Št. 48.
NJ. VIS. KNEGINJA OLGA NA »PRAZNIKU GOZDA«. Dolga leta je tudi pri na«
že uveden »praznik gozda«, dan, ki Je posvečen propagandi za čuvanje gozdnih nasadov in spoznavanju njih vrednosti ter praktičnemu delu in pomenu pogozdovanja goličav. Tudi Beograd je prejšnjo nedeljo lepo proslavil ta praznik ter so na Banjici vsadili drevesca Nj. Vis. kneginja Olga, kar nam kaže slika, za njo pa ministri vojske, prosvete in gozdarstva, predsednik beograjske občine in podpredsednik Rdečega križa
Dva jubileja delavnega moža
Oni dan je obhajal svoj 80. rojstni dan g« Penič Martin, usnjarski pomočnik pri jf% Zagodetu Ivanu v Brežicah, ln proslavil 60-letnico pomočniškega dela. Rodil se je 2. novembra 1. 1859. v Pečicah, občina Podsreda, ln Je vstopil za usnjarskega vajenca leta 1876. pri g. Leiterju Karolu v Brežicah. V teku let so se menjavali gospodarji, le hiša ln naš Martin sta ostala, saj je Martin že 63 let pri eni hiši, vedno pri istem podjetju. NI se naš Martin dosti brigal za svet itt politiko, živel Je le delu, bil je vedno marljiv in zvest svojim gospodarjem. Pa ne mislite, da je Martin z 80 leti odložil delo, 8e vedno hodi krepko po. delavnici in si sinil vsakdanji kruh. Čeprav usnjarsko delo ni lahko, se Martin nikdar ne pritožuje* Delo mu je življenjska potreba. Čast neumornemu delavcu, zvestemu pomočniku in ■rčno dobremu človeku! K obema Jubilejema mu iskreno čestitamo!
LEP JUBILEJ ZVESTE NAROČNICE. V vasi Debro št. 34 pri Laškem živi 88-letna mamica ga. Marija Rebolj, vdova po železničarju gosp. Leopoldu Rebolju. Gospa Reboljeva praznuje 35-letnl jubilej, odkar Je naročena na list »Domovina«. Kljub starosti še vedno prebira poleg »Domovine«
Sedaj, ko je svet spet okužen z vojna mrzlico, ko sosed nI varen pred sosedom» ko močnejši pritiska na šibkejšega niti povsem nevtralne države ne morejo ostati brezbrižne ob strani.
Bombni napadi iz zraka so tako orožje* Id se ga moderne vojske v veliki meri poslužujejo in utegnejo nemilo presenetiti nič hudega slutečega meščana. Človek mora kakor krt globoko pod zemljo v rove, kamor s svojim učinkom nič več ne sežejo stotine kilogramov težke bombeč Strokovnjaki so že Izračunali, koliko metrov debela železobetonska plast more človeka dobro zavarovati. 8 praktičnimi izsledki obogateni tehniki grade po vseh večjih krajih protiletalska zaklonišča, da bodo v nevarnem času zaščitena življenja otrok, žena ln starcev.
Eno teh zaklonišč bo pravkar dograjeno v nasadu na Kralja Petra trgu pred sodiščem. To je rov z dvema vhodoma iz Dalmatinove ln Tavčarjeve ulice. Je kake trf metre pod zemljo ln ves je podprt in zadelan s tramovi. Kar so zemlje Izkopali, so jo nasull na streho.
tudi Vodnikove knjige. Jubilantka se Jo rodila v vasi Močilno pri Radečah za Martinovo 1851. kot hči kmetskega posestnika Martina Ojsterška in Helene Zdovc. Vseh otrok je bilo 14, a je ostala živa samo še ona. Od doma je morala že kot 7-letni otrok ter si služila kruh v šmarjeti pri Rim. toplicah, Šmlklavžu nad Rim. topi., nato v Ljubljani, kjer se je leta 1883. poročila z Ljubljančanom, železničarjem, gosp, Leopoldom Reboljem, ki je bil svoj čas vrvar, nato pri železnici, kot nosač na ljubljanski postaji, po izpitih zavlrač, nato vlakovodja, po bolezni premeščen v Trst, kot pisar, nato v Gradcu kot vratar, nato 6 let v Celju v isti službi, leta 1903. pa sta z jubilantko zgradila v Debru pri Laškem hišico in je mož stopil v pokoj. Se danes hrani ga. Rebolj, potrdilo od 1. VU. 1905., ko je njen mož naročil »Domovino«, tedaj izhajajoče v Celju, katere zvesta naročnica je tudi sama. Moža je izgubila 11. sept. 1920., d očim je njegov brat železničar g. Pavel Rebolj padel na Zaloški cesti v Ljubljani ob priliki železničarsko stavke 1. 1920. Jubilantka je še čila in zdrava ter ima edino željo, da bi še dolgo vrsto let prebirala »Domovino«, za katero kljub skromni pokojnini z največjim ve-seljem žrtvuje vsak mesec redno naročnino. Tudi ml Ji kličemo: »Se mnog« zdravih let!
V Ljubljani
grade
zaklonišča
Najnovejše
POJASNJEN DOGODEK PRI VENLU. Dne 8. t. m. se je primeril tik nemško-holanske meje pretresljiv dogodek. Nemci so zajeli dva uradnika angleške tajne službe. Zdaj se je izkazalo, da sta ta dva moža kapetan Stevens ki mr. Best. Oba vidimo na tej sliki
BIR RONALD CAMPBELL, dosedanji angleški poslanik v Beogradu (civilist na desni), Je prevzel diplomatsko zastopstvo Anglije v Parizu
KAKO RAVNATI S PLINSKO MASKO! V vseh nemških šolah se morajo učenci zdaj učiti ravnanja s plinsko masko
ANGLEŠKE LADJE, natovorjene z živili, se bližajo domači obali
KOSILO NA PODMORNICI. Posadka nemške podmornice pri obedu
MED BODEČO ŽICO. Nemški vojaki prepletajo jarke na zapadnem bojišču z bodečo žico
NEMŠKI UJETNIKI NA ANGLEŠKEM. Angleži zaposlujejo nemške Vojne ujetnike pri poljskih delih. Jetniki, ki govore angleški, imajo na na hrbtu posebno oznako
FRANCOSKI OKLOPNI AVTOMOBILI. Posnetek a zapadnega boJMMa
križem sveta
UAŠA LADJA ŽRTEV VOJNE Z MINAMI. Tovorna ladja »Carica Milica« — last Jugosl. LUoyda —, ki je zadela z vsem tovorom na mino in se potopila. Posadka se je rešila
m
ki sta jo raztrgali dve lini
FRANCOSKA ARTILJERIJA zavzema ponoči položaje na francosko-
nemški meji
ANGLEŠKI KRALJ JURIJ VI. IN KRALJICA ELIZABETA pregledujeta zaklonišča proti bombnim napadom v Londonu
ANGLEŠKI VOJAKI V FRANCIJI pomagajo v zaledju prebivalstvu pri
poljskih delih
PRAVA MED RUSI IN JAPONCI. Sestanek ruskih in Japonskih častna meji za ureditev razmejitvenih vprašanj v Mongoliji in Mandžuriji
NIC VEC CVETIC! V berlinskih umetnih vrtovih ne smejo zaradi vojne gojiti nobenega cvetja več. Ves prostor se mora porabiti le za povrtnino
Tedenska kronika ——— i« i «
REŠEVANJE NA MORJU. Trije letalci, ki so morali zasilno pristati na morju, prestopajo lz gumijastega čolna v rešilno ladjico
- iS
.S.;;
- m vmm, i „ ~ - - *—mm/tmi ~ ... . ^ > ---
SLOVO OD POTOPLJENE LADJE. — Prizor na morju. Reševalne čolne s potniki
so spustili v vodo
« psed nehaj dnevi se Je Bdelo, da se bodo na»peo*|e po mirni poti. Medtem pa so prli» aort mpletljajl « «feg to	i«wtf s M
MINE IŠČEJO. Britska mornarica razpolaga s posebnim brodovjem iskalcev min, ki so po dogodkih zadnjih dni marljivo na na delu

• "
SPORTISTKE. Pri vsaki Moskvi pokalno poleg vojaštva