Posr4mezna stei^rillta stane X Din, Leio IV.» šlev. 112. V Cellu, sobota due 30. septembra 1922. Mttkn mim v «vim. 01Z. '" ** l^^^^^^^^^^^^V ^^^^^^^^^^^^^^^^l^l^^^A. r^^^^^^^^^^^^^^^^^r^ ^^^^^^fll^^^^^^^^^r ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^m ^H^^^^^r^^ ^^^^ffwHBS Stane letno 48 Din, mesečno 4 Din, za lnozemst.vo letno 120 Din. -•• Oglasi za mm viSine stolpca 40 p. Reklame mod tckstom, osmrtnice in zahvale 50 p. Posamezna SteviJka stane SO p. Izhaja vsafe toreBs, četitelt fin soboto. Uretfni&tvo Strossmajerjeva u!. St. 1, I. nadstr. Teicfon St. 53. Upravnl&tvo Strossmejerjeva »1. St. 1 pritUčje. Telefon št. 65. ts=3 Račun kf. poStnega čekovnega urada štev. 10.066. =S 0 bodočnosti Slovanov. V novi reviji »The Slovoiuan Rev!- cvv«, ki jo izdaja Sero Watsoo, je pri- ot/üil predsednik čehoslovaške repirbliike Masaryk čla-nek pod naslov-mn »Tne Slavs after the War«, jz ka.terega hoče- mo posneti najvažnejše tofike. Avior praivi, da se moramo najprejc vnrasati. ali je nrogoče o Slovan Hi in o Slovan- stvu go-vonti ko>t o kulturni hi politieni celoti. Na ta način stojimo Pred stanm vprpjšanjcm slavizma-, ozironu pansia- v'izma. Resmica je, da z vojno csvobojcni in ncorganiziTaiii' slovanski narodi na- ravno težijo k panslavizmu. Ujedinjc- nim silovamskiim narodom priporoeay) politiki in teoreti'ki slovansko. vses'-o- vamsko poliitiko. Na drugi strani pa zo- pet slišimo, da je v voini pansiavizcm j dosegel svoj cilj in izvršil svojo iialoRu. Tega na-züra-iuk je nemski slavist Diels, ki jc izdal knjižico o SlovanSh. Slovanski narodi, eeprav iina.io vsa-k /v. se lastrao Uteraturo, so ohranili tol'Ko skupiega, da iih že samu jezikovaia so- rodnost zbližuje. Ce primerjamo slovars- ske jczüke, vidiimo, da so si Slovani bo» sorddiiii, nego Romani in German! med seboj 'in se razumejo Uižje, k;ir jc velifcc važnosti za književcn in čraktieen silk. VU)ja sodba ne temelji na jezikoslovjn, ampalk na praktičnem spoznavanju s?o- vamskih jezikov in literature. Slovani in- tnajo eno'üne geografičnc celote, ker jih RiUTi'Uini in Madžari dele v severne in v južnc Slovane. Edinost slovanskih narn- dov iina gotovo stopiinjo gospodarske m diisewie kulture v obce. Samo Cehi so | na kulturni stopnji, ki je blJžia zapati- iiiin narodoan. Tcžko ie določiti naspro'i tcn-iii faktorju, ali se more govorifc o unitarni sorodnosti. S stališča znanosti ni v tej siTieri še nič signnno dtoloceiieff«*. ZgodoviiT&ko dejstvo. jc. da so se slovan- ski naroidi paralelmo razrvi.iali, da mo tvorili celoito, ki' je jezikov.no in kuTtitrrro diferenciira'la. Na zgodovi'no slo"va.nskili naroKJov je vplivala bizantinsika, rimska, nemS^a, pruslka, ta^tarska in turška zgodovina. Rcsnica je, da so sIovanskL narodi se:.seljencev. V Pragi iniajo Rusi svoje vseučilišče in gininazijo. raivnotaiko na- staia ukrajims'kO' vscuci'li'sce. CchosTo- vaška se jc pribHžala za časa vojne tu>cil s svojimi legija.mi. Močna nuska emigra- cija živi tudi r.a Nemškcm ( v Berlinu), v Pairizu, Rimu. na Angleškem in v A- mcrvki, povsod vodiio vezi z zapadnrnil rarodi. Kakor so gojili Rusi im vsi kul- turni Slovani pred vojno vza.iennriO'St 7 zaipadnimi narodi, tako Jo se danes. Po- sebno veliike važnosti je razmerje öo nemšikcga naroda, bodisi z ozirom na sosedß'tvo, bodisi kol narodina manjšrna. Kar je za severne Slovane Nerneiia. ?o je za južne Italija. Bližina in sosešČTna zclo vpli.vatc in odločiijcte gospodarsT\-e odnošaje. (Konee pri'hodnjic.) Shod SLS v Celju. V ccljsk&m Nar. dornn se je vršil v nedeijo 24. septenrbra shod Sloven. Ljudske strankc. Shod kojega se je udeležilo 800 ljudij, izmed teh mnogo žensk in šoloobvezne mlaidl- lie, ki je 'prišla i;a shod iz ceiikve, je po- tekel povsem nirtvo in rairno. o-tvonl ga je o:dvetnik dr. Ogrizek, ki je imeiio- val za predsednika shoda poslancn Krajnea. za podprcd'sednika sebe ter r.a. tajnika duhovnika Krajnea. Kot prvl je govoril 'poslanee dr. Korošec, ki se jc pečall z zunanjepolitienim. vprašanjem ter je pri tern hvalil dalekovi'dno dipio- matično akcijo boljševikov, ki da so si znali zasigurati prijateljstvo sosedov T»a vzhodu, severu in jugu, sarno da ima>o proste roke napram zapadni Evropr. Ravnanje Francije z Neničijo smatra ar. Korošee za škodljivo riaši državi. Hr. Korošec s/matra naš zunaniepoliticen po- ložaj za slab, povedal pa nain je, da smo kljub ternu dobre volje: »kralj je v ino- zemstvu, Pašič hodi po kopalisčih in zn dr. Nineiča se pa sploh ne ve. kje da ]e«. Morda jih jc mcd tem g. Korošec že na- šel, njegove ovčice pa jih naj le še rtii- prej iščejo. Mali antanii je napovetfaf dr. Korošec razpad, on pa je že poiska! dnige političnc smernice in zveze: te so katoliška stranka v CSR in popolarl v Italiji, ki jih vodi don Sturzo — danaSnjl vladi v SHS kliče dr. Korošec »roke proC od Slovenije«. Izza zagrebškega kon- gresa si obeta govwnik razpad .JOS fcr pravi. da se jc z SLS pred kongresom in po 'kooigr-esu zaupno govorilo radi so- delovanja v vladi pri event, novi konste- laciji. V novo vlado še ne misli vstoplti, ker je še preveč gnoja in bi ^smrdel! iiKli mi katoliki«. Po govoru dr. Korošca ie prceej&cri del zborovalcev zapustiil dvorano. Na- stopil je drugi duhovnik dr. Hohnjec tz Mriribora. ki je primerjal na§o državo z vJa'kO'in, ki je ubtical med Poljčiinamr in Pcvnikvo, ker je bij stroj preslab. t)r. Hohnjee meni, da dokler ne pade Pašič in z!i dull Pribieevie, ne pride državn \z blata, strmečiim verniim posluSalcem >e povedal tudi novico pretresljivo, za'kaj se JDS In SKS npirate reviziji ustave — radi kawcelparagrafa m slcnvcnsika JD5 še poscbej radi mariborske oblasti. Dr. Kukovec ni Slovenec, hoče pa vladati v marfborski oblasti. Oledc šolstva >c I je izjavil dr. Hohnjec: Mi no bomo nllt- dar dopustili. da bi kaki srbsk'i minister vla'dal katoliškemu sloveiiskem.ii Ijaitl- stvu v pogledu sole«. Za g. Hohnjecern je govoril §e pos?a- nec Krajne, ki je giajal SKS, ker ni'c; ni storila za kmeta. Nato so^ bile spreje^e res-olucije. Za tem se je oslasil k besedl še neki invalid iz celi. invalidskega d;o>ma, ki je prosi'l poslanee, naj se zawamejo za invalide in uipokojeni major %. Bmr- nik. I .„..,___ ___________________ Shod je bil prava slika tistih, ki kn- ee, glejte kako je slabo, vsi so goljufi in faloti. samo mil znamo in samo ml srno posiejii — ljudstvo ti pa ne misli fn veruj nam, saj mi smo ii'Ceniki Krtetovl na zemlji m ml ti ukazivjemo, da verja- liicš nam, sicer boš piokle.to! Ljubljanske obciitske volitve pov- zrceajo vsem politienim strankam dosti skrbi. Rok za vlaganje kandidatslkih list priene že 10. oktobra in poreee 20. oXr. Ker je v vseh vecjih strankah mno^o nesoglasij, je danes težko prorokovarl bodooo ko-mbinacijo. Toliko pa izglecsa za verjetno, da stara protideiniokratsJca koalicija ne ostane skmpaj in da je tr- čunati z izprememibamr in novlmi koaTr- cijami. Kakor znamo abstoja tudi v vr- stah demokratske stranke velik razdor med ssknpino krog »Slov. Naroda« in ta- kozvajio mladinsko' grupo, ali da se !z- razimo jasnejše med sk.upino »Slov. Na- roda in sedanjo oticijelno deonokratsäfco stranko. Interes stvari in Ljubljane za- i btcva, da je gospodom v Ljubljani, stva/r j za kojo se gre, vse — osebe in oselbn! ' razidori pa postranska stvar. ki ne sme i v tem vain em momentu igrati prav no- j bene vloge. Računamo na treznost in pričaikujemi) skupinega dela im nastopa v tej smeri, prieakujemo pa tudi nasK>- nilA-e na kako sorodno grupo, da se o- mogoči resnična delazmožniost. AVD nam Ljubljana ne šteje v z-lo. si ji (fo- volimo v tem pogledu za vpogled stavSti Celje, ki ima tudi vse istc stranke kaftor Ljubljana, pa je vendar odločala pamct in treznost, ill danes morenio reči, da ?e Celje delazmožno i.n da smo ustvarrti I priliike, ki nam niso v nečast. Ljubljana si upravičcno' prisvaja mnogo upliva na ven, naj bi nam pokazala zares nekaj dobrega vplii.va, ki. bi ji bili mi vsi zana hvaležni in bi samo dobro uplival na na»- šc medsebojnc odnošaje, ki kriee po tslt:- čiščenju in ozdravljenju. Tudi pri knezoškolijstvu v Celovcu iniajo za nas gluha lišesa. Pod tem na- | ^lovom priinaša »Koroski Slovenec« v ; svoji .zadnji Stcvitki sledeče: Pretekli te- 1 den sta bila naša slovenska posla.ica pr: knezoškofu gospodu dr. Adamu Hester- ju v aivdijenci, da mu razjasnita naSe zclje in zahteve ter izposlujeta odstranv- i tev razlienih nedostatkov na cerkvonem polju, ki so postali po plebisciitu pre- sinno, vestno sestavljeno sipoimenico, Ki osvetluje s strani knezošikofijskega ov- dinarijata nam v škodo ipovzročene :iz- premembe narodnega in jezikovncg-a znaeaja. Nadejali smo se, da bomo rm- šli upoštevanje in razumevanje vsaj pri cerkvcni oblasti. Toda varali smo se. Ka- kor izvemo, gospod knezoškof izroeenc mil sjpomenice ni hotel vzeti na znanje, marveč je is to gospodorna poslancema vrnil z ne preveč vljudmmi očitki in vr- govori. Narodnc silovensko iiudstvo i.u Koroškem smatra tako preziranje nasih opravičenih pritožb in želj za žalitev in si bo znalo poiskati pota, ki vodijo mimo celovškega ordinarijata in gospoda kne- zoškofa. Ako sc narn usiljuje boj tudl s te strani, ga spreiinemo, ker nrkdar m nikoli ne bomo soglašaii s tern, da b! «e vršila nad nami avtohtoimimi koroškimi S.iovenci katerikoli masilja. Narodna >nn'K2 krcdit v zit:is<- ¦¦ 100 mi- !;.Ciov dinars \ ki pa i:: ugouiia te.i sn- totevi. Sklep upravnega odbora Narodnc banke je izzval v finančnih in trgovsklli kroßih splošno zadovoljstvo. Odobrcn pa je bi'l kredit, 70 milijonov dinarjev, za katerega je prosil minister dr. Žerjav zo. prchrano pasiv^nih krajev. Važna sprememba draginjjskih e pretresal vladni predlog za povišanje draginjskih doklad za castnike in prov. poštnc uslužbeincc. Poslanec dr. KuKo- vec je izjavil, da se naj istočasno, ko se poboljša položaj nekaterim katcgorijair!. Tiajniijnejše ukrene za vse skupine jav- nih nameščencev. Predlaga. da se odpia- vi Tnaksimiranje diraginjskih doklad pri usilužbencih in da se odpravi- IV. in V. draigitniski razred ter se vsi nameščenci uvrstijo v tri dragi-njskc razrede. Finan- cni minister je povdarjal, da je treba ao- hodke povišati, ket je stanje državnTh nameščencev res bedmo. Odbor je bri mnen'ja, da se mora poinagati javniim -na- meščencem. Ruska nota naši vladi. Dr. Ninoiu }c prejel i'z Moskve spamenico, v kateri ?z- javlja sovjetska vlada, da ena zapadnTli držav ni storila primernih korakov ^a odstrainiitev nevaimosti, ki bi lahko Po- tegnila tudi mnoge druge nezainteresi- ra'ne države v vojni vrtraec. Potreben je miroljubni vpliv. Turškemm naroön nai se prizna pravica do obnove popolne stivereniitete v ,Carigradu in nad mor- skimi ožinami. Svoboda morskih ožin je potrebna le državam okoli Črnega mor- ja. Vlada sovjctski Rustic protestrra. oa si zapadine države prilasčujejo pravfcc Rusijc in z njo zvezanih republik. Grški kral.i Konstantin se je odpo- vedal prestolu. Zvečer 27. tm. se je od- povedal grški kralj Konstanti'n preatoTu, istočasno je naslovil na grški narodi pro- klamacijo, v kateri povdarja, da je spo- stoval dolocila ustave in da ie sitoriil vse, kar je bilo inogoce in dovol'jon-o za o- brannbo narodnih interesov. »Da si he- 1 en ski narod more ohranrti svoje interese se odpovednjem kraljevski oblasti. Moj najstarejši sin Jurij naj izvršuje kraljev- sko oblast!« Ko'necno izjavlja. da je prf- pnwljcn boriti se na celu vojske za dr- žavne kiterese, če smatrata vlada ini ns- rod, da je to domo-vini v korist. j Grški kralj v rokah upornikov. Kje- volucija vojske in mornarfcc je zmago- vita na vsej črti. Kralja Kons taut in a so dobi'li iiporniki v svojo oblast, ki pa rav- najo ž Jijjm spoštljivo in S& euvajo pred razjarjeno množico. Revolnoija se je razširila tudi na pokraikio. V Venizelosu viaijo odrcšenika in težko pričakuje^o njegovega prihoda. Dit- 2S. tm. je prise- gel novi kralj Jurij na ustavo. Dalekosežne zahteve Kemal pa§e. KenialKsti nocejo sprejeti rnirovnih po- gojav zaveznikov. Kemal paša zalitevn umik angleškega brodovia Iz rn'orskih ozitn, vrhiitcga bo zahteval, da zapusie grške eete Tracijo. V Londotnn se opaža vsled tega velika nervoznost, ki je vp.II- vala tudi na borzo. Fvropejci se sele v veliki'h množicah iz Carigrada. Zveza narodov proti prostitucU^ Zveza narodov je v plenarni seji 25. tm. sprejöla Tesolucijo glede odprave prs- stitucije. Spanska ni glasovala. Državni svet ima prvo sejo 10. dkt. tega leta. Celjske ni»vic^a. Občnl zbor celjskega liudskega vsc- učilišča se je vrsi'l v torek 26. sejit. t. l. ob 20. uri v risalnici deške mescansxce sole in to ob zelo lepi udeležbi. Prccv- sednik g. vlad. svetnik Lile.k je pozdra- vii navzoče ter poročal med drugim' tu- di o stanju društvene blaRajne in je do- bil po pregledu racunov absolutorij. Do- se danji tajmik g. nadučitelj Jošiko Bizjak je poroeal o svojih poslih, kar se je tiKfl vzelo z odoibrenjem na znanje. SklenRo se je jmeti letos razun rednih predavä/nj (vsakih 14 dni) tudi še teeaje za že omc- njene prodmete. Prvi tečaj bo iz srbo- hrvaščine, kjer bo prednašail strokov- äija'k, učitelj g. Adolf Radic. Prva ura Sz tega predmeta se bo vršila dne 10. dkt t. 1. ob ^8. uri zvečer v risalnici desTce meščanske šole. Poučevalo se bo srbo- hrvaščino skozi mesecai Oktober in no- vember, tedemsko po 2 uri. torej vseg-a skupai 16 ur. Jczikovna snov se bo za ta sicer (kra'tek učni čas taik« zaokrožiTa, da bo vsak slušatelj imel jasno jezikov^o sliko in se bo z domaco pridnostjo kms- lu .priva'dil naši bratski govorici. Kctor se torej nannerava vprsati za ta predtncf, naj pride 10. X. ob 'ttZti. uri v ri-salnico in vpila&a učnino za oktober po 8 Dm: seveda mora biti vrhutega tudi reden član dru&tva, kar staue meseeno (ee sc dotienik še ni dal vpi'sati) 'tudi 1 Din. Dru- gi predmett se bodo prednašali poznej- še mesece. V novi odbor so bi'Ii z vzfkli- kom izvoljoni sledcei: prodsodnilk s- \ladni svetnik Em. Lilek, podpredsedmlk g. nadučitclj Joško Bizjak, tajnica gdč. strak. učiteljica Zofka Dobela'k, blagaj- ničarka gdc. nadučiteljica T\ranka Zu- paočič, knjižničar g. prof. dr. Nikolas Omersa ter odborniki: g. Bo-rštner So- ško, g. dr. Mano Dereani, g. odvet. ka-nd. Rudolf Dobovišek, gdč. Adela Košir, g. Edo Mlinar, priv. nradnik. - ja in IS raznih drugih). Obrtna zadruaa kovinarjev 120 ölanov. 110 pomočnikov, 152 vajencev (S3 kovačev, 26 kolarjev, 8 kleparjeiv, 7 sodarjev, 8 urarjev, 6 zia- tarjev, 6 mehanikov, 6 Mjučavničafjev in 20 raznih drugih). Obrtna zadru^a krojačev 136 članov, 43 pomoonikoiv, 134 vajencev (69 krojačev, 67 šivillj). Obrr- na zadruga čevljarjev 104 člame, 36 po- močnlkov, 85 vajencev (sami cevlferji). Obrtna za'druga mesarjev 103 člane, 25 pomocni'ko'V, 52 ueencev (100 rnesartcv, 2 prekajevalca, 1 snažitelj črev). Obrtna zadruga mizarjev 135 člamov, 56 pomoC- nikov, 82 ucencev (134 mizarjev 1 sitm- gar). Obrtna zadruga ktobucarjev 70 clanov, 3 pomočnike, 6 učencev (saimi klobučarji). Obrtna za'druga pekov 104 člane, 50 pomočnlkov, 122 ueencev f96 peicov, 8 slaščičarjev). Obrtna zadrusa gostilni'carjev 44 cla'nov. 8 natakarjev. 12 licencev (40 gostiku'earjev, 4 kavar- naTjf), D o p i s im Mozirje. Ker dopisna trojica iz Mo- zirja v Slov. gospodarju neprestano in predrz-no išče, naj tudi najdc prvi in zad- nji odgO'Vor. Da je bi] Solkol v Mozlryii po'treben oživljenja in očisčenja, jc res, • pofiosen in vesel pa je danes vsak clan. arnpaik le prirezaval je nove družabne mladike, kv so po njegovem mnenju prc- hitro in prebujno pognale. Ker ni namen pričujočemu spisu, da bi kritično pre- moitTi^ali Sloinškovo delovanie, zato o- menijam samo nekaj potez iz te dobe. V »Zgoidnji Danici« je Slomšek odločno na- stopil proti »novotarjem«, češ »vse lio- če novo biti, vse stare pravice polom'ti; vsi stanovi za svojo srečo letajo. kakor otroci za kresno muho«. Takrat je tndt spisal že po naslovu značvlne odstavke, kakoir »Novi čas, 'novi grehi«, »Malo potožilo';, »Svetla resnica za zmešani svet« i. dr. Ko so se burn! valovi 1848. leta po- legli, se je Sloinsek zoipet poprijel svojih obširneje z-asiiovanih spisov in je iztlat «Apostolsko hrano«, »Dejanje svetnl- kov« in troje »Mo>jzesovih bukev«. Po dolgem bojevanju z gosposko političnc uprave se je 1. 1851. tudi napasled posre- <5ilo njegovim prijaiteljem, da. se je v Ce- lovcu ustanovila »Družba sv. Mohorja-r, koje vodstvo je prevzel znani šolniK Rudmaš. Šlomšek je z na.ivečjim vesc- Ijem pozdravil novo druzbo ter ji je da- Toval 500 gld. in nökaj časa tudi vse do- hodke »Drobtinic«. Ta preimenitna dru- žba je kmalu po svoji ustanoviitvi izdala »Šolo veselega petja za pridino šolsko mladino«; izmed 50-tih pesmic, ki jih je knjižica obsegala, je bilo 30 Slomškovih. Nekatere Slomškove pesmi so se zaracrl sv oje preprostosti tako ipriliubile. da jih Jiudstvo še zdaj rado prepeva kaikor na pr.: »Pre'ljubo veselje. oi kic si domä« i. dr. Pa tudi ljube svoje sole ni SlomŠek: na škofovskem scdežu pozabi'l. Takratni naucni1 minister grof Lev Thun (od leta 1849. — 1860.) je povprasal najodlične.t- ša sloven ska veljaka profesorja Miklo- šiča in škofa Sloniška, za svet, kako naj bi se preustrojilo liudsko šolstvo. Miklošič se je najtcsneje oklenit zahte- ve pedagogov, da gospodui v narodni u- čilnici Je materinski jezik; zategadclj je predlagal ministru, da naj se poucuje v slovenskih krajih izključno le v slovcn- skcTti jeziku, v mestih pa, kjer vectna prebivalstva nemško občuie. naj bi vc- ljaia samo nemščina. Sloinsek pa se je v tern vprašanju positavil na nekako kom- promisno stališče. Predlagal ie natnreiC ministru, da bodi sicer v čisto slovensfclli krajih samo slovenščina učni jezik, a v večjih krajih naj se tudi v slovenskih 3o- lah poučuje nemščina, a nikakoir ne pr©ct tietjim šolskim letom. SlomSek je tudl zahteval, naj se prav tako urede nemšivc sole v mestih in trgih. kjer bi se naj ¦nemško govoreča mladina moučevala tu- di v slovenskem jeziku. Slomšikov preö- los je naposled tudi obvelial. a le v to^ liko, kolikor se je tikal slovenskih Sol. Svoje nazore v pouku nemščine ye Sloinsek jako nazorno izrazil tudi v ^Drobtinicah«: »Nemščina bodi le na- VTŽek omiki, zakaj iz sole, kjer otroci pod'uenega jezika ne razuinelo, prihaja- jo mladi bahači, pa stari berači, prteni kmetski gospodie, pa slabi orači in go- spodarji za zjokati___Kdor svoj mater- ni jezik zavrže ter ga pozabi1 in zapusrt, je podoben zrriCdeneniu piiancu, ki zlato v prah potetpta in ne ve, ikoliko škoae si de'la-----Kar ie oče dobrega prejel oloh in posebuo so dynes odgovoren /a u'boj v Stnigah, ki ga je izvrsil prcrf • ridesetmii i>n štiri lcti zverina, ki že ta- li rat im ipet let (>rej ni bil clan Sokora. to je ravno tako, lea kor ce bi psoy;tl o- nega femed dopismikoy /ato. kor je doivn iz kra.iine, znane po ropi-li iai umonli. / mrliovišccni jc jjri»C taktt, da ga zaliiev^. ne samo zakon ampua živ.i noireba l.iudi. ki j«m inrhoviiia ne gre y slasi, pa ee w tudi namočena v bistro tekači Snviuji. Sevcda sovražnik mrliwyisea tiicii lco- u.iaea. ne rabi. in jc /.üaciiiu za razur::- uost visoke&a.. so:-i)dst\ :i, da bi naj h;v- s, konjač postal . iiarnreč potrebmh prostoroy za pouk m ::MJiSitvo /a vzdrževanie, pntem bo n-;-- e! I. ra^red o^tali ukinjcii in nihee ne v.\ ;!..o bo y bodoonosti še kedaj mislili m jiopoftn zayod. VISJ; '5'iJsKT Svet da.ic- ti»v.lcu /i« S:ivPns:ktj divlino veüke ktwnn- ne v^nosti. S'i li'ini /di norrobno. Ja n tem/Vužnem dcistvii s:_.- sr^Dju, kakor lud) \ •nevarnosii /j obstoi. ki soli dancs j.rt'li, TiMormirano, <\a sliičaino trajna ;iKJ- ui'cv sole sploli ;ic l)o 'istala na kriv.'.i /.nskili incroda.iirii faktor.icy ienivcJr krivila vsch omÜi prebivalcev savins'^e doline, ki so na obxtom za i;::s tolikani y.'i/.neKa zavoda visoko zairtcresirani- ()dldk na^ii torej insiD pove, da }v nanie- ->:;;cv mešč. sole v scciamüi rrostoriTi tLiKajsnjo osnovnc sole popolnoina \z- kijučena. Treba je na vsal< način nc danK* Sols'ko1 pos'o.ije v/difftiiri ali rtazi- c'.aii drugo nadstropie ali pa prizidal! si- jar jc- obstoj iTie^'j. ^o!e onoiiK^oecr.. ^.upan žalsketfa ir^.t je v imoiiii '/.jIskc >ibčine lukaj se mnclc-čeinu jvfcremii Visj. šol. sveta ^. dr. Mii>ctMiii od.'oOno i.'iavil, da .ne more prevzeti odgovonin- s.i. da bi žalska obeitia zaino.i-'ia snn-n prcncsti to. veliko bre.ni". kl bi se s lev.: napiti'lo žalski občini- Ta njegova oei- lnOria izjava je rodila z^orajsnji otllo-k, ki nas je si'lno prescneiil in ruzocara«;. Od'loCili sruo se, da siorinio vse, kar ;e in.lrebno, da iia-'iu ostanc niesč. sola •¦¦ /alcu ohranjena. V Z:\\cu se je konsdtu- ira.l toza-devni odtoor, ki ie l^reyzel ve»c- važno naloRO, da seziiani širse obcin- stvn s sedajijün polo/ajem niešč. šo»c, kakor tudi v načrtu. ki La hoče u-vestf \ s\nrho nadalmexa obsioja mešč. žorc. T;.i odbor bo v razširjeni obliiki prireuil i>rihodiijo nedeljo. to ie due 1. okiobra t. 1. v sed'iui'h okoliskili občinah in slccr v šolah Petrovče, Pcrnov, Oo'tovlje, (jri/A', St. Peter v sav. dol., St. Pavel m Polzeli sliode na :kalerih .se bo razprav- Ijivlo edino vpra^anje 'o&lje žalski šol.ski odbor |)o ene^a aH sec porocevalcev, ki bado interesiranJm iiduležcnceni tolmačili pota iii sredstva da se oinoffoči zidava primernih pro- siorov za meac". solo y Žaleu. Upaiiio, c*n hodo solska vodstva. kakor tudi dn-hov- s^ina iri žnpanstva skrbela za primerino iideležbo. da nani bo unožuo zaiiiteres»- niili siroike plasti naSu'Ka naroda s ter;i \ prašanjem. ker smatramo' mešč. So^n za kiilture-n zavod, ki je namenjen vsc- inn ljudstvu. hrepeneč po višji izobrar- bi. Nadalje bodo morale imenovane <>!)- cine, kakor tudi trSkn občina žals\a " sklepatt o prispevkih y.d dozidavo na seclanjc ljudsko Solsko poslo(pje. Priča- küjemo, da bodo obu'nski od'bor! irneii dovolj sniisla o tej zadevi ter priskoci'i i.'iali. žalski obciiii s primerninii dennrnimi. prispev.ki kakor tudi z naturalijaini, ka- kor Ids on i. opeko iul. na iiomoč. ker sj ravno z iKitiiralijaini zdatno znižajo stro- s;ki sravbe. Odnierjen je Ie k.ratek ro« ene#a meseca, v ikatefeni inora biti Viš. Nolski sve( (rbveščen 'in inieti y tern času nidi poirobiHi ^ara.ncije. da isti tudi lahko live/, nada'ljne.ira odlosa rakoi z(>i|)ot otvo- ri I. razred niežčanske sole, ki je dosecTaj ^- likinjen. UCvrici ter neoi»ke, ki IkjlIIjo '. '-'Jasno v osnovne oziroina mescanslcc s<;ic v Cel.in, bo-do irotein zopei takoj S'prejeti v I. razred nie^čanske sole v 2alcu. Probivalstvo s tern šo enkrat o- pozarjanno na nevarnost. ki otrrož:i rric- savii'siko solo y Za\c\\ ter La prosimo, on se v veli'kern stevi'ln ndelezi n-.išiii siio- doy. Prepri'cani smo zv Janes, d:< In; pro- bivalstvo SaviiJis'kc doline j-nš-o za dos?- v;o naše.^a kulturne.'^ namena dovor] raznineyanja L,i storib vse, kar je potre- bno za pozitivno rešitev i»aše.^a niesčan- sko-šfrlskes n :o nil veliK p-j- ;.:-eše\-alee S-M-olä kar }c yedno Tiidi ;\-l i.stanove iiaSe.^a uruštva dokazak Za dobrini prijai •l.\:ni /aluji.-irtn. T'oC'iva v,::' ¦ !j;Lrii! Turistika in žport. PrvcJisiveiie nojioiiiolJiü teium Je- senske sezone se pričneio y ncdeljo one I. okl. y Celin. Kot urva nastopita ua>» iijočnejša nasprotnika At!c-t:,ksnoii'!a'u»> L-ei.ic ^. K. Cclje ob 4. m\ pop. pri Skalni ;kleti. ^)pozarianio oani. občinslvo ¦ii:i to zantmivo in na!Hvto teknio. ^port- d' kiiib CeJje. Obrtni vestnik. Obrtna /adrufia pekov. slažeičaijev in medlenr.iev v Celiu. V nedeljo due 24. se|)te;nbra se je vr.šil v Celjn na •podtaii'i odobrenih zadružnih pravil nstanovnt zadružni zbor Obrtne zadrusc pekov. slaseiearjev in medieariiy iz sodnJli n- ¦ krajev Brežiee. Ceije. Cior.njrjirad, Ko- njice, Kozje, Lasko, Rogatec, Sevnlca, Siovenjifradec, Šmarje, Šoštanj in Vran- sko. Udeležba je bila povolina hi je bilo zastopanih S st)dnili okrajč\. Zbor!.ifa pot do eentralne zndrnžne pisar- vie. S&deži zaupnikov so: 1. v BrežiOin /a sodiii okraj Brežiški (x. Polanšek). 2. \ llrastniku za obeine 1 Jol, Loka in Tr- bovlje (g. Kadivnik .losip). y Kwijicah /n polit. okraj konjiški (.^. Lesik^vsek), 4. \' Mozirju za sodni okraj .uornje.^rajsni fa- duster Martin). S. y -Rotfaški Slattni za sodiia okruja TOtiaski in smarski (,ic. IVizjak Viljem). o. v K'ajheubur.ut! za soet- na okr:\ja kozjans^ki in sevmiški (j?. Ratej l\an), 7. v Slaveiijijnidcu >:a sodni okra! slr;vcnjgraški ($. (jiinther Av-ust) in R. \ Žoštanjn zu südni okraj sostaujski. (Zi:ui>nik za to nicsr» šc ni doloeen). Na te zannnike se člani im ^r.ipadniki za- dniiic lahko obracajo v vseh zadnr/. za- devali. Zadrnga je sntflasno skk'iiiki \m- stop k Zvezr jiKŽiiostajerskih obrtnih 7s,- timg v Celjn in izvolila svoiim deiesaiom za zvezni zbor ^. Viliema Hiziak in .>o- sipa Freee. Za krit.it; stroskov za nreji- tcv pisarne in tekoee zadrnžne posle se je naložila članoni lctna zadrnžna do- le! ad a vzslesku Din 20.—. ZaidriLga je s?- oer že v posesti znatne imovine, ki Jo je prevzeia ob razpnstn lielkdanic o>ekar- ske zadirugc in katere so doslcj «- skrbovali uftledni celjski obrtniki te stro- ke tako dobro, da je narasia na veČ ka- |vOir 20-kratni prvotni iznos. — Tako ra- se v Celju število obrtnih zadrug od me- seca do meseca. I o je seuaj žc (>. ob/T- iia zadruga. ki jo oi.krbn.ie obrliio-zadni»- iio tajniätvo v Celjn (izven trgovskean sremija). To it razvesel.iivo dejstvo t:- i>rtniške znvednosti. kar ie zastopn^* ubrtne oblasti tudi y svojili pozti«avn:-r! bcsedali naglasyl. Zaniinivo «e, da ie -• Celjn ob.stoiala peka^rska strokovjia w,- dru^a žo od leta 1700. za ves okoliš t:t- kratnega Spodnjega ^tajer.ia. pa se >o ¦^'kljifb zelo vestnemti hi dobrorr-.n delo- vaiijn zaradi po'delitve pekov nied Mo- lektivne obrtne zadrn^e inorala len IS9U. raziti. Tekom Oasa se ie izkaza'u. kakOr 'pri vsaki drugi stroki tako oso- bito tndi pri -pekarski. da v k'.)ieki:vnMi zadni^ah ni nio:Viik; V Slovenski IVis(>-*> •J! je i liiri v to.'ck dopuidiic Pder NovaK, i:t::ve>:t;i:'k :n ^ostiiniear in bivsi dezeT.ni 1'CskHioc \- aarosti 68 lor. R^jiii ie bii ilober narodiiiati... ki ima ij'kkjko zas>ur; /a narodno pn.bnjo v oikraju. \M,\y; w.u spcniiiii! ShiriHOuovamo ponesreüH se je v Zkk.nem kios-ch !U!-onter cemeiiitne tovar- ne Šieiun Laznik. Me-cl 'prer»iroin z ženo je zgrahil revolver, ki se je spro/'il ;cr gu nevanio zadd v glavo. Prejieljali so ,ua v eelisko bokiišnieo. Žrtfv zloChia. Zadnjic -smo že poro- c:i.li, da'je izginil v Mariborn S4 letni uiodajalee. klobas Žinalier. Sedaj se ;c doKiiailöv'da jc'bH stareek Zemin, ki ?e iir.el v osebi (A letneRa Milie Setarja nc- yarriü.e:a te.knieja. Šetar niu jc pred prv- eiiiiii' za^rozil, da ga bo v-r.iiel v Dravo. Oe no Piisti -njegove izvoljenke. Na poci- ki.^i te ^rožnjc je poltcria aretiraki 5e- tarja in sa ivroeüa držav.nenui |)ra.\rcTii?- stvu. N; se šo liolela loüHi od /ivljenja. .Mile-na RiXssi in njc'ii iiubiniec. oba h Tr- Hta, sta se za'dnje case precej .prepirala in \c:isih tudi s>tei>la. Pred nekaj dncvi sta !>c pa do dobre.ija skreffala. Pant je vze! vso stvar na lahko, dekliea pa nc. &la ie v vrt pri sv. AiKlreju, I eg la v tra- \o nied griuuvjem in zav/.ib uekoiiKo lizola. Ko jo je zaeel s-trup žgati po ffrwi in zclodcUi jc planila po koncu, zacwa teči proti väoj enemti somniu in celo i>or \ij)ila kot obscdena. Prisodsi na semens je zaeela inilo prosrii euvaje in druse Ijudi. naj pokličejo zdravnika. Zdravniic io ispral sinrtiii kandfdatinji žclodec tcr jo da I iiato j)repcljati na nien doiu. Zabavna potovanja na Bavarsko prcpovedana. Bavanska vlada je odre- cliia. du ne dövolr iK-ito.pa Jia ISavarpfco oiiiiii. ki i)riliajajj samo za zabavo. HI- vanje na liavarskeiu ie dovoljeno samo onim, ki ima-jo zato tehftnc razloße. VzroK rej prepoyodi je, ker tujei z visoko varu- to kivr v uinožicah prihajajo v Ne>mčljo in se okorišeajo na raeun nizkega sta;ujii lienrsko mairke. .lujgoslovanska kri. V Heriezu \ Voj- \«'diui jo slavil svatbo $vojej*a si-na Mi- lan Vladojev. Na zeniruini je uaxdravM Milan gostom a pri tem pozabij na Kii- ma Dusaiia llkiea. Ifkie ic, razburjen, skoeil s stoia in ua mesitu ubil Miia'iin. Podraženje železnlc v Avstriji. Rav- li'iU'l'istyo južne /;L'7,iHte naznanja, oa bodo ¦/. S. oktobroin z.opet povišani :ta»rrri za ,lH)ini»ki in bUttfovni prornoit. Lovska sreča. Kališnik iz Sei na K"o- loškem ima veli'ko veselje ido Tova. T*o- lei; veselja ima pa tudi srečo, ker se \-aw divjaehia pride sama ipoimjat. Ncdavno je prisel na niegovo dvorisee divji perc- li)! i'n so mi mo pridružil kiirain. ko so /¦.obale zrnje. Odlcteti ni rnoRcI vee it;;- za.i v ,v;'ozd, ker niu je Kalisrii'koxa puska iipilinila lue življenja. Veliko poneverjenje. Urndnik po.^ie i.a beograjski borzi je poncveri'l 200.00(1 dinarjev. Ker je živel vsled majlme pra- ee s sv()jo druzino v veli'ki bedi, je d:vr- .lOiiJ 200.000 dinarje.v in zjKel ferati, n- pajot1, da bo loliko priigi-al. da bo lwlwco \ mil ukradeuo svoto. Pri igri pa ui iincT sruce, zaiigral je vso svoio in svojo er- sistenco. j Roparski liapctd. Knietu KfonfogCf» i \v. Siov. (i()ric je ua pcii proti domu nr;- pade! udii naseinljeui rojiar. Kronl'-ogc! je ipognal konja y dir, ropar ga je pa vstreri] v roko. Si))oh se zadnje ease rt- !"/iiža na Štajerskein, da mom biti eefa !;n;iiiuzi:raua to!i)a roparjev. ki o&roz\ijo raziic kraje. JN'^sstca. Pred par dno.vi je šla prof? veOeni stara. slabo obloCena žeuska v TiStu ]io sto|>njieah nad prcdo-roci >MiMi(u:/-za«. Naenkr;U je padla in trm- seila na spodaj le/.eco trainvajsko pro- yj> in si ra/hil.i Orooiuio. Kmalti Jiaio je umrla. Uüior ali saiüomos. Ko sta šla t>~» uioskn proti ßosketu, sta zapazila s*e- O.ir. e liiw'v. iviiialu sta zapazüa slabo o?»- leOene.ka nio/u.. ki je le/.al ua tleii, .tc- cii'Jleo oil giMTiovja s prercza-ni'in vratom. Na bli.zi.Mi orožniški poslaji sta obvestila o tern ncke.ua bri-gadirja ki je šel ta'lcoj U-; I'.cc inesia in si ogkdai uirliča. Kaiki'h 40 me troy od mrlica jc uasel miako t>lr- ieiie .krvi. blizii v>:\ je ložala bvitev. Mo^ jo b!4 Jiajbrže na rein westu irinorjeu ai jiCito proncše.n ua inestu^.k:"cr so ga nas^i. I'si'.o ie un;;>rjciieo se ni ;iu>^lo še ¦ko-usita- tiraii. 7e;ii)hi no Im razlotela. (leologi ^o inioli svoj kongros v Lond'omu na. Sta- terem je t!.č ¦lctili se bo to /go-. dilo. S pliiioiii o^ jc /astiupila v sob(>K> zvceer sluzkiuja odvetnika dr. VI. Ser- neea v iMariboru. Moteia se je koipat/ in je v pliuovi peci grcla vodp. ko je bi- la v ibanji, je opazila, da je pustUa o*d- l)i"to eev. Ko je hotela cev zapreti, je v ist cm trenotku oinahnila. V nedeljo zjii- Iraj so jo uašli pri yratih nrrtvo. Zagrebški dnevnlki se podraže. Ru- di poyisanja |>lae delavcenn in ostaleinu osobju, kakor tudi radi draginje papiffa b(jtk> zagrebski listi prhnomni lvivišatl cenc. Župnik luiiarjeii. Y tas.i lirda pri Zagrebu je bil umorjeu laniosnii zupnß; Švarič. Pri čitanj-n casopLsov k žuimiIK zadremal, v tern trcnutku je st(*pM v so- bo .iijegov shi'ga ter ustreli! dvakrat na /upni'ka, ki je ostai na mestu mrtev. S!u- ga se je prod krarkiin xwrocii '/ deltiltoo, katero mil je '/upnile priporočal Ker':je pa zvedel da una z nio žui>nik intinrrm raizmcrje, ga .ic sklent! umoriti. kar te tudi zadnjo soboto rzvr&tl. Velika talvina v Berliiiu. Nw-u«... i- jo odnesel vdovi nekega diplo-mata dra- gocen makit ter nwiogo /Jatiniue in sre- brnine v skupni vrednosti cue iniiijarde nmvk. Mod ukradunimi reomi se nahaja dragocen nakit. dar Zansiharskega sittta- na, ki vsebuje osem fi*ntov eistega zlata ii, 5000 let Ätara porcelanasta vcrižica, uajdeiia v staroegiptovs-keni grobu. Kcfor iz-,l.-di tatir, dobi sto niLllionov mark. Kaj se vse psipeti piiancu. Na tia^n sanvotne in slabo ra.zsvetl.iene tržaSKe iilice je spal močno viaien inozakaT. Naenkrat so pristopili k njeniu irije mla- deniči, od katerili je eden poklekmi prea yinskeka bratea in mil sejrel v notnviiT: žei) jope. Druga dva sta pa pazik, za- gledala sta naenkrat ,policista. ki je Ce- pel za bližnjim vogalom, a .se nista zmc- ni!u zanj. Preiskovalee je našel ko'iieono pri ¦možakarjti uro in nekaj lir. Vse sku- paj je spravil v žep, lKiuiiirnil tovaržSe- rna i'n vsi trije so odkorakali proti voga- !n. za kateriin je prežal policist. Ko so dospeli do vogala se je pastuvvl '.ix^lieist pred !ijo in vse tri aretifal. Solzne bombe kot reilarsko oroijo. V Ainoriki so iznašii zopet imeuitno stvar. Redarji imajo sedaj takozvanc solzne bom he, nanolnjene s 'Plinom. M prisMi'jo vsakogar do joka. Kakor hviro r.c lnoniba vržc, se le-Li razpoči in tudi Jiaj- trdovraitnejsega z'locinea priaio trest! idk, ikašelsj in kihame tako, da je nezu:»- žen za vsak odpor. JJombc so silno upo- rabiljive in brez nevaruosti za zdravjv. Bonvbe, katerili iičiuck traja kake pot ure. so tedaj za /Jočincc prava niuka. Vse svoje silo morajo porabiti zloelnci za jo'k, ki'haii'ie, kašelj in eelo bliuvanje, tako da jih stražniki z ialikoto nkrotc. Predrznf ropar. Iz mariborskv niluiee je pobegnt] neki ropar. Ko :^a jv urožnik Maigaj v iJomžalali aretiraf, Straa 4. »NOVA DQBAt Stev. 112. an je ropar vsfreiil v ülavo in nato pn- hejjnil. Oosedaj s;i šc niso i/.sled'ili. Slušaicljem zajjrebske uiiiverzc. Naznaiijamo, da se Cenirniiui A-kadern- skit Menza nika-Kor ne more otvorrti prea 15. oktobroiTi. Zato pozivljamo vse s?u- scitelje, ki niso vsled tehfcnih razloffo* prisiljeni, -da pridüjo v Zagreb, da poCa- kajo na nspeh mtervencij, ki so sc * raznrh strani podvzele. Istočasno je n- pra-va JAPI) izvedla. ;!a se vipls na unv verzo od'ffocH. Nadaljna naznanila bo pn- skila uprava JAPD vsem vcejlm listOTr. — Otrtkar Kersovani. predsedtfiik, Dra^o Clikwpek, tainik I. Sveže uli soljeue slave. n;>v;c za- kia-ne živiine, ki sc da jo uporabtti za C ro- ves!; o prelirano, se morajo cariniti kor mcso po tr. šte\. 8/2 a izvozne tarife v. due 17. jultja 1922, Ou se na njih naliaja- jo melikr deli (rneso. koža, žile) ltd. Čudni sainotnorilni poizkus. Novo- saclski oblasti se jo posrečilo prijeti rn- parja, ki sta prsd nekaj tedni nuioriTa mesarja Bitterjiiannia. Eden od niih sc je j>a hotei v ječi inmoritL Zvrtal si je z n oh torn Into» jo v vrat- Ciiditi se mora- :ik», da je samortmrilee prenašal tako hu- de boilcčine. Mislil ie. da bo prisel m TaV način v bolnico, od1 koder .io bo lahico popilia! v zaželjeno svobodo. Tiček se ie pa inotil. Peljali so j>-a v boinico, kjor teži zvc/a.n na rokah. Ko bo okreval, no moral še nadalie absedeti zashr/eno ka- zen. Največii vodopad so odkrili. kakor poroča »Journal des Forces hydrau- i luiues« na aTitfleSki (iuyani. Visoik je 2f5si metrov ui 120 inetrov širok. lacuna se. i da ima 150.000 koujskili si!. AeropJanska nesreca v >«ovc>si Sa- du. l)ne 25. tm. se je do^odüa v Novem Sad'ii težka nesreča. Aeroplan s kapera- noiTi Po-vrzanovicem je padel \/. vismc kaklli sto melrov i« se poptiliuwjui razbiL Kapelan Povrzanovič je bil na mesm mrtev. Nesreča je izzvaila pri meScan'ji veliko sočutje s ponesreconirn. ^koia /naša e,u milijou dinarjev. Tat v hotelu. V Herlijiu ie spleza* neki možakar po fasadi na balkoiu Jio- tela »Fürstenhof«, odtod se ;,e pa spm- zil -skozi okno v sabo. kjer sta stanovaw uvc Divnajčamki. Kna daina se jc r-rcVm- di!a in videla, kaJ-co je tat vzc! ko-včtK, v katerern je bilo 13.000 mark denarsi in iiakkov v vrodnosti treh niilijonov mark. Ko je ropar za|)azil, da se je daurm zbudila, je potejtnil samokres ter odSel po isti poti, po kateri je prišel. Za storil- cetn nhnajo se nobene^a sledu. Prošiije za devize in valute. vlene- ralni kispektorat je z odlokom J. br- 16038 z dne 25 septembra 1922 odborom /a prewnet z devizarni ia vahi'tavni \\x\ Narodni banki navočil. da do v^šlevš-jsn .»0. scpteurbra 1922 resujejo prosnje, prt katerih je rok placila do konca teua mc- seca, kakor tudi za dospelo robo. ki .v i)ila naroeena pred dnifthn sopteiiibroii). | Jadraiiska Straža. V prvi polovTc« lekoL-ejLia leta nsiaaiovilo se if v mesrn S.!)iitu. ko.iega prebivalstvo se odiliikitye i>rez dvonia po najjačji maeijonalni zn- vesti urušivo »J'adranska Straza«-. ko*c Jianioji je zaititeresirati celotni nas tro- irneiii narcrd z:i nast) 600 kin doj-^o ja- d-raiusko obal ;n pa /a varvha te obayc ¦//a n a so lnoriiarieo. V svrlio boijše iprn- paiiande astanovilo je drnsivo list «.Ta- dransko Stražo«, kojej^ti iialoj^a je, c«a |)ropa.tiira obrarnbo la-dransJke obali, pn- |)otirebo nioCrue vjfiie niornarice, katera edina mora bran it i našo obal, zaisiRiira?' naso iponiorsko ploviivo in trjioviiio. JajdTaiiska Stražu bo posvečaia s\'ojo Ita'/ujo \sein ostaliin pomorsko obrair.- benirn potrebaui, nospeševala bo fo- il i.orsko ekoiioinske '/adeve kakor: bm- darstvo, «^radnjo ladij. ribaustvo tcr !co- necno- tudii pomorski spo.ri. FJoleff (eft"a »)o list tudi niasHo Jrušrv.a in pririasa! *m vsu dvuštvene in oriianizacirske vestt. Naso javnost, posebno pa se ra-zlična liaša društva. citalnLco kaikor tisdr kr.- varne in drug'a sliaui iptev. 21. i ki rade volje poslie nidi p,-vo stevilko r.a offlod. Rtiüiun^ki diiaki v Beoi?jadiL V so- ¦ bold je došJo v P»eoffrad dvuiset nnmvn- skili tehnilkov, ki bodo obiskali. S'ta.Te srbske savnostane v svbo prouorivanja srbske cerkvene arhHekture. Obiskati • liarneravaijo siedele saniostavie: Sinede- rovo, Uä'Vav.ico. '/ičo. !..jiibosti'iif in Krn- • sevac. * PREBIVALSTVO JUGOSLAVIJF. Po iiradnih podatkih n zadn.ieni Ijud- skern štetju živi v Jtix.oslavi.ii 12,017.323 dus. PovrsiiiH ceUvkupncKa dr/avnesn ozeinlja mcri .?4^.()S7 kvmlr;irnih kilo- met rov. Na posainezne oblasti >c ia/.deljeiw jiigoslovensko prebivalstvo. kakor kn/.e sledeea razpredelnica. ki vsebuje ob- enem tudi podatke o povrsini vsake pn- samezne oblasti: Oblast kv. km. prebiv. baeka 7.267.0 590.500 beosradska 9.581.4 762.493 bihačka 5.603.0 217.023 bitoljska ll.969.il 3-1J .095 bregaliiicka 4.956.(1 10-!.'l(}0 tinbrovaeka ¦ 2.649.4 I36.f/W kosuvsku N.471.9 351.990 kniševačka 2.709.9 152.976 J.iubljariska 9.4H9j1 537.079 inariborska 7.569 624-121 inoravska 2.S99.4 183.959 iMOstarska 9.139,0 265.320 lüska 7.269.3 422.273 (>sj*čka I3.383.5 775.723 podrinska 3.551.3 182.35S P-odunavska 6.094.1 405. i 13 požai^vacka 4.2.3;0.5 219.10.1 prmior.-Ju-ajiska 14.121.9 (>2l.79S raska S.435.S 264.SO3 siira.ievska S/105.0 287.214 skopska 8.849.0 336.423 splitska 9.836.4 469.1 u srijeinska »».865.0 41)7.023 šmnadijska 3.864.4 .24I.Hiv.f tiinocka 6.352.4 24().o0o iravniOka IO.il6.u 280.309 tiizliinsk;i S.918.0 41(vi-|3 i.žicka 7.555.7 214.271 valjevska 2.457.8 133.9S4 vrbaska 9.918.U 423.2-JO \ravijska S.869.7 >49.3Z\ zasrebaeka 8.162.3 S09.4S-1 /etska 13.320.0 348.957 Ako prinierjaiiiu šioviio prebivalstva M površino drzave, dobinio relutivno lo- slöst naseljenosti Jugoslav Lie. ki znaša 48 prebivalcev na en kvadraini kilornc- ter. Po stevilnosti prebivalstva stoji fn- f-ioslavija prav blizu Ccskoslovaske, ka- tere prebivalstvo steie 13,000.0i)0 Jits. Med driitfimi sosednimi državami onic- ninm Romunsko, ki iina 15,000.000 ptc- bivaJcev. Avsirijo s b.bflO.OOO prebivai- cev in Bcilgarsk« s 4,500.000 dus. Po materinem jeziku se deli prebivav- st\(» Jiigoslavije nu sledeči način: \. srbsko-hrviitski iezik uovori 8.t)36.9,'i! i)rebivulcev, 2. slovenski 1,023,558. 3. drills slovanske jezike 202.972, -5. ro- iminski jezik 183.073, 5. italijanski 9.630, (i. nemski 512.207, 7. madiarski 492.079, s. ainavtski(albanski) 483.S7I in 9. dru- L'e je/.ike 200.584 prebivalcev. Po veri pa je prebivalstvo iugoslo- vens.ke di'zave razdeljeno tako-le: \. pi'HVOsluvnüi kristian(»v ic ~. >-1 v¦". riinskili katoliko\- -I.473.S77. ^i . iolikov 41.6Y)8, nmslirnanov (I'mkuv) L379AS7. protestantov 216.769, Juüov 64.098, druffih ver 47.531 in brezvorcev 2.042. Po spolu je bilo uastclili 5,74i.527 moskih in 5,983. 388 žensk. Od 12,017.323 prebivalcev je bilo 11.577.749 ju^osicv venskih državljanov. 111.338 tn.ke\ in 335.838 se neodločenih. Izdaja in tiska: Zvezna tiskarna v Celjti. •Odgovorni urednik: Lie. Edvard Šininic. JZvez/ia ßsXi/r/ta CEDE Iimtttfe v*a 9 ttroku spa- iqjoCa dgln naihltreje In jw änemffi catah. Ivdthifc vse tltkovtne kakor. iaso- piajt, trgovske, sotxlcc in aradnWre tiskovtna, ksijtge, Otnike Ud. do riajwnei- nejšega barvnega tiska* Najbetje urejeaa KNJIOOVEZNICA izvtšuje. hiiro in solidau knjigoveška dela od naj- priproste/Se do na(fine/te ------ upeljave -----— Vsak Jugoslovan naj bode clan »Jugoslovanske Matice^ ^*^^M«%«k katera je 20. tm. \z Za- WVO^Fttf greba (ju2ni kolodvor) 7. večernim vlakom v smeri Zidani most po- tovala, je prošena od gospoda, ki je prišel za njo v 2eležniški voz (Coupe) in zanjo izstopil, da pod naslpvom Ludovik Josipovič, poStuo ležeče Varaždin, radi nadaljnega raz- govora čimpreje prične z dopisovanjem. -- 1119 1 Trgovshi pomoenik dobro verziran v manufakturni in modni stroki. se spreime. Zahtcva se, da je vesč slovenskega, hrvatskega in nemškega jezika. Vojaščine prost, neož"enjen, starejša moč. Naslov v upravi ,Nove Dobe'. 11243-1 Mizar zq pohištuo 38 let star, z 22-letno prakso v izdelovanju finega pohiStva, želi me sta kot opora mojstra alt poslovodjai toda samo v delavnici s strojnim obratom. Verziran sem v poliranju in bajeanju. Kapitalist, ki hoče plodonosno investirati kapital, naj se obrne na mene, da otvnriva skupno moderno de- lavnico po inozemskem vzorcu, Ujer sem mnogo let posloval. Ponudbe na Lipravništvo ,Nove Dobo' pod Sifre ,Podjetonc. 1121 Dve učenRi se sprejmeie takoj na &tanovanje in hrano ter pouk v glasovirju. Savinjsko nabrežje St. 1, pritličje. 1122 2-1 Sprejme se v službo pošteno kuliarico m deklo Trgovlna Karlovšek, Lava. 2—1 Proda se hiša z gospodarskim poslopjem. Natančneje v gostüni Kruäie,' Lava 16, Celje. 1126 proda se Veltya ickrna oVjrogta stisHalnica za sadje, Pojasnila v gostilni na »Škarpi«, Celje. Ucenho in ucenca sppejmem za frizer-sko ob^t. R. GROBELNIK, Celje, Glavni trg. 1127 Absolvent trgovske Sole ii^fie prlmerne sluzbe. Naslov v upravi ,Nove Dobe'. 1131 2-1 Motorno kolo i zelo dobro ohranjeno, se radi odpoto- vanja ceno proda. Naslov v upravniStvu. ÄJazntamilo. Vsem trgovcem, modistkam in cenj. občinstvu naznanjam, da sem otvoril zalogo s klobukl in slatnnikt v Cetju, Gosposka ulica St. 4. 45-20 •Franc Cerar, tovarna klobukov in slamnikov v Domžal ill Obi. konc. posredoualnica ^ za promet z realüetami: ^ Anton P. ilpzenšek CEL3E Rpalja Petra c. 2Z CEL1E Posteduje pri prodaji o/.ir. nakupu zemljišč, his, vil, gradov, velikih in malih posestev, industrijskih podjetij itd., itd. vestno in točno. 45--18 Glasovir dobro ohranjen, kratek (Stutzflügel) se proda. Poizve SG v veletrgovini A. Kolenc in dr. 1 Ucenka doma \7. Celja ali okolice se išče za pletarsko obrt. VpraSa se Kralja Petra cesta 29, Celje. 2-1 Sprejmem ve* mladih, pridnih delavcev za stalno dclo v tovarni, proti dobri plači. Samci prednost. Nastop takoi. Tovarna usnja Aleks Podvinec, Radeče 1 pri Zidanemmostu. 112C> Cerfttf» Tvorntca samo spomenike, gi>o1b- nlce, olta.K»je,polaišt^rexie ploače, zidlire o1bKla.de iz polier>sli:egr^ granita in vseh ^nt»st marmopja, denlje stopnice, pod^ stavke in vsa v to stx»ofeo SDadajoca dela. Stran 6. —* *< 0 V Ä DÖBA« Štev. 115. POSOjiLNICA V CELJU N> ROONI DOM (NA OGLU V PRITEICJU) [Stanje hran. vlog čez ^ 52,000.000 — Vrednost rezerv čez K 14,000.000 — Sprejema hr^nilne vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje po ^Vlob^e^lodpovediy 5-5Vlo* odpovedjjo» ve&jestalne naložbe po d&govoru Obavlja vse denarney kreditne in posojilne transakcije najkuSantneje. ftegistpow. fcredstna in »tawben« ladpugazom.zav. _- fffeA|Baa 4»«-eftes"iniHr» Mi. IS W ^CBJW "LflLSTNI DOM" Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 5% to je 5 Din od «to, proti odpovedi po S'/i0/,) Din od sto. Pri večjih naložbah ---------- po dogovoru. Skladišča suha in prikladna se iščejo za galanterijsko stroko proti dobri najemnini. Cenjene po- nudbe na upravo lista pod »Skladišče«. 3-3 Elehtrični stroji ppojzood BEG elehtrični števci proizvod i) E 6 žarnice Tungsram, vse elek- "f trotehnlčne potrebščine v za- Jo logi p? zelo ugodnih cenah ELEKTROTEHNIČNA TVRDKA K9H0L FLnČIG, GEL3E. Illl ProraČunl brezplačno. CM JETIKA! Dr. Pečnik ordiniia izven torka in petka vsak dan v Št. Jurju ob juž. žel. za jetične. Čitajte njegove 3 knjige o jetiki. SpPBjmB sc pFodajalha I špecerijske stroke, katera je uporabljiva tudi za blagajno. Ozira se le na prvovrstno moč, katera zna s strankarni fino občevati ter je v vseh ozirih zanesljiva. Natančne ponudbe pod »Dobra računarica« na upravo ,N. Dobe.' Ant Lečnik O ur*ar in juwelis" O Ceije, Blavni trg st. 4 (prej Pacchiaffo). 27 Umcfna gnojila,::. 40/42% kalijeva sol po .... K 580- 18/20% kostni superfosfat po . „ 740 - !5",° rudninski superfosfat po „ 600- za 100 kg z vrečami vred oddaja iz skla- dišča v Celju 1092 3—2 Blpni oddelcK Zatlru^nc Lwi c Celju SU«NO 82 50-36 pi*isino čoško za moške in woineno za ženske obleke in razno manufafe- turo kupite radi dir>ekiiieg)a impopfta po čudoviio niaekih cenah samo v velete*govini in razpošiljalnici R. Stermecki, Ceije. Tpgovina z ^ssBaiTterajskim in modnim b8agomg > ženskim in moökim p&pilom tei* igu*ačami < FRANC KRAIMAR 144 50-33 poprej Pifica & Kramar Na drobno I C 3SS I-i J E Na deftelol Zaloga cigavetnih papi«*Lkov in »ftrociraBC. 99 104-52 Ogles te si manuf akturne trgovino J. KUDIS fiaben'e It 3 (gostilna Plevčak) nasprati fllestnega mlina. Priporoča se vsem odjemalcem: na drobno in debelo. Dospela je velika množina inozemskega blaga po zelo nizkih cenah; na primer sukno za moške in Ženske obleke, cefir, šifon in raznovrstno manufakturno blago. Naznanilo. Cenjenemu občinstvu na/nanjam, da sem trgovino z us- njem, Celje, Gosposka ulica 26, vsled odpovedi trg. lokala ukinil. Sočasno se c. odjemalcem najtopleje zahvaljujem. Novo obra- tovališče bom po listih naznanil, ter se v naprej priporočam praajo faganeU to. Stavbeno in galanterijsko kleparstvo I Franjo Dolžan I Kralja Petra cost a CELJE Krolja Petra cesta I iZvrčuje vsa die I a točno In solidno. S S 5 Cene zmerne. I 53 Proračuni na r»zpolago. 52—38 | Sei, sliö, im, mg žito, tapir, sudie in druge deželne pridelke Siupuje in ps*Odaj& Os©s Andre], Marlbor Aleksandrova ceata 57 81869-22 Teicion 88 I NflJPINEJšl , Najfinejši medicinalni konjak in vse vrste žganja \z sadja izdeluje PflRHÖ VELEŽGAHIBRH]), ROBERT QIEHL CJL2X^4JTE2 SLOVENUA CHEnLu&"E On 60—22