega dna. rad> „,1 se je verjetno onesvestil. j(j pf bosti, pri padcu P g P lobanjsko dno. Trup drža^ tf ljenjem namestnik ^peU3 Dravdmka dr. Taveue pravdnika mrtvašnico.