Za poduk in kratek oas. Moja vojaščina. Piše Mil<5 Kadič. I. Prvamojakazcn. »Razid! Abtreten!« — Gospod stolnik se obrrte, sleče še drugo rokavico, zaviše si brke ter se odziblje ob zvonenju nedolžne sabljice domov. Da ste jib videli, kako so jo popihali naSi korenjaki, vsak v svojo luknjo! Niti sledu ni jim veC poznati o kisloobrazni ulrujenosti, kalera se je malo prej na vežbališču tako spomladansko razcvitala.... »Tretji vod, nastopUPostavil sem se v sredo svoje <obe; pred mano pa so se uvrstili moji možje. 1'ogledal .--."'in šo cdtinkrat. /. zadovolinis-i • • ¦.>111. pa s sti ,'iin p"giedom svoj vod. 'Uanes stu ne *e piocej drž.-i. Ivazni so le nekateri. No, pa, ker jik gospod stotnik ni opazil, sem tudi jaz zadovoljen. Pričakujem pa, da hu bodele drugokrat vsi bolje polrudili, da ne bodo mtiji ljudje zadnji, ampak prvi. Sedaj očedite in uredite v.«r>, potem j-i i)l)('(l! l!;tj''k. (''ik in Vrrr;n- i-;tan!te, druj; ra/.p.l'« Kakor bi tronil razgubili so se moji lantje. 1-e trije so ostali, pričakovaje mojo sodbo. »Odpašite!« — Kosmate lorbe, pasovi in bajoneti so odfrčali in obviseli na klinih. — Zopet so stali raoji trije pred mano pozorno, niirno. »Odmor!« — Iz drugih sob se je slišalo kletje in vpitje drugih desetnikov in vodij ter rožljanje orožja; imeli so vaje. >Vi Rajek, obrnili ste se danes dvakrat napačno! Ali še sedaj ne veste, kako se napravi obrat? — »Na 'evo!« — »Pokažite!« — Rajek.se obrne. »Dobro! stori. »Celo vpred!« Rajek napravi vrlo. — »Tako delajte in glejte, da mi ne bodcte več kazili. Dobro, da vas gospod slotnik ni videl. Tu na desni peti pa ste izgubili podkev. Glejte, da bode do popoludne pribita! Hajdi takoj k Cevljarju; odstop!« — Rajek odide. »Vrečar! Na suknji vam visi gomb in na rokavu je šiv razparan. Sramujte se! Takoj zašijte; še pred obedom; — tu iraate gomb, da ga ne izgubite.« Gomb je radovoljno odletel, ker je že komaj čakal odrešenja, viseč na edni sami niti. Odstop!« »Čuk, kaj pa je vam? Danes ste korakali, kakor kruljev.« — »»Gospod desetnik, javim pokorno, podplat je ves prebit z žreblji in me zbada v nogo.«« — >Sezujte! — Ubogi Guk se mi je" res usmilil. Kos podplata na nogi je bil rudeč in unet. Vendar sem se kazal, kakor bi ne bilo nič posebnega ter ga tolažil: »No, res, tu-le je eden žrebelj pregloboko zabit. To se bode že popravilo.« — >>Gospod desetnik, še več žrebljev, ne samo eden.«« — »In to vas boli?< — »Silao!« — »No vojak, ne bodite mevža! Stopite z mano po lahko obutev. Jutri pa pojdite prosit za bolje čevlje. Razumeie ?« — »Da, gospod desetnik!« Hvaležno me je pogledal. Jaz pa sem -se kazal, kakor da ne vidim tega. >Po obedu nastopite, da vas naučim, kako bodete prosili! Razumete? ....« Po obedu sva se mučila, jaz in moj C.uk četrt ure. Prav dobro sem ga naučil, reveža, ki prej doma ni govoril žive dni nemške besede.  Drugi dan pri raportu je stotnik posGbno nestrpen. Nobeden mu ni znal skazati dobro časti. Eden je vzdignil roko previsoko, drugi prenizko: ta imel je preveč skrivljeno, oni.preveč leseno. Jaz sem imel »dan«. Stal sem za slotnikom ter pisal. Vrsta pride na Čuka. Korenjak je stal kakor sveča in še jaz sem se mu čudil, ker navadno je bil bolj mevžast. Veselo ga je bilo gledati, kako je salutiral, Stotniku se je razjasnil obraz in ustnici raztegnili sta se zadovoljno. »Dobro! Od kakaterega voda je mož?« Tovariši so me strupeno pogledali. »Od mojega, gospod stotnik.« — »... Hm, hm«. Pohvaliti pa gospod stotnik ravno mene ni hotel. Rajši bi me bil pograjal, ko bi se le dalo. »Torej...! veli stotnik in moj vrli Čuk hrabro in naglo deklamuje: »'Er stifel pite gehhorzam peseren avtman ...!« To ti je bil grom! Že sedaj mi bliskajo stotnikovo oči v spominu; posebno pa, ko se je slišal na pol zadušen smeh po sobi. »Desetnik Nadič, k raportu !< zavpil je stotnik. Jaz sem vstopil v vrsto. >Ker ste tega moža tako slabo izvežbali, imate od jutri opoldne tri dni strogega zapora! Vam bode že izbil lenobo! RazidU. , . . . (iospod stotnik je odbežal, niti s sabljo ne pozvonivSi. TovnriSi so si vesolili vsled moje prve kazni Da ]!;¦¦ \v !<v i "j ' izni li i •' 'rolja ' ! se ve, ker nihue se kazni ne ubiani, kogar stotink črti. Smešnica. Mož reče svoji zakonski polovici: »Ti žena, naša Mma pa ima strašno strupen jezik. Ali je lakSiMi jezk • icilovalu p:> ¦:',''*; ri!i ]¦) !<'bi?« Zcna hitro odguvo; . (), ;uz šo ... ^a in ia.ni!«