Znanstveni cmpirično-raziskovalni članek UDK 159.922.7-0.55.15 Osebne lastnosti dečkov starih od 7 do 11 let MATEJ TUŠA K, MAJA DOLENEC, STOJ AN BURNI K, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Gortanova 22, SI-1000 Ljubljana IZVLEČEK Namen raziskave je bil ugotoviti stanje nekaterih osebnostnih razsežnosti dečkov, starih sedem do enajst let. Vzorec merjencev je zajemal dvaindevetdeset učencev prvega do petega razreda OŠ Ketteja in Murna iz Ljubljane. Osebnostne lastnosti so bile merjene z vprašalnikom "Velikih pet za otroke" (ekstravertiranost, nevro-ticizem, odprtost, vestnost in sprejemljivost). Primerjava med dečki različnih razredov je bila izvedena z analizo variance. Ugotovljene so bile statistično značilne razlike v osebnostni lastnosti ekstravertiranost in sicer so na tej osebnostni dimenziji starejši dečki dosegali višje vrednosti. Ključne besede: osebnostne lastnosti, Vprašalnik "Velikih pet za otroke", dečki, starost od 7 do 11 let ABSTRACT PERSONALITY FEATURES OF BOYS BETWEEN 7 TO 11 YEARS OF AGE The objective of this investigation was to determine the level of selected personality dimensions of children between seven and eleven years of age. The sample consisted of ninety-two schoolboys, attending the first five grades of the elementary school Kctte-Murn in Ljubljana. Personality dimensions were measured with the Big Five Questionnaire for Children (extroversion, neuro-ticism, openness, conscientiousness and agreeableness). One-way analysis of variance was used to compare boys by grade. The significant differences in extroversion between individual grades were obtained, older boys scored higher results on this personality dimension. Key words: personality. Big Five Questionnaire for Children, boys, age 7 to 11 years UVOD Osebnostne lastnosti so dimenzije, ki odrejajo načine reagiranja oz. oblike vedenja v raznih življenjskih situacijah. Poznavanje teh lastnosti je nujno za razumevanje in predvidevanje človekovega obnašanja. Številne sodobne študije na področju psihologije osebnosti v Evropi in v Ameriki so pokazale, da lahko najpomembnejše poteze osebnosti skoraj v celoti in z zadovoljivo natančnostjo opišemo z modelom, ki vsebuje pet ortogonalnih faktorjev, in sicer ekstravertiranost, nevroticizem, vestnost, sprejemljivost in odprtost (Little in Wanner, 1998). Petfaktorski model se je prvič pojavil že pred več kot šestdesetimi leti, ko je Thurstone (1938) s faktorsko analizo obdelal šestdeset pridevnikov, s katerimi so merjenci ocenjevali svoje znance, in opazil, da lahko celotno listo pridevnikov zajame s petimi neodvisnimi faktorji. Mnogi kasnejši raziskovalci (Norman, 1963; Borgatta, 1964; Goldberg, 1981; Digman, 1994) so potrdili petfaktorsko strukturo, a so faktorje poimenovali nekoliko drugače. Costa in McCrae (1985) sta razvila trifaktorski model osebnosti s faktorji nevroticizem, ekstravertnost in odprtost ter sestavila vprašalnik osebnosti, ki meri vse te tri faktorje. Kasneje (1992) sta dodala še faktorja sprejemljivost in vestnost. Tako je nastal vprašalnik osebnosti NEO-PI-R, ki je osnovan na petih faktorjih. Kohnstamm, Mervielde, Besevegis in Halverson (1995) so ugotovili, da je petfaktorski model osebnosti primeren za starševsko opisovanje otrokove osebnosti. Prvi instrument, ki ugotavlja strukturo osebnostnih lastnosti pri otrocih in temelji na samo-ocenjevanju, pa sta razvila Todd D. Little z univerze Yale in Brigitte Wanner s Planckovega inštituta v Berlinu (1998). Vprašalnik sta poimenovala Vprašalnik velikih pet za otroke B5P-C (shema št. 1). Vprašalnik vsebuje petinštirideset trditev, po tri za vsako od petnajstih poddimen-zij. Vsako od petih dimenzij sestavljajo tri poddimenzije. Tovrstni vprašalnik za otroke je nov tako v svetu kot v Sloveniji, zato še ni bil pogostokrat uporabljen v praksi. S tega stališča smo se odločili, da to tematiko v raziskavi nekoliko podrobneje raziščemo. Shema št. 1: Dimenzije vprašalnika Velikih pet za otroke (Little in Wanner, 1998) Dimenzija Opis dimenzije Poddimenzija NEVROTICIZEM do kolikšne mere posameznik svet zaznava kot stresen in ogrožajoč splošna živčnost manjvrednost socialne skrbi EKSTRAVERTIRANOST v kolikšni meri se posameznik aktivno vključuje v svet ekstraverten introverten interes do novosti ODPRTOST globina, kompleksnost in kvaliteta otrokovega mentalnega in izkustvenega sveta reševanje problemov radovednost občutljivost VESTNOST sposobnost odlaganja nagrade v korist nekega bolj oddaljenega cilja, sposobnost uravnavanja impulzov v kolikšni vztrajnost prizadevnost urejenost SPREJEMLJIVOST meri je posameznik empatičen, altruističen, pripravljen pomagati in zaupljiv, ter manipulativen, ciničen in brezobziren empatija - simpatija vedenje pomoči prosocialnost Obravnavana starostna kategorija dečkov v naši raziskavi se nahaja v obdobju la-tence (Freud. 1986), tako da ne bi bilo smiselno pričakovati sprememb v razvoju osebnostnih lastnosti. To je obdobje, namenjeno za pridobivanje kognitivnih spretnosti in kulturnih vrednot (Miller, 1983). Po Eriksonu (1976) je to obdobje delavnosti, ko je otrok najbolj dojemljiv za pridobivanje novih znanj in pravega odnosa do dela. Otrok skuša osvojiti spretnosti, katerim njegovo okolje daje pomembno vrednost. S tem se sooča s potrebo po priznanju zaradi produktivnosti. Za uspešnost v šoli (napredek v branju, pisanju, računanju, pridobivanje gibalnih spretnosti,...) bo ustrezno nagrajen in pohvaljen s strani učiteljev, sovrstnikov ali družine. To ga spodbuja k večji delavnosti in k marljivosti. Zelo velik vpliv na oblikovanje samopodobe in pridobivanje lastnega vrednostnega sistema predstavljajo torej vrstniki, starši in učitelji. Vrstniki so pogosteje vplivni na področjih, kot so glasba, prosti čas, starši pa imajo večji vpliv na izobraževalne načrte, moralne in socialne vrednote ter življenjske odločitve (Zupančič, 2000). Otrokova samopodoba bo vplivala na to, česa vsega se bo lotil, kako dolgo bo vztrajal, kako se bo obnašal v odnosu do sovrstnikov in odraslih (Horvat in Magajna, 1987). METODE DELA Vzorcc merjencev (shema št. 2) je zajemal dvaindevetdeset učenccv osnovne šole Kette in Murn iz Ljubljane. Mcrjenci so bili učenci prvega do petega razreda osnovne šole, niso bili oproščeni športne aktivnosti iz zdravstvenih razlogov in so bili na dan testiranja klinično zdravi. Osnovni vzorcc dečkov je bil razdeljen v več skupin. Posamezna skupina jc zajemala dečke istega šolskega razreda. Shema št. 2: Vzorec merjencev ločeno po razredu razred število starost (leta) 1 17 7,60 ± 0,33 2 15 8,56 ± 0,37 3 30 920 ± 0,56 4 18 10,44 ±0,25 5 12 11,5810,36 Za merjenje osebnostnih lastnosti je bil uporabljen osebnostni vprašalnik Velikih pet za otroke (Big 5 Personality Inventory for Children), s katerim se vrednoti pet osebnostnih dimenzij (Little in Wanner, 1998), (shema št. 3). Avtorja sta vprašalnik preizkusila na vzorcu 719 osnovnošolcev. Ugotovila sta visoko zanesljivost in veljavnost vprašalnika. Tudi na slovenski populaciji so bile ugotovljene dobre merske karakteristike (Pislak, 1999). Meritve so potekale so januarja in februarja 1999. Vsi merjenci so bili s potekom meritev predhodno seznanjeni oz. so bili s tem seznanjeni njihovi starši. Starši so morali dati pisno soglasje za vključitev otrok v testiranje. Meritve osebnostnih lastnosti so vodili ustrezno usposobljeni merilci. Zbrani podatki so bili obdelani s statističnim paketom SPSS. V prvi fazi obdelave podatkov so bili za vse spremenljivke izračunani osnovni statistični parametri. Uporabljen jc bil program Descriptives in program za testiranje normalnosti porazdelitve (test K-S).V drugi fazi obdelave podatkov so bile testirane razlike v merjenih spremenljivkah med posameznimi šolskimi razredi dečkov. V ta namen je bila uporabljena enosmerna analiza variance v programu Oneway. REZULTATI Analiza variance osebnostnih spremenljivk kaže (preglednici 1 in 2), da se dečki posameznih šolskih razredov značilno razlikujejo lc v ekstravertiranost i. Pregled aritmetičnih sredin pri testih osebnostnih lastnosti na splošno kaže na malenkostne razlike med dečki posameznih šolskih razredov. Preglednica št. 1: Rezultati analize variance osebnostnih spremenljivk Opis spremenljivke F p (F) Raz. St. A.S. s.o. S.N. Min. Maks. Sp. m. /,g. m. K-S (p) nevrotieizem 1,08 0,37 1 17 20,35 4.12 1,00 14 29 18,23 22,47 0,94 2 15 21,00 3,95 1,02 14 28 18,81 23,19 0,73 3 30 21,27 3,86 0,70 15 30 19,83 22,71 0,47 4 18 22,61 4,90 1,16 11 34 20,17 25,05 0.34 5 12 22,83 3,07 0,89 19 30 20,88 24,78 0,93 ekstravertiranost 3,21 0,02 1 17 1 1,06 3,65 0,88 9 19 9.18 12.93 0.45 2 15 12,67 2,99 0,77 9 17 11,01 14.32 0,94 3 30 14,17 4,27 0,78 9 21 12.57 15,76 0.50 4 18 15,00 4,55 1,07 9 19 12,74 17,26 0,34 5 12 15,50 4,34 1,25 9 20 12,74 18.26 0,62 odprtost 0,78 0,54 I 17 27,53 5,11 1,24 18 33 24,90 30,16 0,14 2 15 28,47 4,75 1,23 21 34 25,84 31,10 0,77 3 30 29,47 3,94 0,72 22 36 28,00 30.94 0,98 4 18 27,89 4,89 1,15 18 36 25,46 30,32 0.93 5 12 27,33 4.68 1.35 18 33 24.36 30,31 0.72 vestnost 0.33 0,86 1 17 27,59 4,61 1,12 19 34 25,22 29,96 0,71 2 15 27,33 4,45 1,15 17 33 24,87 29.80 0,84 3 30 27,40 3.72 0,68 19 33 26.01 28,79 0,84 4 18 27,17 3,01 0,71 21 32 25,67 28,67 0,85 5 12 26,08 2,50 0,72 20 30 24,49 27,67 0,45 sprejemljivost 1,36 0,26 1 17 28.59 4,93 1.19 20 35 26,06 31.12 0,73 2 15 27,87 5,26 1,36 17 36 24,95 30,78 0,97 3 30 30,20 3,80 0,69 23 36 28,78 31.62 0,52 4 18 30,83 3,40 0.80 26 36 29,14 32,52 0,82 5 12 29,42 4,52 1,31 19 36 26,54 32,29 0,97 Legenda: F F koeficicnt P (F) značilnost F koeficienta Raz. osnovnošolski razred Št. število mcrjenk (od 1 do 5) A.S. aritmetična sredina S.O. standardni odklon S.N. standardna napaka Min. najmanjši rezultat Maks. največji rezultat Sp.m. spodnja meja intervala zaupanja (ob 5% napaki) Zg.m. zgornja meja intervala zaupanja p (K-S) značilnost Kolomogorov (ob 5% napaki) in Smirnovega testa Pri nevroticizmu in ekstraverliranosti zasledimo enakomerno večanje rezultatov. Najmanjše vrednosti aritmetičnih sredin so tako pri nevroticizmu kot pri ekstraverti-ranosti v prvem razredu, najvišje pa v petem razredu. Rezultati v testu odprtost se nekoliko povečujejo do tretjega razreda, kjer sledi preobrat in padanje rezultatov do petega razreda. Padanje rezultatov je vidno tudi pri vestnosti, kjer je rezultat v petem razredu celo slabši od rezultata v prvem razredu. Kar se tiče sprejemljivosti, ugotavljamo le minimalno nihanje rezultatov. Tudi pri primerjavi aritmetičnih sredin zaporednih šolskih razredov dečkov med seboj, ni ugotovljenih značilnih razlik. Edina značilna razlika je le med prvošolci in tretješolci v lastnosti ekstravertiranost. Primerjava vrednosti ostalih spremenljivk ne kaže značilnih razlik niti pri primerjanju vrednosti doseženih v prvem in petem razredu. Preglednica št. 2: Značilne razlike v osebnostnih spremenljivkah med dečki nekaterih šolskih razredov Spr. Opis spremenljivke F p (F) Raz. Št. A.S. S.O. S.N. Min. Maks. Sp. m. Zg. m. EKS ekstravertiranost 6,36 0,02 1 17 11,06 3,65 0,88 2 19 9,18 12.93 3 30 14.17 4,27 0,78 5 21 12,57 15,76 DISKUSIJA Med dečki različnih šolskih razredov so bile ugotovljene statistično značilne razlike le v osebnostni dimenziji ekstravertiranost, v kateri so starejši dečki dosegali višje vrednosti. Ekstravertiranost kaže na otrokovo dinamičnost, energičnost in interes do novosti. Bolj ekstravertirani se aktivneje vključujejo v svet ter so bolj družabni in zgovorni. Vstop v šolo pomeni za otroke drugačen način življenja. Začnejo se družiti in komunicirati s sovrstniki. Poleg tega postajajo bolj radovedni in kažejo velik interes do učenja oz. sprejemanja novih znanj. To kažejo tudi višje aritmetične sredine v dimenziji ekstravertiranost pri starejših dečkih. Podobne rezultate so ugotovili tudi drugi raziskovalci (Anthony, 1973; Buyst, De Fruyt in Mervielde, 1994). Menijo, da rezultati v dimenziji ekstravertiranost naraščajo do enajstega oz. dvanajstega leta starosti, nato pa začnejo upadati. Razlog v povečevanju vrednosti v dimenziji ekstravertiranost pri mlajših šolarjih so najverjetneje posledica intenzivne socializacije s sovrstniki. Otroci obravnavane starostne kategorije se po Freudovi teoriji (1953 in 1986) nahajajo v fazi latcnce, za katero jc značilno obdobje relativnega mirovanja v smislu kvalitativnega razvoja osebnostnih lastnosti. Za to prehodno obdobje niso značilne velike spremembe, kar potrjujejo tudi naši rezultati. Spolna energija otrok naj bi bila usmerjena k socialni dejavnosti, k navezovanju stikov s sovrstniki in medsebojnemu komuniciranju. S to Freudovo tezo bi lahko razložili višje vrednosti rezultatov na dimenziji ekstravertiranost pri višjih razredih. Po Freudu naj bi se začela pospešeno razvijati tudi samopodoba, ko se otrok začne zavedati svojih sposobnosti in postajati vedno bolj samokritičen. Lahko bi rekli, da ga začne skrbeti, kako se bo znašel v novem socialnem okolju in kako bo sprejet s strani družbe. S tem bi lahko razložili malenkostno naraščanje rezultatov na dimenziji nevroticizma. Po Eriksonovi teoriji (1976) naj bi bilo obravnavano starostno obdobje namenjeno razvoju delavnosti in pridnosti, ko otrok skuša osvojiti družbeno priznane spretnosti. V našem primeru lahko opazimo najvišje rezultate na dimenziji vestnosti pri prvošolcih, ko si otroci verjetno želijo pridobiti zaupanje učiteljev in se jim prikupiti. Rezultati v odprtosti in sprejemljivosti nihajo, vendar prav tako ne moremo ugotoviti nikakršnih tendenc njihovega spreminjanja. Na splošno pa ugotavljamo, da se v obravnavani starostni kategoriji ne more govoriti o tendenci razvoja osebnostnih lastnosti v smislu nove kvalitete, z izjemo potrditve o pospešeni socialni dejavnosti. Ugotovitve kažejo, da je stanje osebnostnih lastnosti pri obravnavanem vzorcu dokaj stabilno, kar smo predvidevali že na podlagi preučevanja Freudove in Eriksonove teorije. LITERATURA Anthony, W. (1973): The development of extraversion, of ability, and of the relation between them. British Journal of Educational Psychology, 43, 223-221. Borgatta, E. F. (1964): The structure of personality characteristics. Behavioral Science, 9, 8-17. Buyst, V., De Fruyt, F., & Mervielde, I. (1994): Parental descriptions of children's personality. Psychologica Belgica, 34, 231-255. Costa, P. T . & McCrae, R. R. (1985): The NEO Personality Inventory manual. Odessa: Psychological Assessment Resources. Costa, I'. T., & McCrae, R. R. (1992): Revised NEO Personality inventory and NEO Five-Factor Inventory - Professional Manual. Odesa: Psychological Resources. Digman, J. (1994): The Curious History of the Five Factor Model. Psychologica Belgica, 34, 1-20. Erikson, E. H. (1976): Omladina, kriza, identifikacija. Titograd: Nip I'objeda. Freud, S. (1953): Pie standard edition of the complete work of Sigmund Freud. London: Hogarth. Freud, S. (1986): Budučnost jedne iluzije. Zagreb: Naprijed. Goldberg, L R (1981): Languaguc and individual difference. Review of Personality and Social Psychology, 2,141-165. Horvat, L., & Magajna, L. (1987): Razvojna psihologija. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Kohnstamm, G. A , Mervielde, I., Besevcgis, E., & Halverson, C. F. (1995): Tracing the Big Five in parents' free descriptions of their children. European Journal of Personality, 9 (3), 283-304. Little, D., & Wanner. B. (1998): Validity of a big five personality inventory for children (B5P-C). Poster presented at the International Society for the Study of Behavioral Development Meeting. Switzerland. Miller, P. II. (1983): Theories of developmental psychology. San Francisco: Freeman. Norman. W T. (1963): Toward anadequate taxonomy of personality attributes. Journal of Abnormal ana Social Psychology, 66, 574-583. Pislak, A. (1999): Preizkus vprašalnika Velikih pet osebnostnih lastnosti na slovenskih osnovnošolcih Diplomsko delo, Ljubljana. Filozofska fakulteta. Thurstone, L. L. (1938): Primary mantal abilities. Chichago: University of Chichago Press. Zupančič, M. (2000): Panika. Širimo psihološka obzorja 4, 2-6.