informativni
Leto XXII
Ravne na Koroškem, 15. marca 1985
glasilo ravenskih železarj
Smernice razvoja in gospodarjenja Železarne Ravne
Vsak razvoj gospodarskega sistema ima svojo notranjo logiko »n določene robne pogoje. To za Železarno Ravne pomeni nadalje-vanje pred leti sprejete razvojne orientacije s hitrejšim vnašanjem Pogumnejših tržno usmerjenih inovacijskih posegov.
Problem naše metalurgije je pravočasno moderniziranje in ■"oviranje obstoječih naprav in postopkov ter odprava ozkih grl. Največjo, če ne tudi usodno vrzel imamo v jeklarni, kjer je konti-nuirno vlivanje jekla direktno v gredice (konti liv) postalo vprašanje razvoja številka ena železarne. Strokovnjaki predvidevajo, da bi lahko tako povečali izplen do deset odstotkov. To predstavlja pri današnjih cenah dobre pol milijarde dohodka več na leto!
Naša kovinska predelava in strojegradnja nujno zahtevata posodobitev strojne opreme, inoviranje tehnoloških postopkov in avtomatizacijo priprave in vodenja proizvodnje. Nekaj proizvodnih Programov ima opremo na robu iztrošenosti, le velika sposobnost •n zavzetost zaposlenih še vedno dajeta pozitivne rezultate. Naslednja leta bomo vlagali denar predvsem samo v opremo in strokovno usposabljanje zaposlenih, čim manj pa v zidove in strehe. V es proces inoviranja opreme mora biti povezan s še hitrejšim razvojem tehnologije in kvalitete naših izdelkov in storitev.
Dejstvo je, da jeklo na nekaterih področjih že zamenjujejo drugi materiali, kot npr. keramika, specialne lahke zlitine, trda Plastika itd. Temeljite raziskave teh področij bodo nakazale, kakšne so naše možnosti tu. Spoznanje, da po svetu zaradi izgub in neperspektivnega proizvodnega programa zaprejo marsikatero tovarno^ nam mora biti pravočasno in tehtno opozorilo, da še hitreje poženemo naš razvoj tudi na področjih elektronike, robotizacije in avtomatizacije Proizvodnja tržno potrjenih, kvalitetnih in s konkurenčnimi stroški izdelanih proizvodov je edina garancija za našo jutrišnjo zaposlitev.
(Nadaljevanje na 4 .strani)
Razčistiti osnovne pojme o vlogi sindikata
8. 2. 1985 je bila v Nami na favnah programska konferenca °,0 ZSS Železarne Ravne. Na ?Jej so delegati sprejeli poročili *2vršnega in nadzornega odbora, Program dela in finančni načrt a leto 1985 ter usmeritev programske konference. Opravili so fjjdi nadomestne volitve članov n Novi podpredsednik je zdaj ^mil Ramadanovič iz TRO.
DEJAVNOSTI JE BILO VELIKO
. dejavnost sindikata v 1. 1984 odražala razgibano dogajanje . železarni. Razpravam ob zaključnih računih je sledilo evi-er>tiranje delegatov za organe
upravljanja od tozdov do sozda, dejavnosti za sprejem pravilnika o stanovanjskih razmerjih in referenduma za krajevne samoprispevke. Sledile so volitve v organe upravljanja, priprave na ozimnico, obravnava in sprejem ukrepov za izboljšanje poslovnih rezultatov ter obravnava tez o spremembah sistema OP in minulega dela. Nekajkrat je sindikat obravnaval družbeno prehrano ter nadomestila invalidom in pokojnine.
Osnovne organizacije so namenile največ pozornosti doseganju čim boljših rezultatov poslovanja v lastnih okoljih.
Na ravni DO so bile štiri akcijske konference, ena problemska konferenca, dve inštruktaži in
šest posvetov. Izvršni odbor se je sestal 21-krat. Kljub tako obsežni dejavnosti pa program dela konference ni bil v celoti uresničen.
SAMOKRITIČNA OCENA VLOGE IN UČINKOVITOSTI SINDIKATA
Občni zbori po osnovnih organizacijah so ocenili vlogo in učinkovitost sindikata v železarni za lansko obdobje. Ocena je zelo samokritična.
— Aktivno delujejo v sindikatu le predsedniki in nekateri člani IO.
Veliko članov meni, naj jim sindikat (kot nekak forum zunaj njih) zagotavlja čim boljši standard in socialno varnost.
— V sindikat ni prevelikega zaupanja, vendar se delavci v primeru stisk in težav obračajo nanj.
— Velik del članstva ne pozna ne statuta zveze sindikatov ne njegove vloge in nalog, kakor so zapisane v ustavi in zakonih.
— Osnovnim organizacijam pri delu še najbolj pomagajo pred-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Zgodnje vigredno delo
(Nadaljevanje s 1. strani)
logi, sklepi in usmeritve IO konference, usmeritve vseh višjih nivojev sindikata pa so presplošne in za prakso premalo uporabne.
— Precej članov meni, da sindikat premalo prispeva k reševanju odprtih vprašanj v naši družbi. Višje nivoje označujejo kot forumske, ki ne upoštevajo dovolj stališč baze.
— Znotraj DO znamo uskladiti interese, zunaj pa nismo dovolj uspešni.
— Člani so skromno obveščeni.
Enako kritičen je bil tudi predsednik Franjo Miklavc v svojem poročilu. Dejal je, da z rezultati poslovanja železarne v letu ’84 in z doseženim dohodkom ne moremo biti zadovoljni. Gotovo smo sposobni narediti več in imamo za to potrebne rezerve. To smo dokazali s tem, da smo doslej dosegli vse zastavljene cilje.
Za naše delovanje je značilnih več stvari, ki jih ne moremo biti veseli. Posebno ne takrat, kadar pri obravnavi posameznih področij kažemo dva obraza, npr.:
— Zelo dobro znamo dokazovati svojo strokovnost, kadar gre za naše analitične ocene. Ko pa gre za to, da bi bila visoka strokovnost odgovorno povezana z dohodkovno gospodarnostjo, znamo spet dokazovati svoje nevplivanje na poslovanje.
— Načelno smo za to, da je treba bolje nagrajevati dobro strokovno delo, a smo proti tezam OP, ki hočejo prav to.
— Od nekod se jemlje mnenje, da poslovodni delavci posiljujejo vse delavce z raznimi ukrepi — v resnici pa od njih sami zmeraj zahtevamo strokovne analize in ukrepe za doseganje poslovnih ciljev. Pa še to je res, da DPO vse ukrepe preverijo, preden jih samoupravni organi sprejmejo. Največ kritik prihaja iz okolij, kjer je nered, in od delavcev, ki bi radi živeli od nedela.
— Čudno je tudi, če delavci, sami člani sindikata, vprašujejo, kaj bo sindikat ukrenil v konkretnih primerih.
Pri samoupravljanju je opaziti določeno pasivnost, saj je že veliko vnaprej določenega. Temu se moramo odločneje upreti. Tudi strokovni predlogi, ki prihajajo od sisov, so večkrat posiljevalni, ne pa utemeljeni po načelu variant (več možnosti), od katerih bi se odločili za najboljšo.
Nekatere teh služb zadržujejo rešitve. Tako bi bila npr. morala stanovanjska skupnost že jeseni spremeniti družbeni dogovor o plačevanju participacije za stanovanja, a tega še zdaj ni storila.
Ker z oceno dela sindikata v preteklosti ne moremo biti zadovoljni, moramo izkoristiti priložnost, ki jo dajejo oživljene samoupravne delovne skupine, in delovati v njih. Res je, da sindikat ne more ponujati strokovnih rešitev za različne probleme, zato pa lahko vsebinske.
KAJ ŽULI ŽELEZARJE
Razpravljalo je 11 delegatov in gostov. V krepki manjšini so bile razprave, ki bi zgoščeno in kompleksno prikazovale stanje in delo v posameznih osnovnih organizacijah, bolj pa so se lotevale aktualnih tem, ki so bile podane pač glede na domet posameznih diskutantov.
Načelna vprašanja je npr. postavila razprava o dohodkovni stimulaciji in o vlogi sindikata kot arbitra, če pride do nesoglasij med stališči delavcev in poslovodnimi delavci.
Kvadraturi kroga je bila podobna razprava, ki je trdila, da so le delavci, ki delajo po normah, zares plačani po delu, ne vedo pa, za koliko neproizvodnih ljudi znotraj in zunaj železarne pravzaprav delajo.
Zaradi krize zaupanja se lotevamo diskusij o novih predlogih,
(ukrepi za izboljšanje poslovanja, teze za OP in minulo delo) preveč negativistično. Bodimo pošteni in vidimo tudi pozitivne stvari.
Čim več dodatkov moramo spraviti v osnove OD, da bi povečali svojo socialno varnost.
Nestrpnost delavcev moramo izkoristiti za reševanje problemov.
Kot delegati hodimo na sise večinoma le potrjevat račune.
Nekatere DO v občini že nimajo dela.
Nismo še obravnavali skrajševanja delovnega časa.
Bridko je, da je delavec, ki je 40 let delal, danes kot upokojenec postaja socialni problem.
Predsednik medobčinskega sveta ZSS je odgovoril na več očitkov višjim sindikalnim organom.
Glas železarne se sliši daleč, ni pa mogoče vedno uveljaviti samo stališč železarjev. Na vprašanje, proti komu naj pravzaprav nastopi sindikat, se pojavijo dileme v nas samih.
Nismo se sposobni dogovoriti, da nihče ne bo poviševal cen, se dogovora držati, potem pa OD dvigati samo z boljšim delom.
Na vprašanje, ali se sindikat ne bo boril za delavca, se postavi drugo vprašanje: ali bodo vsi delavci stali za sindikatom?
Stvari bomo razumeli, če jih bomo gledali širše kot znotraj svojega plota. Vedeti moramo npr., da ima 16 %> delavcev v SRS OD nižje kot 20.000 din. Nekatere DO po 3 mesece ne izplačajo OD. Narediti moramo vse, da pri nas do tega ne bi prišlo.
M. K.
Naše delo v januarju
Predvideni plan skupne proizvodnje smo v januarju dosegli 97,8 odst., odprema pa je bila dosežena 116,6 odst. Fakturirana realizacija je bila pri tem dosežena 91,5 odst. Izvoz v dolarjih 107,5 odst., v dinarjih 90,7 odst. Prodaja na domačem trgu 91,7 odst. Vrednostno doseganje je kljub visokemu presežku odpreme pod načrtovanim za okoli 10 odst., kar je razumljivo, saj bo po predvidevanjih glede na porast cen naših izdelkov doseženo nekje ob polovici leta, razlika pa bo nadoknadena v drugem polletju.
SKUPNA PROIZVODNJA
V JEKLARNI so zaostali za predvidenim planom 2,9 odst., saj je nastal večji izpad zaradi redukcije električne energije. Prav tako ni bil v popolnosti zagotovljen želeni program, saj je bila oskrba pomanjkljiva. Težave so bile pni redni dobavi karburita, Fečr, kanalske opeke, sinter-do-lomita. Proizvodnja prav tako ni bEa zadovoljiva v kvalitetnem smislu. Težave pri oskrbi in klasično delo zaradi izpada strojev za izpraznjevanje so povzročili čezmerno neuspelo proizvodnjo.
JEKLOLIVARNA je svoj mesečni plan dosegla 90,3 odst. Ta-
ko neugoden rezultat so povzročile izredno nizke temperature v prvi polovici januarja. Največji zastoji so nastali zaradi prekinitve dobav peska in velikih ovir, ki so nastale zaradi mraza pri izkoriščanju lastnih rezerv peska. Ker v tozdu delajo pretežno s svežimi peskovnimi mešanicami, ki vsebujejo 4 odst. vode, je bilo pri teh delih veliko zastojev, saj proizvodne hale ni možno ogrevati. Ob tem se je pojavila še dodatna, zelo slaba kakovost pranih in sušenih kremenčevih pe-
IZKORISTEK DELOVNEGA CASA
V januarju je znašal izkoristek delovnega časa 78,24 odst., odsotnosti 21,76 odst. Odsotnosti so bile razdeljene takole:
— letni dopust	5,77	'/•
— izredno plačani dopust	0,55 •/»
— službena potovanja	0,21 '/•
— prazniki	7,95	•/•
— bolezni	6,23	*/*
— druge plačane
odsotnosti	0,87	•/•
— neplačane odsotnosti	0,18 */•
Ure v podaljšanem delovnem času	0,40	'/•
DOSEGANJE PLANSKIH OBVEZNOSTI V JANUARJU 1985
V brusilnici
140 .
150 -120
110
80
60
TOZD
JEKLARNA
JEKI.OLI VARNA
VALJARNA
KOVAČNICA
JEKLOVLEK
strukcija) ter forsiranja izvoza. V Valjarni in Kovačnici so največji problemi prodaja neuspelih šarž. Kljub temu, da te izdelke prodajamo po nižji ceni tudi do 10 odst., jih zadnje čase izredno težko prodamo. V večini primerov je zasedenost z naročili po tozdih zadovoljiva, razen nekaterih skupin proizvodov. Največje težave pri tem pa so v Vzmetar-ni, tu je pomanjkanje naročil najbolj občutno.
IZVOZ
ODSTOTEK DOSEGANJA NAČRTOVANE PROIZVODNJE
47
76.7
77.5
11?,5
77.5
59.7
92.8
116,6
75,4
105,?
112,6
112,0
~577F
* TOZD Bratstvo Je uspelo prodati manjšo količino svojih izdelkov v izvoz, ker pa izvoz s planom za ta TOZD ni predviden, o« stanje v tabeli brez indeksa.
skov, kar je povzročilo veliko zastojev na formarski liniji.
VALJARNA je svoj mesečim plan presegla za 1,1 odst. predvsem na račun srednje proge, kjer znaša prekoračitev 13,5 odst. Na težki progi plan ni bil dosežen predvsem zaradi izredno slabega stanja proge, saj je bil koristni čas za proizvodnjo le 56 odst. Na lahki progi pa je bila proizvodnja dosežena 44,6 odst. Na tej progi so obratovali le delno zaradi zasedenosti ogrevnih Peči z vložkom za srednjo progo.
Bolj učinkoviti so bili v KOVAČNICI, saj so predvideni plan presegli za 3,5 odst., kar je za začetek zelo solidno. Vendar je pri tem treba poudariti, da so delali ob najhujšem mrazu v soboto in nedeljo nepretrgoma, in to ves obrat, s tem pa je bilo tudi onemogočeno zmrzovanje proiz-yodnih naprav. Dostava ingotov je potekala normalno, težave ne-čiščenja ingotov, nerezanja korenik, zamaknjenega litja in občasno premajhnih nastavkov glav
pa obstajajo še naprej. Velik problem je planiranje proizvodnje zaradi pomanjkanja ferolegur za določene kvalitete, kar povzroča precejšnje zaostanke pri izvoznih naročilih kot tudi pri naročilih za namensiko proizvodnjo.
V JEKLOVLEKU je bilo januarja izredno veliko motenj v proizvodnem procesu. V prvi polovici meseca je bilo največ težav z vzdrževanjem. Težave so nastale predvsem zaradi pomanjkanja raznih rezervnih delov, primanjkovalo pa je tudi vložka. Vse to je pripomoglo k le 67,9 odst. doseženi proizvodnji. Naj večji zaostanek je nastal pri vlečenem jeklu 51,5 odst. dn brušenem jeklu 26,2 odst.
Od mehansko predelovalnih tozdov so predvideni plan dosegli
ORODJARNA 119,1 odst., STROJI IN DELI 98,3 odst., INDUSTRIJSKI NOŽI brez gredic 89,0 odst., PNEVMATIČNI STROJI
76,7 odst., VZMETARNA 77,5 odst.. TRO 113,5 odst., KOVINARSTVO 77,3 odst., ARMATURE 59,7 odst., BRATSTVO 92,8 odst. Vzrok za nedoseganje plana je v večini primerov pomanjkanje vložka, v Vzmetarni naročil, v Pnevmatičnih strojih pa primanjkuje strugarjev.
PRODAJA NA DOMAČEM TRGU
V Jeklolivarni je izpadla precejšnja prodaja izdelkov zaradi neugodnih vremenskih razmer, zmanjšanja kapacitet (rekon-
Največji izvoz so dosegli spet metalurški tozdi, skupaj 73,8 odst. konvertibilnega izvoza. Predvideni plan so presegli Valjarna, Kovačnica in Jeklovlek, tako da je doseženi rezultat treba pripisati v glavnem njim in tudi visoki konjunkturi pri povpraševanju po polizdelkih.
Glede na dejstvo, da bo $ plan ob planirani količim težko doseči zaradi nenehne rasti $ v primerjavi z zahodnimi valutami, kamor največ izvažamo, bo treba razmisliti o povečanju količin paličastega jekla, dokler obstajajo še možnosti za prodajo na inozemskih tržiščih.
Nekoliko slabši so bili tozdi mehanske predelave, svojega plana ni dosegel noben tozd. Bistveno boljši pa je bil izvoz na klirinško področje, predvsem Stroji in deli so mesečni načrt znatno presegli.
V januarju smo nadaljevali z zaključevanjem pogodb. Intenzivno delamo predvsem na pridobivanju notvdh naročil za izdelke višje stopnje predelave: valjev, stiskalnic, armatur, nožev itd.
UVOZ
V prvi polovici januarja so prispele vse ferolegure, ki so bile zaključene še v lanskem letu (FeMo, FeW, FeV), grafitne elektrode smo uvažali po kreditnem aranžmaju Steeg, tako da smo s tem materialom oskrbljeni vse do konca marca.
S prvim januarjem so stekle tudi dobave po kooperaciji
OSKRBA Z ENERGIJO
V januarju dobava primarnih energetskih medijev ni bila zadovoljiva. Glede na to je bila oskrba porabnikov slabša, vendar ne v tolikšni meri, da bi bistveno vPlivala na zmanjšanje proizvodnje.
Poraba goriv in energije na Bragu železarne je bila v januarju (brez prodaje): elektro
energija	21,144.800	kWh
■" aemeljski	plin	5,978.425	Srn’
butan propan	187.015	kg
mazut	1,285.445	kg
koks	61.840	kg
"■ karbid	15.120	kg
acetilen	438	m’n
"• dušik	31.974	mJn
"" argon	2.376	m5n
hladilna voda	1,486.800	m!
Kompozicija
SKUPNA PROIZVODNJA TON lan* kumul.
ODPREMA
TON
FAKTURIRANA
REALIZACIJA
DIN
IZVOZ
i
IZVOZ
DIN
DOMAČI TRG DIN
kumul.
kumul
kumul.
kumul.
101,1
127,0
117,0
10?, 5
127,5
111,4
ORODJARNA
119,1
172,8
125,8
Sl ROJI IN DELI
122,1
- GREDICE
INDUSTRIJSKI NOŽI
PNEVMATIČNI STROJI
VZMETARNA
KOVINARSTVO
ARMATURE
DELOVNA ORGANIZACIJA
109,0
1?0,2
- NOŽI, BRZOREZ. OROD.
BRATSTVO VARVARIN
kalilnica
STORITVE DRUGIH TOZD,DS
Schmidt, kjer pretežno uvažamo materiale za Jeklolivamo, seveda po dinamiki, ki jo omogoča izvoz naših izdelkov firmi Schmidt.
V januarju so bile težave le pri FeCr, saj nabava ne uspe zagotoviti dovolj tega materiala na domačem trgu, iz uvoza pa lahko pričakujemo FeCr šele v marcu.
Drugačno pa je bilo stanje pri uvozu rezervnih delov, orodij in ostalega repromateriala, saj smo lahko dobavljali le v okviru zelo skromnih deviznih možnosti.
NABAVA
V začetju januarja je bil dohod starega železa na obeh skladiščih umirjen, nato pa zaradi hkratne dobave več ladij zelo intenziven. Zaradi velikih stroškov stojnin ladij na Reki in hkrati v Kopru smo morali prevzemati dnevno prek 50 vagonov. Da bi se situacija normalizirala, smo za ves mesec ustavili dobave starega železa domačih dobaviteljev. Stanje
pa se je poslabšalo, ko so nam zaradi prevelikih obremenitev odpovedali žerjavi, tako da je iz-praznjevanje vagonov kljub vsem naporom na pripravi vložka še bolj otežkočeno. Jasno je, da se vagonskim stojninam ne bomo mogli izogniti, seveda pa so te mnogo nižje od stojnine ladij.
Situacija z oskrbo ferolegur se še ni izboljšala zaradi zaostrenih odnosov z Jugokromom ter pospešenim izvozom ostalih dobaviteljev. Tudi težave z oskrbo ognjevzdržnih materialov so se povečale. Primanjkovalo je predvsem sinter-dolomita ter mase univerzah Dobave metalurškega apna pa so bile ravno tolikšne, da ga je bilo za redno proizvodnjo. Neredna je bila tudi oskrba z livarskimi peski.
Tudi stanje na tržišču pri pomožnih materialih se še vedno ni izboljšalo. Vedno manj je rezne-ga in merilnega orodja, primanjkuje avtogum predvsem za viličarje kot tudi vseh ostalih pomožnih materialov.
Komunisti Železarne Ravne o dolgoročnem razvoju sozda Slovenske železarne
Komunisti v Železarni Ravne so se temeljito pripravili na problemsko konferenco sozda, ki je bila 1. marca 1985 na Jesenicah. O usmeritvah dolgoročnega razvoja Slovenskih železarn so razpravljali v osnovnih organizacijah ZK, na posvetu s strokovnjaki in vodilnimi delavci železarne ter na akcijski konferenci.
Osnutek smernic Slovenskih železarn v obdobju 1986—2000 so ocenili kot dobro podlago za
razprave komunistov in drugih delavcev o dolgoročnem razvoju delovnih organizacij sozda, ni pa še kot dokument sam po sebi zadosten. Biti mora vodilo in hkrati izhajati iz razvojnih načrtov posameznih delovnih organizacij.
Ravenski komunisti so poudarili, da je pri načrtovanju razvoja sozda treba izhajati predvsem iz dosedanjih izkušenj in naravnanosti Slovenskih železarn. V prihodnje ne bi bilo smotrno
Smernice razvoja in gospodarjenja Železarne Ravne
(Nadaljevanje s 1. strani)
Ves razvoj in raziskave pa ne bodo uresničene, če ne bomo dobro gospodarili — ustvarjali potrebno novo ustvarjeno vrednost. Poudariti je treba, da so poslovna politika in njeni cilji začrtani jasno in obvezujoče glede na odgovornost vsakega zaposlenega.
Mesečni plani prodaje, izvoza in dohodka so osnovne oporne točke naših prizadevanj. Te cilje dosegamo in presegamo, toda pojavljajo se nam še nekateri drugi hudi problemi poslovanja:
— Racionalnejša izraba surovin, materialov, energije, znanja in delovnega časa! Dolgoročno gledano so tu še vedno naše največje rezerve. Praktično gledano je to področje našega celotnega delovanja in hotenja. Tu lahko uspevamo, uspemo ali pa stagniramo in celo propademo. Tudi razvite ekonomije v svoji osnovi dosegajo osnovne uspehe svojega razvoja — samo tu. Zato bo ost bodoče proizvodne, razvojne, kadrovske in poslovne politike še močneje uperjena v to srčiko našega uspeha in s tem možnih boljših rezultatov. Računamo lahko tudi, da noben strošek ni tak, da ne bi mogel biti nižji. Ali drugače povedano, noben strošek ni prevelik, če bomo s tem pridobili za prihodnost nove sposobne proizvode in znanje ljudi ter si tako zagotovili svoj obstoj in razvoj celotne družbene skupnosti.
— Takoj spremenimo svoj odnos do gospodarjenja z zalogami. Vsak material in naprava, ki je v nekem časovnem razdobju ne potrebujemo ali trošimo, nam veže denar. Poprečne obresti za to pa so že okrog šestdeset odstotkov. Tako se nam dogaja, da veliko živega in umskega dela zapravimo ter dosegamo realno nižji dohodek. Hitro in dosledno reagiranje na prevelike zaloge je bistvenega pomena pri sedanji politiki visokih (realnih) obrestnih mer. Tedensko in mesečno analiziranje ter spremljanje obsega in kvalitete zalog je naša nova dnevna operativna naloga.
— Politika gospodarjenja z denarjem je postala bistven element našega celotnega gospodarjenja. Samo ena ali dve slabi odločitvi na tem področju nam lahko napravita večjo škodo kot marsikateri izpad proizvodnje ali kakšna druga nepravilnost. Zalo je treba v vseh sredinah posvečati veliko pozornost dolgoročnemu zagotavljanju obratnih sredstev, najemanju kreditov, še posebno pa gospodarjenju z devizami. Tu je v neposredni zvezi tudi zagotavljanje finančnih sredstev za investicije.
— Na področju zunanjetrgovinskega poslovanja gojimo vedno bolj višje oblike sodelovanja in poslovanja s tujino. Pri tem so mišljene kompenzacije, kooperacije in sovlaganja v skupno proizvodnjo doma in v tujini. Le tako bomo dolgoročno uspešno prešli razna nihanja tako na domačem kot tudi na inozemskih tržiščih. Hkrati nam taki načini poslovanja omogočajo vpogled in spremljanje moderne tehnologije v proizvodnji, organizaciji in informatiki.
— Kvaliteta našega dela mora pogojevati kvaliteto naših izdelkov in storitev. Samo tako bomo dosegali realne uspehe v bodoče. Znamka »Ravne« je znak visoke kvalitete in vsakogar, ki je med nami ne spoštuje dovolj, moramo podučiti o njenem pomenu in namenu. Vsakdo v naši delovni organizaciji mora ščititi pripadnost kolektivu, njegovim uspehom in ciljem — delovati mora v smislu enotnosti pozitivnih prizadevanj. Zavedati se moramo, da je kvaliteta dela zelo širok pojem in je v neposredni povezavi tudi s kvaliteto našega življenja.
— Pred vsemi temi cilji in nalogami pa bomo vedno imeli vprašanja in odgovore glede tega, kaj je dobro za človeka. Ali je prav, da ne čuvamo dovolj svojega delovnega bivalnega okolja? Kje so splošno človeške vrednote naših medsebojnih odnosov in dejanj? Res nam je še vedno potrebna rast materialnih dobrin tako posamezniku kot celotni družbi, toda nikar ne zapostavljajmo osnovnih vrednot kulture in humanosti, saj edine kažejo pot v prihodnost, pa naj so časi še tako težki!
Gvido Kacl
Stopinje
krepiti sozdovskih funkcij oziroma skupnih služb in institucij, ki bi značaj sozda spreminjale v delovno organizacijo. To bi namreč povzročalo okorelost, za elastičnost vodenja in prilagodljivost v programih pa je potrebna precejšnja mera samostojnosti delovnih organizacij. Vsekakor pa je treba podpirati razvoj sozda kot celote.
Pomanjkljivost dosedanjega povezovanja slovenskih železarn je bila v tem, da se dogovorov navadno niso držale, ampak so jih velikokrat pustile veljati samo na papirju. Ravenski komunisti povezovanju ne nasprotujejo, zahtevajo pa, da moramo
v prihodnje sprejemati le strokovno dobro pripravljene in utemeljene dogovore in sporazume, ki jih bodo dejansko uresničevale vse podpisnice.
Da bodo Slovenske železarne lahko delovale kot sestavljena organizacija, je treba izboljšati njihov informacijski sistem. S hitrejšim razvojem in večjo uporabo računalništva moramo poskrbeli za učinkovitejši pretok informacij vseh vrst in s ten* omogočiti boljše sodelovanje strokovnjakov in strokovnih služb.
Nekatere institucije sozda s® za razvoj slovenskega železarstva zelo pomembne (npr. Intern®
banka in skupna nabavna služba za oskrbo s surovinami), kljub temu pa ravenski komunisti niso za to, da bi jih razširili še s skupnim marketingom. Menijo, da pri tako razvejenem proizvodnem programu in zaradi tako širokega tržišča ne bi bil učinkovit. Slovenske železarne pa bi morale nastopati kot celota vsaj na tujih tržiščih in v jugoslovanskem prostoru, kjer je bilo doslej vse premalo sodelovanja.
Komuniste Železarne Ravne moti, ker se proizvodni programi Slovenskih železarn kljub dogovorom v preteklosti danes prekrivajo bolj kot pred desetletjem, razvojne usmeritve pa kažejo, da se bodo v prihodnje še bolj. Vse tri železarne bodo izdelovale jeklo v električnih pečeh in s sodobnimi postopki in veliko vprašanje je, ali se bodo res držale dogovorov ali pa bodo druga drugi segale v program in si konkurirale, kar se je v primeru jeklovleka že zgodilo. Ni dvoma: specializacija in delitev programov sta potrebni, za poslovno uspešnost celo nujni, treba pa se je dogovorjenega tudi držati.
Predstavniki ravenskih komu-nistov-železarjev so izrazili bojazen, da ne bi problemska konferenca na Jesenicah izzvenela kot politična podpora jeseniški investiciji. Njena umestnost se jim zdi namreč zaradi velike vrednosti in posledic za celotno slovensko železarstvo (vpliv na skupno surovinsko in prodajno tržišče) še vprašljiva.
Komunisti na Ravnah ne nasprotujejo napredku drugih železarn, vendar opozarjajo, da je treba upoštevati stvarne možnosti razvoja in današnjo družbenoekonomsko stvarnost. Zadovoljni so, ker je za Železarno Ravne sprejeta usmeritev v višjo predelavo jekel in strojegradnjo, sprašujejo pa se, kako se bodo lahko v to smer razvijali, saj zaradi zastarele strojne opreme
že zdaj komaj dosegajo zadovoljiv dohodek, če bodo hoteli iti v korak z razvojem predelovalne industrije, bi se morali zelo hitro modernizirati: le z večjo mehanizacijo je mogoče doseči stalno kakovost in ekonomičnost proizvodnje. Za to pa imajo malo možnosti, akumulacija je nizka, obveznosti do družbe pa so velike.
Komunisti so tudi opozorili, da za nekatere predelovalne tozde železarne ni jasnih razvojnih programov, za druge pa niso optimirani. Kjer so proizvodni programi preširoki, bi jih bilo treba zožiti, kjer niso ustrezni, pa začrtati nove. Določena specializacija je potrebna, biti pa mora pametna in strokovno utemeljena, za kar nosi veliko odgovornost komercialna služba, ki mora poskrbeti za temeljito raziskavo tržišča in ugotoviti, kakšni programi so perspektivni.
V usmeritvah dolgoročnega razvoja Slovenskih železarn je pomanjkljivo obdelan kadrovski plan, kar pa je delno razumljivo, saj more izhajati le iz zelo jasnih proizvodnih načrtov, ki pa jih za dolgoročno obdobje še nimamo.
V železarni na Ravnah že zdaj čutimo določeno neusklajenost med izobrazbeno strukturo zaposlenih in med potrebami proizvodnje, brez dobrih tovrstnih planov pa se bo v prihodnje stanje še poslabšalo. Strokovnjaki vidijo rešitev za zaposlovanje žensk v manjših predelovalnih obratih v občini. Ti pa niso le stvar železarne, ampak širše skupnosti.
Železarna je odgovorna za varstvo človeka in njegovega okolja. Ustvariti moramo programe, ki bodo omogočili večjo humanizacijo delovnih mest in čistejše okolje. Pri tem so še velike možnosti tudi za sodelovanje med Slovenskimi železarnami.
Mojca Potočnik
Iz dela sindikata
Oblikovana stališča o spremembi sistemov OP in minulega dela
Na podlagi usmeritev problemske konference o spremembi sistemov osebnega prispevka in minulega dela je izvršni odbor konference OOS na seji v začetku februarja sprejel stališča o spremembi ter jih poslal v potrditev tevršnim odborom osnovnih organizacij. Vsi odbori so jih sprejeli, nekatera z manjšimi dopolnitvami.
Delež osebnega prispevka v osebnem dohodku
Ker imamo v praksi že dalj Cafa višji delež OP v OD, kot bi iahko bil po veljavnem sistemu, Podlagamo, da uveljavimo sedanje stanje ter določimo OP za beličino, kakovost in gospodarnost pri pričakovanem učinku v viSini dejanskega poprečnega OP ^ delovni organizaciji. Zaradi večjega vpliva kakovosti in gospodarnosti na rezultate dela, mostno temu ustrezno določiti tudi Siuno večjo moč ter razpon OP.
fflvilnost usmeritve potrjujejo P°zltivne Izkušnje predvsem v
Jeklarni lin Jeklolivami. Pri izdelavi predloga je treba upoštevati, da je najvišji skupni poprečni OP (za količino + kakovost + gospodarnost) pri pričakovanem učinku za vsa okolja enak.
Poprečni OP tozdov In delovnih skupnosti ter njegova korekcija
Za uskladitev OP z dejanskimi rezultati dela v posameznem mesecu je nujno opredeliti poprečni CP tozdov oz. delovnih skupnosti pri pričakovanem učinku ter uvesti korekcijo poprečnega OP.
Merila in normative mora služba za sistem OD še preveriti in po potrebi dopolniti. V ta namen je treba sklicati posvete predstavnikov tozdov in delovnih skupnosti po sklopih oz. dejavnostih. Na njih je treba obravnavati in preučiti še morebitna druga odprta vprašanja (npr. ureditev meril in normativov, ustvarjalnost, ocenjevanje itd.) in različne predloge čimbolj uskladiti. Ker poslovno uspešnost ugotavljamo četrtletno in je v sistem vgraje-
na solidarnost (odstopanja ± 1,5), menimo, da poslovne uspešnosti ni primemo uporabljati za korekcijo nerealnega poprečnega OP mesečno. Zato predlagamo, da korekcijo izvajamo mesečno za isto obdobje, kot obračunavamo OP. Storiti maramo vse, da zaradi korekcije ne bo treba zamikati izplačil OD. Pri izvedbi korekcije je treba upoštevati' vpliv »višje sile« na proizvodnjo in rezultate dela ter to ustrezno opredeliti.
OP za ustvarjalnost
V skladu s širšo družbeno usmeritvijo (stališča ZSS in ZKS) ter spoznanji v delovni organizaciji predlagamo, da OP za ustvarjalnost uvedemo v sistem OD. Glede na to, da je ustvarjalnost lahko prisotna pri vseh delih in nalogah (čeprav se v praksi pojavlja le pri posameznikih), pa jo je treba natančneje definirati ter ocenjevanje OP za ustvarjalnost postaviti v odvisnost od učinkov dela. Z uvedbo OP za ustvarjalnost želimo spodbuditi k ustvarjalnemu delu čim širši krog delavcev.
Merila in normativi v sistemu norm in posrednih meril
Ker niti v sistemu norm niti v sistemu posrednih meril nimamo enakih kriterijev pri izbiri meril in določanju normativov za OP, jih moramo preveriti in nato določiti na osnovi enotnih izhodišč in metod v DO. Podpiramo predlog, da je treba vse normative oz. 100-odstotni učinek za vsa merila utemeljiti z Izračuni. Opredeliti je treba odgovornost za zajemanje, posredovanje in izračun podatkov ter izvajanje celotnega sistema OP. Vse podatke, ki se
uporabljajo za izračun OP, je treba standardizirati in jih prilagoditi za računalniško obdelavo.
Ker je ureditev meril in normativov nujna, predlagamo, da se na tem področju pospešeno dela.
Ocenjevanje
Da bo ocenjevanje lažje in boljše, je treba dopolniti njegove načine in metode.
Minulo delo
Predlagamo, da sistem delitve po minulem delu poenotimo v okviru sozda.
Splošno
a) Ustrezne strokovne službe morajo preučiti problematiko nadomestil OD in izdelati predlog možnih rešitev. Za nadomestila iz sredstev DO predlagamo, da se upoštevajo izhodišča iz sporazuma črne in barvne metalurgije.
Za delavce, ki se med letom upokojijo, predlagamo poračun glede na rast OD tozda oziroma delovne skupnosti po zaključnem računu.
b) Predlagamo, da vrednost posameznih meril določijo ustrezni organi samoupravljanja v železarni na podlagi metodologije in predloga službe za sistem OD.
c) Pri izdelavi predlogov za spremembo sistemov OP in minulega dela morajo sestavljalci posebno pozornost posvetiti razumljivosti predlogov. Sistema je treba čimbolj poenostaviti.
Gradivo za javno obravnavo mora vsebovati argumente za spreminjanje sistemov dn izračune med sedanjima in novima sistemoma.
(Vir: Stališča o spremembi sistemov OP in minulega dela)
IZ SLOVENSKIH ŽELEZARN:
Inventivna dejavnost v železarni štore v letu 1984
Inovatorji so v preteklem letu železarni prihranili skoraj 220 milijonov din, za kar so prejeli 3 milijone posebnih plačil. Prijavljeno je bilo 148 novih predlogov 158 predlagateljev. Od teh je 55 takih, ki so v lanskem letu prvič prijavili inovacijo.
Največ predlogov so prijavili delavci iz TOZD Vzdrževanje (53 predlogov), s 27 predlogi pa jim sledijo delavci iz TOZD Valjarna II in TOZD Jeklarna (13 predlo-
gov). Največ predlogov je bilo namenjenih za TOZD Valjarna II (43), za TOZD Jeklarna (25) in TOZD Jeklovlek (25).
Največ je bilo prihranjeno v TOZD Valjarna II (91 milijonov), v TOZD Energetika (50 milijonov) in v TOZD Livarna (25 milijonov).
Med inovatorji je bilo lani največ KV delavcev (38,6 %), sledijo pa tisti s srednjo šolo (24,7%) in VKV delavci (13,3%).
Gorazd Tratnik, dipl. soc.
Izvoz v železarni štore 1984 in 1985
V zadnjih letih so v Železarni Štore dosegli zgornjo raven možnega količinskega izvoza. Pri tem predstavlja večji del izvoz valjanih in brušenih profilov, predvsem vzmetnega jekla. Izvoz traktorjev se je nekoliko zmanjšal.
V letu 1984 je skupni konv. izvoz znašal 19,694.039 $, kar je 5 % manj kot v letu 1983 in 5,8% manj od plana. To je posledica manjšega izvoza traktorjev (zaradi težav, ki jih ima poslovni partner Fiat pri prodaji v Zahodni Evropi).
Za leto 1985 načrtujejo za 3,3 % večji konvertibilni izvoz. Ker se s poslovnimi partnerji teže sporazumevajo za skupni izvoz iz-
delkov višje stopnje izdelave, bodo v letu 1985 še pretežno izvažali direktno oz. prek blagovnih kompenzacij, ki omogočajo tudi uvoz surovin in reprodukcijskega materiala.
Na klirinško tržišče so v Železarni Štore izvozili le za nekaj več kot milijon $, kar je skromno glede na leto 1983, ko so izvozili več kot za 4 milijone $ (zaradi ob-čutnejšega izpada izvoza valjev v Sovjetsko zvezo in ČSSR). Za letos planirajo klirinški izvoz za blizu 2 milijona $.
Kljub izvozu, predvsem kvalitetnih vzmetnih jekel, v Štorah upajo, da bodo uspeli zadovoljivo oskrbovati tudi domače tržišče.
Delavke	imaj
Tretja številka Informativnega fužinarja izide v mesecu, ki je zaznamovan z dnevom žena. Čeprav ne objavljamo nobene razprave o ženskem vprašanju, pa vendarle želimo, da bi bilo to znamenje opaziti tudi na straneh našega glasila. Zato smo v tej rubriki dali besedo delavkam. Ne, da bi glasovale, ali je pri nas žensko vprašanje rešeno ali ni, ampak da bi preprosto spregovonile o svojih delovnih in življenjskih izkušnjah. Prepričani smo namreč, da ženske v naši družbi niso posebna kategorija s posebnimi problemi, ki bi jih bilo treba reševati same zase, čeprav tudi nočemo reči, da so brez posebnosti in brez svojih problemov. So pomanjkljivosti in problemi, ki jih ženske zaradi dvojne življenjske in družbene vloge (mati — delavka) močneje občutijo kakor moški, reševati pa jih ni mogoče ločeno od ostalih družbenih problemov, ampak le skupno, kakor tudi ženske skupno s sodelavci soustvarjajo našo družbeno in življenjsko stvarnost.
»PROSTI CAS MORAŠ PAMETNO IZRABITI«
Z Ančko Žagar, brusilko v Strojih in delih, sva se pogovarjali o tekmovalnih srečanjih njihovega tozda z Metalno, na katerih redno sodeluje, in o tem, kako še drugače izrabi svoj prosti čas.
»Naš tozd poslovno sodeluje s tozdom TIO iz Metalne, zato smo pred leti začeli z njimi sodelovati tudi v športu. Prirejamo smučarska tekmovanja. Enkrat
na zimo jih organizirajo oni, enkrat mi. Tekmujemo v veleslalomu. Letos smo se srečali dvakrat v februarju. Ravenčani smo pripravili tekmovanje v Mežici, Mariborčani na Pohorju, kakor
vedno. Obakrat je dobro uspelo, čeprav sem bila sama bolj uspešna na Pohorju, kjer sem zmagala, doma pa sem bila v svoji kategoriji zadnja. Na tekmovanje se posebej ne pripravljamo, zato so rezultati zelo različni. Včasih pelješ bolje, včasih slabše.
Namen naših srečanj pa ni samo tekmovanje, ampak predvsem družabnost in medsebojno spoznavanje delavcev. Mislim, da je tudii ta del naših srečanj uspešen, saj smo z nekaterimi nasprotniki, ki redno sodelujejo, že kar dobri prijatelji ali vsaj znanci. Zato mi je kar žal, da je ženske tako težko pridobiti za sodelovanje na tekmovanju. Tekmovanje jemljejo preveč zares in se bojijo slabega rezultata. Glavna ovira pa se mi zdi ta, da sistema, načina tekmovanja in vzdušja na njem ne poznajo, drugače najbrž ne bi oklevale, čeprav skoraj vsaka pravi, da ne more sodelovati zaradi družinskih obveznosti. Če bi bila res volja, bi se dvakrat na leto že dalo utrgati.
Vendar pa tudi zase lahko rečem, da sem pred leti veliko več smučala kot zdaj. Nerodno se mi zdi spravljati smučarsko opremo na avtobus in se prevažati na smučišče, zato velikokrat ostanem doma, tudi ko bi imela čas za smučanje. Res pa je, da imam, odkar sem se jeseni vpisala v strojno tehnično šolo, manj prostega časa kot prej. Čeprav ne vem, kaj bom delala po končani šoli in ali jo bom sploh dokončala, se mi zdi, da je prav, če čas, ki ga imam, dobro izkoristim.«
»ŽELEZARNA SKRBI TUDI ZA VARSTVO OKOLJA«
Dipl. inž. Jerica Jamer je vodja službe za kemijo in kemijske raziskave v tozdu Kontrola kakovosti. Njena skrb je ob vsem drugem delu tudi varovanje okolja.
»Varstvo okolja je velika naloga človeštva pa tudi naše družbe
di veliko naredili. S tem ko smo nehali uporabljati generatorski plin in smo prešli na čistejša goriva, smo bistveno zmanjšali vsebnost ogljikovega dvokisa v našem ozračju. Pred 12 leti smo ga oddajali več kot 7000 kg dnevno, lani pa se je ta količina zmanjšala na manj kot 600 kg. V prihodnjih letih bomo izločanje tega nevarnega povzročitelja kislega dežja še omejih, seveda pa našega ozračja ne moremo očistiti sami, saj so močni viri onesnaževanja z žveplovim dvokisom tudi Rudnik Mežica in zasebna kurišča v naseljih, kjer nimajo skupnega toplovoda kakor na Ravnah, kjer je zanj poskrbela prav železarna.
Najbolj viden izloček, ki se kadi iz železarne, je dim z železovim prahom. Ta ni strupen kot žveplov dvokis, ne moremo pa reči, da ni škodljiv. Kmetom in kmetijskim organizacijam plačujemo precejšnje vsote za škodo, ki jo povzroča na rastlinju, predvsem na gozdovih.
Zavedamo se, da z onesnaževanjem okolja škodimo sami sebi, zato si prizadevamo, da bi izločanje strupenih in škodljivih snovi čim bolj zmanjšali, če ga že ne moremo povsem odpraviti. Veliko si obetamo od nove čistilne naprave v jeklarni I, obnovili bomo tudi staro v jeklarni II, v železarni pa imamo že tudi več manjših čistilnih oziroma odpraševal-nih naprav v obratih, kjer je prahu in plinov največ. Tako smo
Jerica Jamer
v veliki meri uspeli izboljšati delovno okolje v livarni, predvsem v čistilnici.
Naša velika skrb je tudi čistoča vode. Večkrat smo bili že kaznovani zaradi onesnaženja in pomora rib v Meži, vendar to ne pomeni, da smo glede tega brezbrižni. V vodo ne spuščamo strupov, tudi druge odplake stalno nadziramo in analiziramo, toda koncentracija škodljivih snovi je včasih zaradi nizkega vodostaja Meže tako velika, da življenje v njej ni mogoče. Meža ne bo čistejša vse dotlej, dokler ne bodo zgrajene čistilne naprave za vse odplake, ki odtekajo iz železarne pa tudi iz naselij ob njej.«
»ČEPRAV JE DELO TEŽKO, RADA BRUSIM«
Silva Krevh, brusilka v Jeklo-livami, je pripovedovala o svojem težkem delu, ki pa ga rada opravlja.
»Šest let že delam kot brusilka v čistilnici. Na teh strojih delamo samo ženske, le včasih dajo na katero od naših delovnih mest kakega moškega, a to le začasno. Prej smo delale v dveh izmenah, zdaj so nas prerazporedili vse v eno izmeno. Meni gredo na roko, da lahko včasih zamenjam in delam popoldne. Z
in seveda še posebej železarne. Nanjo mnogi kažejo kot na veliko onesnaževalko okolja, vendar menim, da precej po krivici. V železarni se že več kot 20 let ukvarjamo s problematiko varstva okolja in smo za čistejše okolje že tu-
Silva Krevh
možem sama varujeva otroka in ker on dela na štiri izmene, moram jaz v dneh, ko se nama turnus križa, delati popoldne.
Brušenje ulitkov ni lahko. Delo je zahtevno in težavno že zaradi teže obdelovancev, še bolj pa zaradi prahu, ki se razširja pri brušenju. Stanje je zdaj, ko delamo vse v eni izmeni, še slabše kot prej. Dela nas več naenkrat, zato je tudi več prahu, na vseh delovnih mestih nimamo odpraševalnih naprav, zato se prah širi po prostoru. Res se na tak zrak navadiš, a tudi posledice hitro občutiš. Marsikatera že pravi, da jo peče v prsih. Nezadovoljne pa smo tudi zaradi tega, ker tako skoparijo z zaščitno opremo. Rokavice se na primer v nekaj dneh zamastijo in so neuporabne, nove pa dobimo šele po dveh tednih. Z golimi rokami držati aparat in brusiti pa ni prijetno, saj se ti prah zažre v kožo, da imaš potem roke vse razpokane.
Prerazporeditev v eno izmeno tudi ni dobro vplivala na naše medsebojne odnose. Nesoglasja z vodstvenimi delavci smo rešili tako, da smo sklicali sestanek s predsednikom sindikata in z ravnateljem, prepira med ženskami pa nastanejo največkrat zaradi plače. Jaz in sodelavka delava večinoma za težko stran in sva v glavnem temu primerno plačani, ostale pa so na lažjih delov-
Ančka Žagar
»ČETRTA IZMENA ZA ŽENSKO NI PRIMERNA«
nih mestih, brusiti pa morajo velikokrat tudi težke ulitke, kar se Pa pri plači vedno ne odraža.
Čeprav je delo težko in nekatere že čutimo posledice, nobena med nami ne reče, da ne bi hotela brusiti. Zase vem, da v kaki
Saša Meško, višja medicinska sestra, s sodelavkami skrbi za zdravstveno varstvo delavcev v železarni. Višjo izobrazbo je dosegla ob delu.
»Zaposlena sem v oddelku za zdravstveno varstvo delavcev na Postaji prve pomoči. Delam v izmeni, ker mora biti zdravstvena služba v železarni neprekinjena. Se med večjimi prazniki, ko proizvodnja stoji, moramo sestre zaradi remontov dežurati.
/
*/
Saša Meško
Za žensko je štiriizmensko de-J® neprimerno, saj mora biti na nelu večino nedelj in .praznikov, k° so otroci in ostala družina noma, prav tako pa tudi za mla-ooga človeka, saj so vse družab-ne in kulturne prireditve ob kon-Cu tedna, tu pa imaš prosto ko-maj vsako sedmo soboto in nedeljo. Naša delovna skupina je Predlagala, da bi uvedli 12 -urno dežurstvo, kakor ga imajo v
Lidija Fišer je po nekaj letih *aPoslitve ugotovila, da potrebu-višjo izobrazbo, kot jo ima. udločila se jo je doseči ob delu.
»V železarni sem se zaposlila Pred štirimi leti kot absolventka rednje šole za oblikovanje na Pmvnem mestu industrijskega PUkovalca. Delovno mesto je ■ ° novo, zato še ni bilo takoj Jasno, kakšne naloge bom oprav-a- Sprva sem pripravljala le “snutke prospektov za preobliko-®lae stroje, sčasoma pa se je jSj delo zelo razširilo. Tako oblikujem tehnične in ko-izf^alne kataloge za različne »n železarne, osnutke pri-, anj im čestitk, mikrofilmske Pri in dirugo. Sodelujem tudi oblikovanju komercialnega
pisarni ne bi mogla sedeti. Te pa delo tako izmuči, da te rekreacija v prostem času ne pritegne. Zame je najboljša sprostitev delo na vrtu in na polju. Čeravno je včasih tudi težko, se pri tem delu spočijem.«
zdravstvenem domu, vendar predloga niso sprejeli. Tedaj bi imele prostih več sobot in nedelj.
Nerodno in zaradi varnosti neprimerno se mi zdi tudi to, da dela popoldne in ponoči le ena sama bolniška sestra. Ta ne sme zapustiti ambulante, zato v primeru nezgode ne more iti reševat na kraj nesreče. Reševalni avtomobil pripelje ponesrečenca k ambulanti, da ga tu oskrbimo, to pa ni dobro, saj sta pri nudenju prve pomoči odločilna prav strokovnost in čas. Ko bi bili na delu dve sestri, bi lahko ena ponesrečenega spremljala tudi v bolnico, kar je velikokrat zelo potrebno. Ker pa je na delu ena sama, si večkrat niti malice ne more privoščiti, in bloki ji zapadejo.
Delo na našem oddelku je dokaj zahtevno, ne nudimo samo prve pomoči, ampak imamo tudi veliko kurative. Medicinska sestra si mora zato znanje nenehno izpopolnjevati. Redno spremljamo medicinsko literaturo, ki jo naroča naš oddelek strokovne knjižnice, meni pa se je to zdelo premalo, zato sem ob delu končala še višjo zdravstveno šolo. Študij ni bil lahak, ob štiriizmen-skem delu še posebno ne, toda sodelavke so mi šle na roko in me zamenjavale, kadar sem potrebovala prosto, tako da mi je uspelo doseči izobrazbo, ki sem si jo želela že od srednje šole. Kot mlad človek se zanimam za vrsto stvari, od športa do kulture, toda vse je moralo za nekaj časa odstopiti mesto študiju. Zdaj sem zadovoljna, saj mi pridobljeno znanje pri delu zelo prav pride, upam pa, da bomo znanje s sodelavkami lahko še naprej izpopolnjevale, predvsem praktično, in da bo mogoče uredita tudi pomanjkljivosti, ki nas še ovirajo pri delu.«
kataloga, ki bo predstavljal vso železarno in bo namenjen tujim kupcem.
Moje delo zahteva temeljito poznavanje tiskarske tehnologije. Da bi si izpopolnila manjkajoče znanje, sem se vpisala v višjo grafično šolo v Zagrebu. Po poldrugem letu študija lahko rečem, da sem se odločila prav. Na predavanjih in praktičnih vajah spoznavamo postopke oblikovanja in izdelave tiskarskih izdelkov. Razveselim se vedno, kadar zvem kaj, kar mi pomaga najti nove rešitve pri mojem delu. Izobraževat se namreč ne greš le zato, da bi dosegel višji OD, ampak da bi z več znanja lahko bolje delal. Je pa izobraževanje ob delu tako naporno, da
Lidija Fišer
bi svetovala vsakemu mlademu človeku, naj izobrazbo, kakršno želi v življenju doseči, pridobi z rednim šolanjem.
Sistem šolanja na naši šoli je prirejen možnostim zaposlenih v
Rezka Cern jak, tajnica v Orodjarni, ima že (skoraj) odrasle otroke. Razgovorila se je o vlogi matere pa tudi očeta pri vzgojii im v družinskem življenju.
»Ko sem začela delati, so bili otroci še majhni, stari so bili od enega do treh let. Tedaj smo v Papirnici, kjer sem delala, šele prehajali na 42-urni delavnik, in izmene niso tekle tako kot danes. Ni bilo lahko, toda otroke sva varovala večinoma sama z možem. Nekateri menijo, da bi morala več skrbi za otroke prevzeti družba, toda mislim, da to ne bi bilo prav. Družba naj poskrbi za varstvo v času, ko ga nujno potrebuješ, težišče vzgoje pa mora biti v družini. Meni je žal vsakega trenutka, ki ga nisem mogla nameniti otrokom: zaradi gradnje hiše mi je namreč večkrat zmanjkalo časa zanje. Zdi se mi, da so mi vse prehitro odrasli in dozoreli. Prizadevala sem si, da bi jih navezala na družinsko skupnost, zdaj pa so že začeli odhajati. Starejši sin je pri vojakih, hči bo šla jeseni študirat, najmlajši je v srednji šoli.
Pri vzgoji otrok nisem bila sama. Mož mi je bil v oporo. Mislim, da mati ne sme vseh bremen prevzeti na svoje rame, čeprav se kdaj zgodi, da otrok več zaupa njej kot očetu. Manjše skrivnosti sicer lahko ostanejo samo med njima, v glavnem pa morata oče in mati vedeti drug za drugega, njuna vzgoja mora biti enotna. Ni prav, če se oče zaradi svojih obslužbenih dejavnosti odteguje družini.
Današnjim otrokom ni lahko. Obremenjeni so z raznoterimi obveznostmi. Če jim kdaj spodleti, ne smeš kar vpiti nanje in jih karati, moraš jih tudi razumeti, jim pomagati poiskati cilj in jih voditi do njega.
Čeprav so otroci materina prva skrb, pa s tem ni rečeno,
oddaljenih krajih. Predavanja so le informativna in ciklusna, trajajo pa mesec dni, po nekajtedenskem presledku pa sledi še teden dni praktičnih vaj. Vedno, kadar sem v Zagrebu, si priskrbim vso potrebno literaturo, da potem doma lahko študiram. Za izpitne roke se s profesorji sproti dogovarjam, tako da lahko dopust, ki mi pripada za izpite, kar najbolje izkoristim.
Na srečo narava mojega dela ni taka, da bi morala biti stalno na delovnem mestu, ni se še zgodilo, da bi nastala pri izdaji kakega kataloga ali prospekta zamuda zaradi mojega študija.
Posledice izobraževanja ob delu pa nosi z menoj vred vsa družina. Sin hodi v vrtec, preostali čas, ko me ni doma, pa mi zanj skrbijo starši, za kar jim več kot hvaležna ne morem biti. Oba z otrokom sva predvsem od začetka zelo težko prenašala ločitev zaradi mojih šolskih obveznosti, zdaj pa smo se mojih daljših odsotnosti že vsi navadili, vendar že težko čakamo, kdaj bo mojega šolanja konec.«
da v življenju ženske ne bi smelo biti še kaj drugega. Svoje interese mora usklajevati z interesi in s potrebami družine, vendar mora najti čas tudi zase. Drugače bi se ji zgodilo, da bi kar naenkrat, ko otroci odidejo, ostala sama. V prejšnjih letih
Rezka Čemjak
nisem bila dejavna v nobeni organizaciji, zdaj pa sem tajnica tabornikov in tam pomagam, kolikor morem. Rada imam življenje z naravo, zato mi je kar žal, če se otroci kdaj namesto za sprehod ali za izlet v naravo raje odločijo za gledanje televizije. Ne zdi se mi čudno, da otroci v velikih mestih potrebujejo za uspavanko televizijsko risanko, za otroke v majhnem kraju, kjer še nismo čisto iztrgani iz narave, pa bi se mi zdelo bolj primemo, da bi jih kdaj uspavala tudi pesem čričkov...«
Mojca Potočnik
»IZOBRAŽEVATI SE OB DELU JE TEŽKO, A ZAME
NUJNO«
»ŽAL MI JE VSAKEGA TRENUTKA, KI GA NISEM NAMENILA OTROKOM«
0 gospodarskem načrtu
BESEDA METALURGOV:
Vladimir Rac, ravnatelj Jeklarne:
»Načrt? Kaj naj rečem o njem, ko pa ni nič novega — neznanega. Vsak ima svoj načrt, ki ga skuša vplesti v ožjo ali širšo okolico in v razmere, kakršne v danem času pač so. Prav iz spletanja teh drobnih želja nastajajo načrti celotne naše družbe in dalje njenih manjših enot.
Vladimir Rac
Načrt Jeklarne za leto 1985 je izdelati 238 000 ton surovega jekla. Ce zelo natančno načrtujemo prodajo in oskrbo s surovinami, potem je najbolj prav, da izdelamo prav to količino in nič več in nič manj. Stimulacija bi morala biti usmerjena v približevanje k načrtovanemu, ne pa k preseganju načrtovanega.
Količina proizvodnje je v načrtu prav gotovo najpomembnejša, saj so z njo že opredeljeni drugi dejavniki, kot so: produktivnost, izkoriščenost strojev in naprav, pokrivanje stalnih stroškov itd. Ob načrtovani količini proizvodnje pa je morda še pomembneje natančno predvideti stroške proizvodnje in z njo iztrženi prihodek. Za tozd Jeklarna so predvidevanja, da bomo ustva-
rili le polovico potrebnega čistega dohodka ter na ta način zagotovili le potrebna sredstva za osebne dohodke. Taka slika nam narekuje, da moramo v celotni delovni organizaciji, predvsem pa še v Jeklarni, načrtovati aktivnosti in ukrepe za zniževanje stroškov proizvodnje. Prvi naš načrt je znižati izmeček na 2,5% ter nekoliko povečati izplen in znižati specifično porabo materialov in energije.
Značilno za načrtovanje v letu 1985 je, da je bolj realno. Ni prijetno sprejeti načrta, ki že skoraj predvideva izgubo, pa kaj hočemo — taka je pač tržna Situacija, mi pa se tembolj zavedamo svojih dolžnosti in potrebnih večjih naporov za doseganje večjega dohodka. To pa je druga značilnost pri načrtovanju za letošnje leto.«
Sead Karadža, ravnatelj Valjarne:
»Ugotavljamo, da se bomo morali za uresničitev letošnjega gospodarskega načrta metalurški tozdi zelo potruditi. Pogoji gospodarjenja so namreč skrajno zaostreni.
Pri sprejemanju gospodarskih načrtov ni nepomembno določiti pravo optimalno količino jekla, tako, ki da tudi najboljši ekonomski rezultat. Strokovne službe bodo morale na tem področju še veliko storiti.
Po letošnjem gospodarskem načrtu povečujemo v Valjarni skupno proizvodnjo za nekaj več kot odstotek. Izvaljati nameravamo 141.200 ton gredic (več kot lani, ker je letos količinska proizvodnja v Jeklarni dobra) ter 102.000 srednjih in lahkih profilov.
Kvalitetnega premika zaenkrat v Valjarni ne moremo pričakovati, ker je odvisen predvsem od modernizacije. Trenutno imamo tudi velike težave pri nabavi repro-materiala (ferolegure). Na drugi strani zahteve po izvozu silijo, da izvažamo dobro tretjino izdelkov, čeprav je perspektiva železarne v izvozu končnih izdelkov.
Ali bomo gospodarski načrt v Valjarni uresničili ali ne, je odvisno od več dejavnikov:
— nujni bodo skrajni delovni napori vseh zaposlenih
Na srednji progi
— zaradi ogromnih podražitev energije in surovin bo treba pri porabi maksimalno varčevati
— truditi se bomo morali za večji izplen, manjši izmeček (za 20—30%), nižje materialne stroške itd.
— skušali bomo povišati prodajne cene, s katerimi do zdaj še nismo uspeli v korak z nabavnimi.
Sead Karadža
Pri medsebojnih dobavah pričakujemo tudi v letu ’85 težave. Razlogov je več, med njimi ozko grlo pri ogrevanju, nezadostna zmogljivost prog, nujen izvoz itd. Škoda zaradi tega bo velika, saj bi nekateri tozdi, kot npr. Jeklovlek, s svojimi kapacitetami ob zadostnem vložku proizvedli veliko več.
Plan dobav iz Valjarne v druge tozde je letos približno takšen kot lani. Izpolniti ga bomo skušali tudi z dobavami iz štorske železarne.
Asortiment se letos ne bo bistveno spremenil. Odstotek visoko legiranega jekla je v naši proizvodnji 15—18%. Odvisen ni od nas, temveč od želja naših kupcev. Podrejati se jim moramo, četudi za nas to ni ugodno, saj so naše ambicije zapolniti domači trg z visoko legiranim jeklom, viške pa izvažati.«
Koloman Vrečič, ravnatelj Kovačnice:
»Po prvi verziji gospodarskega načrta naj bi tozd Kovačnica leto zaključil celo z izgubo. To nakazuje, da bo kljub vsem ukrepom in akcijskim načrtom, ki smo jih v
tozdu že sprejeli in jih še nameravamo, letošnje leto zelo težko gospodariti.
Čeprav si bomo za uresničitev vseh zastavljenih ciljev skrajno prizadevali na vseh področjih, bomo po drugi, zadnje predlagani varianti pozitivno poslovali le, če nam bo uspelo dvigniti cene izdelkov za okrog 53 %.
Letos bodo izrazito na udaru prav metalurški tozdi. Vhodni materiali so se neprimerno bolj podražili kot izdelki, ki jih prodajamo, zato bo nujno skrajno varčevanje z energijo in surovinami.
Drugi element, ki zelo siromaši bilanco tozda Kovačnica, je naša obveznost do izvoza. Lani smo imeli 80 starih milijard izpada prihodka prav zaradi izvoza, ki pa je nujen z vidika celotne delovne organizacije.
Po planu naj bi bila skupna oz. blagovna proizvodnja Kovačnice v letu 1985 36.000 ton. Ustvarili naj bi 307 starih milijard celotnega prihodka, ki pa bo strahovito obremenjen z materialnimi stroški, saj so ti že lani znašali 83,4 %.
Ob za sedem večjem številu zaposlenih in višjih prodajnih cenah, ki jih upamo doseči, bo zelo pomembno uresničevanje akcijskih načrtov. Po njih si bomo v tozdu prizadevali povečati produktivnost, zmanjšati izmeček, porabo energije itd. Upamo, da to ne bo šlo na račun spremenjenega programa, ker to za naš tozd ne bi bilo dobro.
Koloman Vrečič
Zal časi tudi za panogo niso dobri. Naročila usihajo, nekateri kupci odpovedujejo že naročeni material. Gotovo bo ta pojav še bolj izrazit po podražitvi naših izdelkov.
Položaj nikakor ni rožnat, a vseeno upamo, da bomo letošnje leto v Kovačnici uspešno poslovno zaključili.«
Jože Matitz, ravnatelj JekloH' varne:
»Kot vse metalurške tozde bodo tudi Jeklolivarno v letošnjem letu prizadele izredno visoke podražitve energije in surovin, možnosti, da bi v celoti ustrezno regulirali prodajne cene, pa ni pričakovati.
Mnogi menijo, da se bo dal® razkorak ujeti z boljšo kvalitetn varčevanjem, produktivnostjo itp-Toda skoki cen energije in surovin so v poprečju glede na preteki® leto v indeksih tudi 200 in veCi
ki bodo uresničene, na osnovi razpoložljivih raziskovalnih kapacitet in možnosti finansiranja.
£ Udeleženci smatrajo, da je v naslednjem srednjeročnem načrtu obvezno uvesti sredstva, združena za URP z neposredno menjavo, kot najvažnešje merilo za oceno raziskovalnega dela v posebnih skupnostih, ki so organizirane na področju materialne proizvodnje.
0 Vse gradivo tehnološkega posveta je treba objaviti v posebnem zborniku, stališča in sklepe posveta pa tudi v tovarniških glasilih DO s področja metalurgije in drugih dejavnosti, ki so zainteresirane za kovinska gradiva.
S stališči in sklepi posveta je treba informirati tudi širšo slovensko javnost z ustreznim sestavkom v Delu oz. s posebnim razgovorom z novinarji, tako kot to delajo nekatere druge grupacije.
0 V zaključni fazi je priprava delovnega gradiva za dolgoročne usmeritve tehnološkega razvoja, ki bo šlo v široko javno razpravo. Pozivamo vse razvojnike in tehnologe v metalurgiji in na področjih, ki so zainteresirana za kovinska gradiva, da to gradivo aktivno obravnavajo v timih in asociacijah.
Komisija za sklepe
NAČRTOVANJE JE IZPOSTAVLJANJE RAZVOJNIH PREDNOSTI
30. 1. 1985 je dr. Lojze Sočan, direktor Raziskovalnega instituta Ekonomske fakultete v Ljubljani, predaval na Ravnah delavcem s posebnimi pooblastili in odgovornostmi iz Železarne Ravne o razvojnih perspektivah v svetu in pri nas. Objavljamo nekaj poudarkov iz predavanja.
zato jih ne bo mogoče izravnati samo z našim boljšim delom, ampak bo treba ukrepati na področju cen. Razmeroma lepe možnosti bi Pri tem imeli, če bi lahko naredili t. i. selekcijo asortimenta, saj naše izdelke kupci še vedno iščejo in smo glede na druge je-klolivarne v precej boljšem položaju. Žal pa bi taka selekcija tudi občutno zmanjšala izvoz, zaradi česar bi bil slabši pritok deviz za celotno DO, in proizvodnjo nekaterih drugih družbeno po-
Jože Matitz
membnih asortimentov, ki so zdaj rnogoče slabše plačani in neatraktivni, strateško pa za tozd in DO Zelo pomembni. Zato bomo morali del asortimenta še vedno delati Po cenah, s katerimi ne bomo pokrivali vseh stroškov.
Zaradi takšnih dejstev smo zavestno planirali delitev našega
celotnega prihodka tako, da bo nekaj obveznosti nepokritih, četudi se bomo trudili za maksimalno zmanjševanje porabe vseh materialov in energije, ukrepali na nabavnem trgu za zniževanje cen ter dvignili prodajne cene, ki nam jih bo trg priznal in bodo v skladu z našimi dolgoročnimi usmeritvami.
Če želimo v Jeklolivarni doseči letošnji plan skupne proizvodnje, moramo povečati celotni prihodek glede na doseženega lanskega za 80 “/o. V največji meri nam bo to uspelo z regulacijo cen izdelkov, pri katerih bo to možno.
Še dodatne težave bodo letos v našem tozdu zaradi posodobitve strojne kalupamice. Februarja smo demontirali kaluparske stroje, ki so dajali 40% celotne proizvodnje. Izpad bomo nadoknadili s preusmeritvijo proizvodnje v težko kaluparnico in livarno posebne litine, kjer smo zato povečali število izmen. V manjšem obsegu bomo ta izpad reševali s kooperacijskimi posli v treh drugih jugoslovanskih jeklolivarnah. Za takšno rešitev smo se odločili iz dveh razlogov:
a) dobav kupcem ne smemo prekiniti
b) delavcem v oddelkih, kjer poteka posodabljanje, je treba zagotovili delo in tudi v času rekonstrukcije ustvarjati dohodek.
Zelo pomembno pa je, da rekonstrukcijo končamo v roku, saj vsi začasni ukrepi ne morejo v celoti nadomestiti prejšnjih proizvodnih učinkov. V 4. kvartalu računamo na izdatno povečano proizvodnjo, saj bo predvidoma konec avgusta v Jeklolivarni že stekla visoko produktivna avtomatska formarska linija.«
V času, ko načrtujemo naš gospodarski razvoj do leta 2000, se moramo razgledati po razvitem svetu in si tudi doma naliti čistega vina. Pri napredku tehnologije je v svetu razvoj tako hiter, da bomo zaostali za dobo ene generacije, če bomo prespali čas do 1. 1990. Vedeti in verjeti moramo, da se je v zgodovini industrijske proizvodnje težišče posameznih segmentov zelo premaknilo. V dobi merkantilizma je v proizvodnji znašal delež dela 70%, kapitala 25%, znanja 5%. V dobi kapitalizma je predstavljalo delo 25%, kapital 50% in znanje 25%. V času informatike pa znese delež dela 5—10%, kapitala 25%, znanja pa že 70%. — Kdor takšna razmerja obvlada, je konkurenčen, kdor jih ne, pa ni.
Kolikšna je vrednost znanja, vgrajenega v izdelke, kažejo tile podatki:
za izvoženo tono jekla dobimo 300—700$, tona stroja je vredna 15.000$, tona numerično krmiljenega stroja pa že 50.000—100.000$.
Države OPEČ, proizvajalke nafte, so predstavljale moč 7—8 let. Potem jim je tehnološki monopol začel zmanjševati pomen, dokler ni postala tehnologija celo pomembnejša kot surovinska baza. Če je OPEČ dražil energijo, je razviti svet dražil tehnologijo in kapital.
Predavatelju se kažejo vzroki za naše današnje težko gospodarsko stanje v naslednjem:
V 70 letih, ko je bil dolar poceni, smo se zainvestirali in zadolžili. Vsaka republika in pokrajina je hotela imeti tovarne vseh vrst, od rafinerij do železarn. Hkrati smo se zapirali pred svetom.
O vzrokih za težave si nismo nalili čistega vina in si ga marsikje še zdaj ne, a dokler ne odpravimo kriznih žarišč, ne bomo dosegli stabilizacije. Mednarodni kapital nas sili, da priznamo naše dejanske stroške proizvodnje. S
priznanjem realnih stroškov ter s postopnim mašenjem lukenj bomo izplavali, sicer ne. Ko bomo naše stroške primerjali s svetovnimi, se mora razvojna politika odločiti, katere proizvajalce bomo podpirali, katerih ne.
Tehnologija kot proizvodni dejavnik je bila podcenjena, v zaprtih ekonomijah pa lahko tudi manjše znanje kroji usodo.
Prav tako nismo stimulirali večje produktivnosti in izvoza in nismo dovolj ostro opravljali selekcije proizvodov.
Irska, ki je v marsičem podobna Sloveniji, se je usmerila v elektroniko, farmacevtiko in strojništvo. Vendar gospodarstva ni mogoče prestrukturirati čez noč, saj vemo, da je investicijski cikel 8 let. Japonci so potrebovali za svoj vzpon v svetovni vrh 20 let.
Osnutki slovenskega načrtovanja do 1. 2000 kažejo, da se marsikje teh zakonitosti še ne zavedamo dovolj. Če bi se jih, ne bi npr. mogli načrtovati toliko povečane proizvodnje aluminija, da bi zanjo porabili (zaradi večje porabe el. energije) 40 odst. družbenega dohodka. Premalo se tudi zavedamo, da za razvoj vseh dosedanjih področij proizvodnje enostavno nimamo denarja.
Druga slabost našega razmišljanja o prihodnosti je, da ne znamo (nočemo) razmišljati v obliki alternativnih načrtov A—B, kjer vsakemu najdemo dobre in slabe strani, nato pa se odločimo za boljšega. Vsaj polovici megalomanije se bo treba odpovedati, dajati prednost razvoju kvalitete, manjšim stroškom in izvozu.
Posodobiti moramo ne 15—20, ampak 100 izvoznih programov in razvijati računalniško podprto tehnologijo. Slovenija bi morala vložiti 200—300 mia v razvoj, od tega 2/3 v software.
Mediiokriteta (poprečnost) se nam strahotno maščuje. V iskanju stika s svetovnim vrhom bi mo-
Zbrala: H. Merkač
USMERITVE DOLGOROČNEGA RAZVOJA SLOVENSKE METALURGIJE
Na posvetu s takim naslovom so udeleženci 4. in 5. oktobra 1984 v Portorožu sprejeli naslednje sklepe:
# Modernizacija dela proizvodnje jekla in aluminija je nujna *aradi razvoja strojne, avtomobilske, kovinsko predelovalne, elek-hokovinske in elektronske industrije. Oskrba teh vej industrije z °snovnimi cenenimi in kvalitetnimi repromateriali je za slovensko Bospodarstvo izrednega pomena. S posodobitvijo dela proizvodnje jekla in aluminija se razrešijo tudi do sedaj nakopičeni energetski. ekološki in socialni problemi ključnih metalurških panog. Te Panoge so v preteklosti in sedanjosti ustvarjale v slovenskem prostoru velik delež družbenega prihodka. Le z modernizacijo je mo-Soče ta delež tudi obdržati.
♦ Ni upravičeno mnenje, da bodo vlaganja v metalurgijo osi-Jomašila razvoj drugih dejavnosti. Za njeno modernizacijo so po-hebna sredstva, ki so primerljiva z delom njenega letnega prihodka. Relativni delež porabe energije v skupni porabi SR Slovenije pa
0 konec stoletja pri uresničenih naložbah v modernizacijo celo ?*a»jši kot danes, proizvodnja jekla pa ne bo več odvisna od uvodnega mazuta.
. % Ni gospodarno, da se danes izvaža neposredno 16 % proizvodnje jekla in aluminija, pri čemer se dogaja, da velik kompleks stalih industrij iste materiale uvaža. Treba je zagotoviti, da se °do kovinska gradiva izvažala v proizvodih, v katere bo vloženo ec dela in znanja.
.	% Udeleženci smatrajo, da so raziskave, ki so bile v letu 1983
ttaneirane Iz sredstev, zbranih na ravni SR Slovenije, dale kva-e rezultate, ki so za stroko pomembni z domačega in tujega uika in upravičujejo trud in sredstva, porabljena zanje.
• Udeleženci sprejemajo načrt raziskovalnega dela za leto 1985. sn *a metalurgijo, različna strokovna telesa in DO, ki bodo pričevale sredstva v obliki neposredne menjave, naj izberejo naloge,
NOV IZDELEK ORODJARNE
rali pošiljati precej več strokovnjakov na izpopolnjevanje v tujino.
Preširokih proizvodnih programov ni mogoče obvladati, zato bi jih morali prečistiti, marsikaj pa odstopiti v delo malemu gospodarstvu. Če ne obvladamo programov, ki zahtevajo znanje, nimajo programi nobenega pomena.
Na področju mikroelektronike moramo osvojiti znanje za uporabo.
NC stroji morajo delati vsaj 14 ur na dan, da ni izgube. Ne moremo pričakovati, da se bo kje »zgoraj« kaj rešilo, ampak moramo sami izdelovati načrte.
Ko kaj načrtujemo, se moramo postaviti na takšno stališče, da bomo videli, kaj pomeni naš razvojni program realno v SRS, v državi in svetu. Zato ne gre za
vsako ceno vztrajati samo pri programih, ki jih zmoremo znotraj delovne organizacije, ampak se povezovati širše. Ugotoviti pač moramo, na kateri stopnji razvoja smo, kaj lahko naredimo sami, kaj pa skupaj z drugimi delovnimi organizacijami oziroma ustanovami. O razvoju se lahko dobro odločamo samo, če imamo pozitivne in negativne informacije. Ni pač dobro, če bi izboljševali neprave stvari.
Povezati moramo ključne centre znanja, potem pa skresati mnenja npr. na ravni Gospodarske zbornice, upoštevati zmožnosti bank in dati vso svobodo znanosti.
Kakor mora riba plavati v vodi, olju iin vinu, tako mora tehnologija plavati v kapitalu in znanju.
n. r.
za doseganje izdelkov
grobi nekovinski vključki, lun-ker, kosmiči in vse, kar imenujemo nehomogenost. To verjeti pa pomeni tvegati toliko bolj, kolikor manj vemo o kakovosti materialov, ki se pri izdelavi jekla uporabljajo od starega železa in ferolegur do pečne opeke in po-novčne obloge ter še materiali, ki vplivajo na strjevanje ingota, saj je pojav nehomogenosti v jeklu prav v tem.
Moderna kontrolna tehnika z ultrazvokom in rentgenom za kontrolo notranjosti izdelka in magnetne ter elektromagnetne metode kontrole omogoča skoraj 100-odstotni vpogled v ves material z redkimi izjemami. Predpogoj pa je, da ves material po vsej površini »otipamo« s sondami. Ta postopek zahteva »popolno mehanizacijo« kontrole, ki je še enostavnejša pri geometrijsko pravilnih oblikah, npr. pločevini, okroglih palicah, plaitini, mnogo težja pa pri fazonsko oblikovanih izdelkih. Toda tudi pri enostavnih geometrijskih oblikah je izvedba naprave draga, saj mora bdli za 6 m dolge palice podaj ai-na naprava vsaj dvakrat tako dolga, torej 12 metrov, pa še mehanizem je potreben, da sondo premika krožno ali prečno, odvisno pač od izdelka. In k vsemu temu sodi še sorazmerno komplicirana in draga elektronika. Ena taka naprava že deluje pri mehanizirani kontroli gredic v naši Valjarni, pa še vedno ni 100-od-stotna kontrola, saj zajema le določen presek v notranjosti gredice. Za nas je pred par leti stala blizu 4 stare milijarde.
S popolno mehanizacijo zares lahko dosežemo skoraj popolno kontrolo jekla, pojavi pa se drug problem: katere najmanjše nehomogenosti naj še toleriramo, kajti občutljivost modemih naprav je tolikšna, da bi prav v vsakem jeklu našli nehomogenosti, ki pa v praksi ne škodijo izdelku, razen tam, kjer je zahtevana izredno visoka stopnja homogenosti.
V praksi težimo za ekonomično proizvodnjo, torej tško, ki se izplača, pri tem pa tudi stroški kontrole ne smejo preveč naraščati, pa vendar morata biti jeklo in izdelek v uporabi zanesljiva, torej brez nehomogenosti, ki bi ogrožale njegovo uporabnost, to
Orodjarna izdeluje raznovrstna orodja za tozde železarne in za druge kupce. Sprva so delali predvsem orodja k stiskalnicam, ki jih izdelujejo v Strojih in delih, s krčenjem naročil za preoblikovalne stroje pa se je zmanjšalo tudi povpraševanje po tovrstnih orodjih. Orodjarna se je morala preusmeriti na druge vrste izdelkov. Perspektivo so videli v izdelavi orodij za plastiko.
Začeli so z manjšimi, enostavnejšimi orodji za izdelavo gasilskih čelad, ki jih izdeluje tovarna Zora v Domžalah, naročila večjih vrednosti pa so pridobili, ko so začeli sodelovati s tovarno Poligalant plastik iz Kanala ob Soči. Ta je potem, ko smo v Jugoslaviji omejili uvoz, začela iskati domačega proizvajalca orodij za svoje izdelke iz plastike. Našla ga je v Orodjarni v Železarni Ravne. Tu so izdelali za tega kupca že več orodij, najnovejše (na sliki) pa je orodje za ulivanje plastičnih nosilk za vino. Po sestavljenosti in kakovosti obdelave je to zelo zahteven izdelek, zato je za proizvajalca nadvse pohvalno, da ga je kupec ocenil z najvišjo možno oceno. Pri preizkušanju
pa še ne pomeni brez vsakih napak.
Začeti je treba torej pravočasno in na pravem mestu z zagotavljanjem kvalitete in nenehno spremljati izdelek do prodaje pa tudi v uporabi.
Začne se že pri sortiranju vložka v peč, pri kontroli kakovosti livne opeke, pri nadzoru nad temperaturo in načinom litja, nadaljuje se pri vroči predelavi, kjer se kontrolira temperatura kovanja, valjanja in končno — čim ostrejša kontrola polizdelka. Polizdelek v Valjarni je gredica. Ce bo ta dobro kontrolirana, je malo verjetno, da bo končni izdelek imel napake, čeprav je tudi potem potrebna pozornost, npr. pri hlajenju palic, adjusti-ranju, in predvsem je potrebna skrb, da se jekla ne zamešajo.
(pri naročniku) so bili predstavniki kupca in proizvajalca presenečeni, ko se je pokazalo, kako dobro in natančno je novo orodje izdelano.
V Orodjarni pravijo, da bodo za kupca iz Kanala še delali, saj potrebuje še za štirideset milijonov dinarjev orodij za plastiko, pet je že naročenih, s čimer so tovrstne zmogljivosti Orodjarne za letos zasedene. Proizvodnjo teh orodij bi radi še razširili,
vendar se v tozdu, kot sta povedala ravnatelj Adalbert Potočnik in vodja prototipne delavnice Maks Haber, zavedajo, da so njihove možnosti omejene. Če bi hoteli tako in podobno orodje delati še za druge kupce, bi morali imeti lastne konstruk-terje (zdaj delajo po naročnikovih načrtih) pa tudi boljšo strojno opremo.
Voljo in sposobnost za visoko oplemenitenje ravenskega jekla naši orodjarji imajo, to so dokazali z izdelkom, ki ga predstavljamo. Da bi lahko to pot nadaljevali še z večjimi koraki, bi potrebovali razumevanje in podporo celotne delovne skupnosti. V interesu vseh železar-jev upamo, da ju bodo dobili.
M. P.
V Kovačnici lahko na vmesnem izdelku manj storimo, kvečjemu ga temeljito očistimo na površini, zato pa velja tem večja skrb končnemu odkovku, da se pravilno ohladi, označi, pripravi za kontrolo.
Litina je še najbolj problematična, ker je velik del ne obdelamo in nam ostane skrito, kaj se skriva pod površino odlivka vse do reklamacije.
Zagotavljanje dobre kakovosti tedaj ni v stoodstotni kontroli ali popolni mehanizaciji kontrole, temveč v stalnem spremljanju kakovosti na vsakem delovnem mostu.
Kako je kaj takega mogoče doseči, če sploh je mogoče? Prav gotovo je mogoče, predvsem pa je nujno. Odločili smo se za P°' boljšanje tehnološke discipline'
Kje so meje naporov dobre kakovosti
»Nič ni tako dobro, da bolje ne bi moglo biti«, je nekakšen slovenski rek. Velja tudi za našo proizvodnjo. Vendar pa so v vsaki proizvodnji postavljene ekonomske pnirodne meje.
Menda lahko izdelajo avtomobilske gume take kakovosti, da trajajo dlje kot avto, vendar tega proizvajalci gum ne storijo, ker bi jih enostavno premalo prodala. Če je to res ali ne, je vseeno, za jeklo tega danes še ne moremo trditi, saj je povpraševanje po njem še vedno večje, kot pa ga lahko na trgu ponudimo, vsaj pri nas. Po svetu pa ni tako. Metalurgija izdela več jekla, kot ga predelovalci porabijo, zato pa lahko izbirajo najboljše med najboljšimi pa vseeno še naj cenejše. Verjetno bo tudi pri nas napočil čas, ko bodo kupci izbirali le najboljše jeklo in ne vsakega, ki ga ponudimo. Takrat bo preživel le tisti proizvajalec, ki bo za primerno ceno ponudil najbolj kakovostno jeklo.
Stoodstotna kontrola jekla ali izdelka je sicer mogoča, je pa izredno draga. Tako kontrolo zahteva jedrska industrija, letalska industrija za najbolj obremenjene dele letala in delno tudi vojna proizvodnja za izdelke, ki so zelo obremenjeni, a zelo pičlo dimenzionirani.
Znano je, da je v jedrski industriji kontrola s 60 %> in več udeležena v ceni.
Za splošno rabo bi tako draga kontrola ne bila uporabna. Najhujše pa je to, da tudi 100-od-stotna kontrola še vedno ni 100-odstatna garancija, da je izdelek povsem brez napak.
Nekoč so uporabljali v metalurgiji samo porušno kontrolo in jo še danes v veliki večini. To pomeni, da od velike količine materiala vzamemo majhen vzorec in ga preizkušamo vse do porušitve, pri tem pa merimo silo, potek sile v času in pač vse merljive parametre.
Taka kontrola je statistična, kajti verjamemo, da je ves material takšen, kot je bil preizkušeni vzorec. Da bi pa to lahko verjeli, moramo biti sigurni, da je ves material bil izdelan pod enakimi pogoji, da se je enakomerno hladil (toplotna obdelava), da v materialu niso skrite napake kot
Orodje za ulivanje plastike in izdelek
DELAVSKI SVET ŽELEZARNE SPREJEL GOSPODARSKI NAČRT ZA LETO 1985
Ta korak je prvi dn zares nujen, saj brez tehnološke discipline industrijska proizvodnja sploh ne more obstajati. Spoštovati moramo vsaj to, kar imamo dognano in zapisano. Tu ni kaj razpravljati. Vsakdo na svojem delu je dolžan delati po predpisanem tehnološkem postopku, če ne, je kršitelj dn odgovoren za škodo, ki 1° je morda s tem povzročil.
tirugi korak, ki pa je vzporeden s prvim, je poboljšanje tehnoloških predpisov — to pa je vključeno v leto kakovosti. Na Problemskih sestankih, kot so načrtovani skozi vse leto, se morajo strokovno usposobljeni in odgovorni delavci dogovoriti, kako dopolniti in izboljšati tehnologijo in le razumljivo zapisati.
Tretji korak pa je ponovni poizkus, da bi privrženost k lastnemu izdelku vzbudili pri neposrednem proizvajalcu. To je avtokontrola, z drugimi besedami kontrola lastnega izdelka. Pravzaprav je povsem logično, da si delavec svoj izdelek sproti kon-teoliira, saj ga po pameti drugače ?iti izdelati ne bi mogel. Vendar le možnosti za greh veliko. Ali Sa izdela približno tako dn ne popolnoma v tolerancah, koit je v tehnologiji predpisano, in ga molče odda v uporabo v tihem upanju, da ga končna kontrola ne bo odkrila in da ga kupec ne bo reklamiral. Ce dela s stroji avtomati se lahko zgodi, da mu je nastavitev stroja ali orodja odpovedala dn izdelek, ki ni v tolerancah, roma naprej, vendar ne namerno, temveč zaradi rahle malomarnosti, ker vmes ni kontroliral posameznih izdelkov.
°nčni učinek pa je pri obeh isti r. Popravilo ali izmeček. Razen mn dveh primerov je seveda moleče še marsikaj drugega, npr. Po obdelavi se je pokazala notra-nia napaka, vendar delavec izdelka ni izločil, češ, kaj me bri-"?>. to ni moja stvar, v tehnologi nimam tako zapisano, t J^mosti za zgrešen izdelek je oliko, da jih lahko opazi le neposredni proizvajalec in prav on mora reagirati. Ce pa se še pre-
pričajmo, da je njegovo delo zanesljivo, je tako avtomatsko postal sam svoj kontrolor. Tak delavec je upravičen do boljše nagrade, saj je v medfazd mogoče največ prištediti. Ko je izdelek dokončen, je lahko samo dober ali zanič. Zato predlagamo, da ima avtokontrolor 10 do 20 %> višji osnovni OD kot delavec, ki ni avtokontrolor. Vsekakor pa več, kot delavec, ki s preseganjem norme skuša doseči večji OD, pri tem pa mu je vseeno, kakšen je njegov izdelek. Seveda pa mora avtokontrolor dokazati, da je zaupanja vreden, zato tudi predlagamo, da nosi sankcije, če mu dokažemo, da je zaupanje zlorabil. Seveda en spodrsljaj še ni kršitev, to se zgodi vsakomur, ki dela. Ce pa se kršitve ponavljajo, pa ni mogoče tolerirati.
Za sedaj se je le nekaj tozdov odločilo za avtokontrolo, in ne na vseh delovnih mestih. Prav j e, da prepustimo odločitev izključno vodstvom tozdov, saj bo dobra avtokontrola za vzgled drugim in bo pritegnila zanimanje za ta način dela. Ce pa se izkaže, da nekje taka kontrola mi uporabna, jo bodo vodstva tozdov ukinila. Povsod prav gotovo avtokontrola mi možna, treba pa je vedeti, da v razvitih industrijah od vsakega delavca zahtevajo kontrolo lastnega izdelka. Dobre delavce dobro nagradijo, slabe pa po malem odslovijo.
Avtokontrola, ki je nekoč v naši DO že obstajala in tudi dobro delovala, je ponoven poizkus, kako v teh razmerah delavca zainteresirati za dobro delo.
Naša bodočnost je samo človek, ki kontrolira, in ne avtomat, ki mu lahko pri kontroli le pomaga. Seveda se bomo trudili, da bi tudi v naši železarni proces kontrole čim bolj mehanizirali tam, kjer je mogoče, in tako razbremenili človeka fizičnega dn umskega napora zaradi vsiljenega ritma dela. Kljub temu pa bomo našo bodočnost gradili le na človeku in ne na stroju-robotu.
Mitja Sipek, dipl. inž.
Delavski svet železarne je 21. 2. 1985 na svoji 4. seji sprejel naslednje pomembnejše sklepe in stališča:
— Ni nobenih legalnih možnosti, po katerih bi delavcem nadomestili stroške za priključitev telefona. Bo pa s sprejemom SaS o združevanju sredstev pri izgradnji PTT objekta v občini Ravne dana večja možnost za priključitev telefonov.
— Sprejel je program svojega dela za 1. 1985.
— Sprejel je poročilo o izvajanju ukrepov za izboljšanje poslovanja, kot ga je predložil poslovodni odbor.
— Seznanil se je s problematiko kakovosti in z akcijo »leto 1985 — leto kvalitete«, jo podprl in pozval vse delavce, naj postane skrb za kvaliteto naša stalna naloga.
— Sprejel je gospodarski načrt železarne za leto 1985, prav tako pa tudi vse ukrepe in naloge, potrebne za njegovo realizacijo.
— Sprejel je poročilo o obravnavi in sprejemanju predloga dohodkovne gospodarnosti v OP, o preobrazbi samoupravnih delovnih skupin in o akciji nagrajevanja koristnih predlogov.
— Sprejel je tudi pravilnik o priznanjih in soglašal s spremembami organizacije v tozdih ETS, SGV, Energija in Družbeni standard.
štancanje kovinskega dela zadnjih luči za vozilo GOLF (kupec Saturnus Ljubljana) in avtomatsko linijo za izdelavo rondel za Železarno Jesenice.«
»To je cela vrsta novih proizvodenj. Ker samo naštete ne povedo dosti, prosim, izpostavite posebej njihovo vrednost.«
»Takšna proizvodnja je bistveno bolj zahtevna. V njo je vloženega veliko več znanja in manj materiala.
Jurij Pratnekar
Pomembna je zato, ker se je vsa ta oprema do zdaj izključno uvažala, in smo tako prispevali k zmanjšanju uvoza. So pa takšna uspešna razvijanja tudi znamenje, da smo v železarni sposobni uvajati še bolj zahtevne izdelke in tehnologije.
»Da so domači trgi za nove linije in tovarne odprti, ste že omenili pri predstavitvah novosti.
— Sprejel je usmeritve za delo komisij za kadre in splošne zadeve pri odobravanju odsotnosti z dela. O teh usmeritvah morajo biti obveščene vse organizacije in društva ter njihove zveze in vsi delavci železarne.
— Razpisal je prosta dela in naloge ravnateljev tozdov Družbeni standard, Kontrola kakovosti in Projektivno izvajalni inženiring.
— Pri Ljubljanski banki se najame 776.000 din posojila za 10 let po 8-odst. obrestni meri. Anuitete zanj se bodo odplačevale iz združenih sredstev stanovanjskega dela sklada skupne porabe.
Sredstva skupne porabe, ki jih tozdi izločijo iz svojega čistega dohodka in združijo za določene namene skupne porabe, se lahko med letom 1985 do njihove porabe obračajo na žiro računih tozdov in žiro računu združenih sredstev delovne organizacije.
Sredstva rezerve, ki so na računih sklada rezerv tozdov in na računu združenih sredstev rezerv, se lahko v letu 1985 obračajo na žiro računih tozdov in žiro računih združenih sredstev delovne organizacije, uporabljajo pa se lahko za namene iz 10. člena Zakona o rezervah.
(Vir: Sklepi in stališča 4. seje del. sveta Železarne Ravne)
Za tuja tržišča vemo, da so nasičena in neprimerno bolj izbirčna. Smo v Železarni kljub temu novim izdelkom uspeli najti kakšno tuje tržišče?«
»Kompletne linije in tovarne smo ponudili predvsem državam tretjega sveta, s katerimi potekajo pogovori pred sklenitvijo pogodbe. Pričakujemo, da bo še letos vsaj kak od teh poslov sklenjen.
Intenzivni pogovori potekajo tudi s kupci v ZDA, za katere bi mi izdelovali vodilne elemente orodij, dogovarjamo pa se tudi za izdelavo brusilnih strojev za ostrenje industrijskih nožev, ki jih železarna že dolgo uspešno izvaža v ZDA.«
»Za uspehe, ki jih razčlenjujeva, so poleg naših strokovnjakov nedvomno zaslužni tudi monterji.«
»Pri osvajanju novih proizvodov je tehnična dokumentacija zelo važen del, vendar samo en del. Preden izdelek res zaživi, je namreč treba zelo veliko narediti pri montaži. Za marsikatero rešitev, ki je sicer dobro zamišljena, se v praksi pokaže, da jo je treba dodelati in usvojiti s praktičnim preizkušanjem. Do kvalitetnega izdelka pridemo le s povezanim delom konstrukterjev, monterjev itd. Takšno dobro povezavo imamo npr. s tozdom Stroji in deli.
»Zanima me še za druge mehanske tozde — iščete novo, boljše, cenejše tudi za njihovo proizvodnjo?«
»V kratkem času je bilo zelo
veliko narejenega na področju armatur, saj je treba vedeti, da v času, ko je bila tovarna na Muti postavljena, nismo imeli zanjo razvitega niti enega proizvoda.
Kdor se ne razvija, je cokla
Pogovor z dipl. inž. Jurijem Pratnekarjem o novih dosežkih v strojegradnji železarne
kn f1ica v naslovu je danes, n»r, J^nlčne stroke tako hitro v t e?u^el°' da je prej zastarelo tj. r°“ letih zdaj staro v treh živw ’. °*ltna. Zavest o njej je naša t* v železarni Ravne, zato b0ij, stalna prizadevanja za novo, cenejše.
peva n^a tri leta zelo dobro us-ie„ J* korak s časom naši stroko *	' Leta 1984’ 1969, 197°’
na	Ponosom odpremljali
začeta takrat čisto nove od st,^ ,d° konca doma izdelane riio ,e npr., so preživeta. Se-več ,enakih strojev danes niso celotne	p°nuditi	je	treba
V K.® Unije, cele tovarne, da T>p~s nkcijskem oddelku toz-	snai
Jurii,.,i atr°kovnjaki z dipl. inž.	vov
Jtm I r:ifnoba«i„  ii nnn
Pratnekarjem stalno razno ve idejne projekte. V odstotkih uresničenih od
teh je bilo v zadnjih letih nekaj zelo pomembnih.
»Tov. Pratnekar, bi, prosim, v grobem predstavili te izdelke?«
»Na področju strojegradnje prehajamo v Železarni Ravne vedno bolj od proizvodnje posameznih strojev na reševanje kompleksnih problemov. Izhajamo iz izdelka in nudimo kupcu osnovni stroj, orodje in mehanizacijo.
V zadnjem času smo uspešno razvili proizvodnjo nekaterih zahtevnih Izdelkov: kovanje avtomobilskih ojnic na stroju za kovaško valjanje za TAM Maribor, na istem stroju kovanje ključev za TANG Nova Gradiška, na stiskalnici VKS 1000 kovanje pokrovov ojnic, na stiskalnici HKh 1000 hladno kovanje različnih izdelkov za tovarno ISKRA v Novi nn stiskalnici VPS 250
:;x : •
Polje se prebuja
dobje 1986—1990 preoptimistični in premalo konkretni. Financiranje je treba sistemsko rešiti. Pri plačevanju stanarin in soudeležbe za stanovanja občanov so veliki problemi, ker do zdaj tema področjema niso posvečali dovolj pozornosti.
Proračun občine Ravne za leto 1985
Skupni prihodki proračuna občine Ravne za leto 1985 znašajo 194,623.000 din in se delijo na sredstva za splošne potrebe občine — dogovorjena poraba (192,685.000 din) in sredstva na posebno partijo žiro računa proračuna. Sredstva za splošno porabo bodo na ravni republike in občin zaostajala 10 */» za nominalno rastjo dohodka v letu 1985.
Za urejeno plakatiranje
Po osnutku odloka o ureditvi plakatiranja v občini Ravne je lepljenje plakatov in oglasov ter nameščanje reklamnih panojev, transparentov in podobnih objav dovoljeno samo na mestih, ki so za to določena. Vsa ta sredstva obveščanja morajo biti likovno, estetsko in jezikovno lepo oblikovana.
(Vir: Referalne informacije INDOK centra št. 1/85)
POLJANA 1945
(Spomini domačina)
V zadnjem času smo razvili tudi nekaj izdelkov s področja hidravlike za Pnevmatične stroje in veliko je bilo narejenega za namensko proizvodnjo, predvsem v smislu razvoja orodij in priprav, s katerimi bi skrajšali izdelovalne čase in s proizvodnjo dosegli konkurenčne cene.«
»Se sme po takšnih dosežkih sklepati, da imamo v železarni dober razvojni kader?«
»Predvsem je tega kadra v železarni premalo. Tozd Stroji in deli ima npr. bistveno večjo kapaciteto montaže in izdelave, kot jo mi uspevamo s projekti zadovoljevati. Zato morajo jemati uslužnostna dela, kar pa je škoda. Nujno bi morali popraviti razmerje razvojnega kadra proti proizvodnim delavcem. V ta namen zelo dobro sodelujemo s kadrovsko službo in štipendiste že v času študija usmerjamo v razvojno de-
lo.	Uporabnih znanj se namreč ni težko naučiti, če je le človek za to.«
»Bi vi kot vodja lahko pritrdili očitkom mladih strokovnjakov, da polnih moči, svežega znanja in pripravljenosti za delo v železarni ne znamo prav zaposliti?«
»Res je v železarni veliko strokovnjakov, ki niti približno ne opravljajo dela, za katerega so študirali. Z namestitvijo na za njih neustrezno delovno mesto jih onesrečimo, saj je zadovoljstvo pri delu zelo pomembno. Je pa tukaj še drug problem: pri nas si vsak upa sprejeti vsako delo. Nikoli nihče ne prizna, da dela ni sposoben opravljati in da so sposobnejši in bolj ustrezni od njega, ki bi delo z večjim uspehom opravljali. Po mojem bi morali imeti za preverjanje sposobnosti instrumente in vsake toliko časa znanje preveriti. Tako bi ljudi silili k sprotnemu izobraževanju, kar je danes nujnost. Tisti, ki se ne izobražuje permanentno in se ne razvija sproti, postane cokla v razvoju.«
»Razvijanje novih projektov se zdi zelo blizu inovacijskemu delu. Je med njima sploh možno potegniti črto? In še v tej zvezi: vas burijo razprave železarjev za in proti nagrajevanju ustvarjalnega dela?«
»Pri konstruiranju ni meje, kje je že inovacija. Naše delo so same inovacije, čeprav se kot takšne ne štejejo. Zaradi tega seveda marsikdo negoduje. Moje mnenje o tem
je takšno: konstrukter bi moral biti za svoje delo v rednem delovnem času tako dobro plačan, da bi vso energijo pustil na delovnem mestu. Največja banalnost je v tem, da vsak del svojega dohodka išče še kje drugje.
V zvezi z ustvarjalnostjo menim, da vsak človek ne more biti ustvarjalen. So rutinska dela, pri katerih gre za spretnost, ne pa za ustvarjalnost.«
»Tov. Pratnekar, skleniva pogovor z vašim načrtovanim delom za letošnje leto.«
»Sedaj imamo gotove projekte za kovaško linijo, ki bo izdelovala kotalne ležaje za tovarno UNIS UTL.
Jeseni nameravamo razstavljati na sejmu EMO ’85 v Hannovru. Na razstavi obdelovalnih strojev se bomo predstavili z novim tipom stiskalnice EDE 100 z orodjem in mehanizacijo. To bo prvič, da se bo Železarna Ravne s strojem pokazala na zahodnem tržišču.
Drugače v našem oddelku stalno razvijamo nove idejne projekte. Čeprav je po njih navadno uresničitev zelo malo, pričakujemo, da nam bo letos vseeno uspelo še katerega realizirati.«
»Hvala za pogovor.«
Helena Merkač
Avgust Vertačnik, upokojenec iz Mežice, je pred leti povedal:
»Dan pred veliko ofenzivo na Poljani sem se vračal s Holmca domov. Vrh klanca sem zagledal pri cerkvi neke vojake. Komaj sem pomislil, da imajo pač spet Nemci kakšno zasedo, ko sta se iz jarka dvignila dva ustaša in me zgrabila.
Pri hlevu sta me postavila ob zid. Moral sem se sleči do perila, potem pa so me zasliševali, kam sem namenjen in kje so partizani. Takrat je po malem že pokalo iznad Ferjetovega polja in s Košakovih njiv. Ustaši so se pognali v nasprotni napad, naokrog pa so že ležali mrtvi in ranjeni. Zmešnjavo sem izkoristil za beg. V mraku sem prišel do gozda na strmini, ki sega do Košakovega pblja. Skrit v žitu sem prebil noč.
Zjutraj sem se splazil h Košakovi kmetiji, kjer so prejšnji dan bili partizani, pa sem spet padel v roke ustašem in znova 60 me gnali na Poljano.
Tu smo se prebij ali skozi mravljišče ljudi. Mrtvih je ležalo naokrog še več kot prejšnji dan. Civilisti so se mešali z vojaki v nepopisni gneči pijanih in zbeganih ljudi brez vsakega reda. Usta-
ši so očitno popili vse, kar je premogla poljanska gostilna, drugo pa so uničili, saj je pijača tekla pri vratih na prosto.
Uklanali so me in me pustili pri hlevu. Ko sem prosil vode, sta me dva vojaka odvlekla k potoku in mi tiščala obraz vanj, da sem se skoraj zadušil.
Boj je postajal vedno hujši. Bolj ko se je bližal večer, bolj je pokalo, zdaj že tudi z Volinjeka. Vse se je nekam poskrilo, zato sem skočil med mrliče, se nekajkrat prekotalil in že sem bil v potoku. Čez čas sem se odplazil po strugi sto metrov do Meže. Pognal sem se čez njo in se začel plaziti proti Srotiču.
Ko sem se približal hiši na streljaj, sem padel v zasedo, a tokrat v partizansko. Povedal sem svojo zgodbo, nato pa so me oblekli, obuli to mi dali jesti. Malo sem še upal, da bom smel domov, a le talko dolgo, dokler niso postavili predme zaboja municije. Takrat mi je postalo jasno, da so me mobilizirali. Domov pa sem se vrnil šele, ko je bilo vsega zares konec.«
(Jože Vačun, Poljana 1945, Koroški fužinar 1975, št. 2)
IZ OBČINE IN REGIJE
Delavnica za 50 gojencev ZDTJM
V ZDUM Črna, ki vključuje 140 gojencev, razvrščenih v 18 skupin delovnega usposabljanja, in ima 85 zaposlenih, nameravajo postopoma preiti na celodnevno usposabljanje. Uredili bodo tudi delavnico pod posebnimi pogoji, ki bo lahko sprejela 50—53 težko duševno prizadetih gojencev.
Zaradi pomanjkanja denarja vedno bolj skomercializiran program
Koroškega radia
Ob ustanovitvi Koroškega radia Slovenj Gradec je ostalo nerešeno vprašanje financiranja. Tako je zaradi pomanjkanja denarji poprečni OD zaposlenih v devetih mesecih lani znašal le okrog dvajset tisoč din, prisiljeni pa so tudi komercializirati program. Po novem dolgoročnem sistemu naj bi Koroški radio financirali vsi uporabniki v občinah Dravograd, Slovenj Gradec in Ravne.
Preoptimistični načrti cestno-komunalnega in stanovanjskega gospodarstva v obdobju 1986—1990
OK ZKS Ravne ocenjuje, da so načrti razvojnih možnosti cestno-komunalnega in stanovanjskega gospodarstva v občini Ravne za ob-
glasilo mladih delavcev železarne ravne
vi
I
priloga informativnega fužinarja
Leto XII
Ravne na Koroškem, 15. marca 1985
St. 3
»Mladi fužinar« izhaja kot mesečna priloga Informativnega fužinarja. Uredniški odbor: Saša Meško, Irma Fajmut, Barbara Sušnik, Marjana Kjorpenčev in Silvo Jaš, ki odgovarja tudi za vsebino »Mladega fužinarja«
HVALA TI, MAJKO
Sjedim sam u sobi i mislim.
Kako bi lijepo bilo, kad bi sada
do svoje majke otiči mogao.
I kao nekad, sjesti joj u krilo.
S ječam se, tako je nekad bilo, napolju snijeg i vjetar hladni, a majka pred šporet sjela stari.
Mi, djeca, se skupila oko nje.
Gledamo, kako vrijedno radi.
Htjela je za sve nas ponešto da uradi.
Svake bi večeri, pred spavanje, ona, nama
pričala svoje doživljaje iz ratnih dana.
Bosta je i junačkih pjesama znala.
Voljela je da govori o junaštvu Banovič — Strahinje, Kraljeviča Marka. Jednom nam govorila o »Zenidbi Milič — Barjaktara«.
Poslije svega žao bi nam bilo kada bi rekla:
— Na spavanje morate iči.
S nestrpljenjem čekali bi, kad ce drugo veče stiči.
Za trenutak tako, zaboravih na samoču svoju, sječajuči se tih dana sreče, što provedoh uz majku svoju.
Zato ti maj ko,
za sve dane, za sve noči neprespavane, za svu tvoju ljuba v, bezgranično hvala.
Hvala ti maj ko! Hvala!
U trenutku samoče moje Poklanjam, tebi maj ko,
Štihove svoje.	Bordo	Radovič
Mlada varučka
06 8. marcu
Osmega marca 1909 so socialisti v ZDA v lavnih demonstracijah terjali volilno pravico tudi za ženske. Zato so naslednje leto na predlog Klare Zetkin, socialistke, na svoji drugi hiednarodni konferenci v Kopenhagnu razglasile prav 8. marec za mednarodni borbeni dan, za dan mednarodne mobilizacije najširših ženskih množic za boj proti izkoriščevalcem delovnega ljudstva, ker lahko samo ta boj prinese svobodo in enakopravnost tudi ženskam. Tudi pri nas smo že pred vojno Praznovali mednarodne ženske dneve in ted-he, toda pravi, revolucionarni 8. marec je bil kakor vse delovanje KPJ — ZKJ — obsojen ha ilegalo.
8. marec je bil — in še mora biti — politič-hi praznik, praznik, ob katerem se zavemo zgodovinsko nujne povezanosti usode vseh zatiranih z usodo nasprotujočih si družbenih sistemov, z vprašanjem zasebne in družbene lastnine proizvajalnih sredstev, z vprašanjem hied zatiralci in zatiranimi. Znanstvena so-cialista Marx in Engels sta z zakoni družbe-hega razvoja odkrila izvor in hkrati nakazala rešitev ne samo družbenemu vprašanju v ce-
loti, ampak še posebej tudi ženskemu vprašanju. V imenu zasebne lastnine je nekoč družba odtegnila ženske družbenemu proizvajalnemu delu in jih s tem spremenila v družbeno manjvredna in brezpravna bitja. V imenu prav te lastnine jih je kapitalistični družbeni red spet pritegnil. Seveda še vedno kot brezpravna bitja — v družbeno proizvajalno delo in s tem odprl vrata k enakosti proletarcev.
Vse od svoje ustanovitve pred 66 leti se je ZKJ, ko se je skladno z načeli znanstvenega socializma bojevala za pravice vsega delovnega ljudstva in za pravice zatiranih narodov takratne Jugoslavije, bojevala tudi za ženske pravice in edina med političnimi strankami že pred vojno, ko žene še niso imele nobenih političnih pravic, pritegovala tudi ženske kot popolnoma enakopravne v svoje borbene vrste. Nujno so se tedaj v naši ljudski revoluciji, ki jo je vodila ZKJ tako proti okupatorju kakor proti domači izdajalski buržoazi-ji, ženske dokončno osvobodile političnega jarma. Zato danes, kot ugotavljamo po programu ZKJ, vprašanje ženske enakopravno-
sti v SFRJ ni več politično vprašanje niti vprašanje pravnega položaja ženske v družbi, temveč v glavnem vprašanje nezadostno razvitega gospodarstva, primitivizma, religioznih pojmovanj in drugih nazadnjaških predsodkov. Ali, kakor je rekel Lenin, enakopravnost pred zakonom še ni enakopravnost v življenju, zato ob 8. marcu vsako leto pogledamo v svojo revolucionarno preteklost in si začrtamo naloge, ki iz te preteklosti nujno slede za našo socialistično sedanjost in prihodnost, naloge, ki naj do kraja zgrade gospodarske temelje in izoblikujejo napredno, socialistično miselnost, oboje nujno potrebno tako za resnično žensko enakopravnost kakor za socialistično družbo.	M.	K.
OD TU IN TAM
Posveta vodij centrov za MDA so se udeležili predstavniki 42 OK ZSMS. Namen tega seminarja je bil zbrati povzetek dosedanjih razprav oziroma kako začrtati programe za letošnje akcije. Tu pa je manjkalo konkretnih predlogov, ki bi lahko bili realno uresničljivi, kako odpraviti dosedanje slabosti, še bolj pa se je postavljalo vprašanje, s čim
nadomestili nekatere sedanje vsebinske in organizacijske oblike. Še vedno se namreč čaka, da bo RK ZSMS ponudila svoj recept, ki ga bomo seveda, potem ko bo dodobra preizkušen v praksi, jeseni spet zavrnili kot nič boljšega od dosedanjih.
Ena od zelo redkih, pa vendarle konkretnih stvari je bila želja in zahteva po manjšem številu brigad oziroma brigadirjev, ki naj bi jih organizirali v posameznih občinskih konferencah. To je seveda razumljivo, saj gre samo za to, koliko zmanjšati ta obseg. Družbeni dogovor, ki velja za letošnje leto, vse skupaj obvezuje glede obsega tako akcij kot tudi udeležencev. Vsi pa se zavedamo, da v takšnem obsegu letos akcij ne moremo izpeljati. Zato je ena od nalog RK ZSMS in centra za MPD, da se opredeli do zmanjšanja obsega akcij in tudi števila udeležencev. Oceniti bo treba, kaj se je pokazalo za dobro oziroma slabo pri dosedanjih aktivnostih za delovne akcije. Jasno pa je tudi, da je treba o vsaki ideji nekoliko bolj poglobljeno razmišljati, kot se je to delalo doslej. Ideje, ki se bodo porajale v osnovnih sredinah in bodo tudi uresničljive v praksi, je dosti lažje opredeliti kot želje večjega števila mladih, kar pa seveda za tiste, ki bi jih servirali »republiški birokrati«, ni mogoče reči.
MLADI SO ZA PROSLAVLJANJE DNEVA MLADOSTI IN ŠTAFETO. Tako se je namreč izkazalo v večmesečni javni razpravi, katere zahteva je bila, naj mladi ob prazniku mladosti potrjujejo tudi svoj družbeni položaj. Javna razprava je že na začetku izhodišč pokazala na nevzdržnost prakse, ki želi dan mladosti reducirati na zaključno prireditev na stadionu JLA v Beogradu. Ta javna razprava pa je pokazala, da način praznovanja dneva mladosti, ki se veže na stadion JLA, ne ustreza več, saj je stadion velik omejen prostor, ki je bistveno določen prav s svojo omejenostjo, torej s tem, da postavlja meje med pristojnimi gledalci in izvajalci. Prek prireditev v Beogradu poskušamo manife-festirati cel niz političnih opredelitev za razvoj samoupravne socialistične demokracije. Ne moremo pristati na to, da bomo pokazali svojo pripadnost socialistični samoupravni družbi prek plakatov in parol,
ki so sami sebi namen, temveč tudi prek ustvarjalnosti. Javna razprava je najbolj presenetila, ko je pokazala veliko zanimanje za »jugoslovanska srečanja mladih«, ki so jih lani organizirali prvič. Po prvotni zamisli naj bi bila to majska prireditev ustvarjalnosti mladine iz cele države in vse kaže, da bo to res postala. Ta srečanja so dobrodošla sprememba in osvežitev in je z njimi vsekakor treba nadaljevati. Še nekaj je zanimivo. Delovni program o prihodnjem proslavljanju praznika mladosti je odpravil nekatere temeljne dileme v zvezi s konceptom proslave. To je dobro, ker dokument po drugi strani kaže, da je treba dan mladosti vključiti v vse, kar »potrjuje mlade kot temelj naše družbe«. Pri tem gre torej za verjetno najpomembnejšo zahtevo javne razprave v zvezi z dnevom mladosti: potrjevanje družbenega položaja mladih.	S.	J.
Delo OK ZSMS Ravne
Poizkus povezovanja in dela v letošnji jeseni z delegati v delegacijah otroškega varstva pri uveljavljanju stališč in predlogov v zvezi z revalorizacijo OD za čas porodniškega dopusta, kaže na to, da moramo s to prakso nadaljevati.
Podobno, kot smo prisotni v delegatskem sistemu, je tudi z našo zastopanostjo v SZDL, predvsem v njenih množičnih oblikah dela. Tu velja opozoriti na dejstvo, da te oblike v posameznih primerih sploh ne delujejo. Da dalje od konstituiranja nismo prišli (KO za boj proti alkoholizmu in narkomaniji ...), sekcijskih oblik dela SZDL skorajda ne poznamo.
Odsotnost mladih znotraj frontnih oblik dela SZDL se posebno odraža v temeljnih okoljih, še posebej v KS, kako se to odraža na delu mladinske organizacije, pa si lahko mislimo.
KADROVSKA POLITIKA
Kadri in družbeno dogovorjena kadrovska politika so eden najpomembnejših dejavnikov uresničevanja interesov delavskega razreda. Dosledno izvrševanje oz. uresničevanje kadrovske politike je temelj za uveljavljanje programskih usmeritev XI. kongresa ZSMS.
Prav zaradi tega moramo biti še posebno zainteresirani, da se z ZVEZO KOMUNISTOV na čelu borimo, da postane kadrovska politika na vseh področjih in nivojih stvar demokratičnega odločanja delovnih ljudi in občanov.
Odločanje pa mora biti načrtno, zasnovano na zavestni kadrovski politiki ter na javnih kriterijih. Poleg kriterijev in meril se moramo zavzemati za normalno obnavljanje teles v ZSMS in družbi, da
morajo biti vse funkcije v ZSM in družbi dostopne vsem, ne glede na starost, spol, izobrazbo, svetovnonazorsko opredelitev ... Odločno se moramo boriti in zoperstaviti vsakršnim monopolom kjerkoli v vodenju kadrovske politike, proti privatizaciji le-te, kadrovskim rešitvam na grupaški podlagi, proti familiarnosti, nezdravim ambicijam, protek-cijam, skratka proti vsem, ki odtujujejo odločanje na demokratični in javni podlagi.
Kaj smo in česa nismo uspeli uresničiti v naši organizaciji in s katerimi problemi smo se srečevali na tem področju v teh 12 mesecih, bomo opredelili na kratko v tem poročilu.
V januarju 1984. leta smo vodili in usmerjali aktivnosti v zvezi z evidentiranjem možnih kandidatov za opravljanje najodgovornejših funkcij v DPS, istega meseca smo pričeli z aktivnostmi v zvezi z evidentiranjem možnih kandidatov in organizacij za priznanja občine Ravne na Koroškem in evidentiranjem za svete, center in komisije pri P OK ZSMS.
V februarju 1984 smo obravnavali in sprejeli stališča in predloge možnih kandidatov za nosilce odgovornih družbenih funkcij v DPS in SIS na ravni občine in republike. Prav ob naši nepodpori regijskega kandidata za predsednika zbora občin se je pokazalo, na kakšne ovire in napore naleti mladinska organizacija pri uveljavljanju svojih stališč in predlogov.
V marcu 1984 smo pričeli z evidentiranjem učencev in študentov ter mladih delavcev za dodelitev štipendij iz Titovega sklada. Evidentiranih in ka-drovanih je bilo 11 kandidatov (9 iz Sš TNPU in 2 iz OZD). Vlogd in odgovornost mladih in mladinskih organizacij se je na tem področju že dokaj dobro razvila in okrepila. Dosegli smo zadovoljivo
stopnjo samostojnosti, demokratičnosti in javnosti dela.
Več pozornosti bomo morali v bodoče nameniti evidentiranju in kadrovanju mladih delavcev, čeprav smo od leta 1980 dalje dosegli in izpolnjevali sprejete usmeritve in število določenih štipendij iz Titovega sklada.
Dobre rezultate smo kljub nekaterim težavam dosegli pri evidentiranju oz. kadrovanju brigadirjev in kadrovanju za najodgovornejše funkcije v vodstvu MDB in vodstvih MDA (rezultati so vidni, saj je MDB osvojila najvišje priznanje MDA).
Tudi kadrovanje v začasne odbore in imenovanja teh odborov za izvedbo posameznih akcij (tekmovanje mladih iz znanj in veščin SLO in DS, Tito — revolucija — mir, 3. koroška razstava mladinskih in pionirskih fotografij...) ter rezultati izvedenih akcij dokazujejo odgovornost in uresničevanje kadrovske politike.
V 12 mesecih po programski seji pa smo na kadrovskem področju izvedli vrsto aktivnosti. Naj navedem le nekatere: evidentiranje in kadrovanje za 17. festival dela mladih Jugoslavije, kadrovali udeležence 10. srečanja bratstva in enotnosti, oblikovali predloge za priznanja ZSMS, imenovali odbor za organizacijo aktivnosti v mesecu mladosti, obravnavali in usmerjali aktivnosti v zvezi s kadrovanjem za nosilcee zvezne štafete, obravnavali kandidate za individualne poslovodne delavce v OZD, kadrovali za MPPŠ ’84 itd.
Iz informacije, ki so jo prejele OO ZSMS 16. oktobra 1984, je razvidno, da smo v naši organizaciji pričeli z evidentiranjem za organe OK ZSMS Ravne na Kor. na osnovi sklepa 24. seje P OK ZSMS Ravne na Kor. 16. maja 1984, zaključili pa 25. sept. 1984. Približno v 4 mesecih so mladinske organizacije evidentirale 84 kandidatov, od tega 38 kandidatov za PREDSEDSTVO OK ZSMS, nadzorni odbor in komisijo za statutarna vprašanja in pritožbe. Kljub težavam in problemom, ki so se kazali v nerazumevanju in nejasnosti, smo z rezultati evidentiranja lahko zadovoljni, ne moremo pa biti zadovoljni z rezultati kadrovanja, saj je kandidaturo odklonilo 8 kandidatov, prav tako ni pristal na kandidaturo kandidat kadrovske komisije pri OS ZSS Ravne zaradi preobremenjenosti in starosti (pogojno).
Struktura P OK ZSMS na OSNUTKU KANDIDATNE LISTE za obdobje 1984—86 pa v posameznih točkah ne odraža strukture v naši občini. Kje so razkoraki, se lahko razbere iz nasledn jih podatkov: število mladih od 14—27 let — 6430 od tega približno 2630 učencev, 3400 mladih delavcev 400 kmetov in nezaposlenih, 300 mladih komunistov in približno 3000 mladink.
PREDSEDSTVO OK ZSMS v sedanjem obdobju: šteje 13 članov s stalnim mandatom (in 3 s fleksibilnim mandatom) od tega 9 mladih delavcev, 4 učenci; 9 mladih komunistov, 5 mladink, 2 z višjo izobrazbo, 4 s srednjo, 1 z nedokončano sr. izobrazbo, 2 s srednjo poklicno izobrazbo in 4 učenci SŠ, poprečna starost 23,5 let.
Kvišku
. PREDSEDSTVO OK ZSMS za mandatno obdobje 1984—86: šteje 14 članov s stalnim mandatom (in 7 s fleksibilnim mandatom), od tega 10 mladih delavcev, 3 učenci, 1 absolvent; 6 ml. komunistov, 6 mladink, 3 z višjo izobrazbo, 5 s srednjo izobrazbo, 1 absolvent, 2 s sr. poklicno, 3 učenci SŠ, poprečna starost 22,5 let.
Na področju kadrovske politike se o pomembnejših kadrovskih rešitvah še vse preveč odloča v političnih koordinacijah ali ozkih skupinah. Kadrovski organi so še vse preveč mesto, na katerem se le formalno potrjujejo že vnaprej dogovorjene kadrovske rešitve.
Kljub vsemu pa ugotavljamo, kar je pozitivno, da se povečuje interes za odločanje o teh vprašanjih, da se vodijo ostri dialogi in zahteve, ki vse bolj krepijo vlogo in moč nosilcev kadrovske politike, ko se odločajo o kadrovskih rešitvah v političnih koordinacijah in ozkih skupinah umikajo Širšemu demokratičnemu in javnemu odločanju.
_ V tem poročilu velja opozoriti na različne »pritiske«, zahteve najodgovornejših funkcionarjev ZK, petim osebam za najodgovornejše funkcije v P RK da ne moremo dati soglasja in podpore kandidaturi ZSMS. Te zahteve pa so obrazlagali z argumenti oz. informacijami, da je bil kandidat Janez Janša izpisan iz ZKS, ob tem pa nam niso bili podani razlogi oz. utemeljitve za izpis, prav tako nismo bili seznanjeni s tem, da se je izpisani tov. pritožil na CK ZKS in da ustrezni organi pritožbe še niso obravnavali. Za drugega, Kajundžiča Blaža iz Škofje Loke, je bila podana informacija, da ima opomin pred izključitvijo iz ZKS, za tretjega, Tomšiča Vojka iz Ilirske Bistrice, je bila podana informacija, da KO za kadrovska vprašanja pri OK SZDL Ilirska Bistrica ne daje soglasja, za četrtega in petega kandidata Lukšiča Andreja in Ivančič Alenko pa je bila le »zahteva«, da soglasja na naši kandidacijski konferenci ne bi dali.
Ob takšnih in podobnih dogodkih moramo vztrajati na dialogu, ki temelji na javnosti, demokratičnosti in moči argumentov, ne moremo in ne smemo sprejemati dialoga, ki temelji na poziciji argumentov moči, avtoriteti funkcij in »poziciji oblasti«.
O Književni mladini Slovenije (KMS) se govori že od leta 1978. Na problemski konferenci »Nekatera aktualna vprašanja kulturne Politike ZSMS in dejavnosti mladih na področju kulture«, ki je bila 21. aprila 1981, si je republiška konferenca ZSMS zastavila nalo-
Srečujemo se z razkorakom v sodelovanju in konkretno pomočjo ostalih subjektivnih sil na različnih nivojih. Še kako se čuti zainteresiranost in »vztrajanje« na sodelovanju na občinskem, regijskem in republiškem nivoju. Seveda je to pozitivno in sprejemljivo, če je sodelovanje grajeno na enakopravni, odgovorni, demokratični in javni podlagi, ne moremo pa razumeti, da se ta odgovornost, zainteresiranost in sodelovanje ne čuti dovolj v OZD, šolah, da o krajevnih skupnostih (v večini) sploh ne govorimo. Imamo OO ZSMS, ko se predsedniki, neredko tudi vodstva menjavajo kot na tekočem traku, pa ne le zaradi neodgovornosti mladincev samih, ampak tudi zaradi nerešenih osnovnih pogojev in možnosti za delovanje mladinske organizacije in odnosa posameznih najodgovornejših funkcionarjev v KS do ZSMS.
V zaključek tega poglavja pa moramo zapisati, da se naše naloge ne pričenjajo in končajo le na prej navedenih področjih. Naša naloga je že poleg navedenih še vključevanje v postopke evidentiranja in kadrovanja za organe ZSMS, SZDL sindikata, samoupravnih organov, delegacij in skupščin na vseh nivojih.
V poročilo o izvajanju kadrovske politike moramo zapisati naše uspehe, našo odgovornost in vlogo, ki smo jo potrdili na področju kadrovanja za rodove JLA. Ravno v zadnjih nekaj letih, predvsem pa v letošnjem letu smo potrdili navedeno, potrdili, da smo lahko pri izvajanju širše dogovorjenih nalog na področju NABORNIH PRIPRAV uspešni.
To pa ni prišlo samo od sebe, ampak zaradi razumevanja in sodelovanja z ostalimi subjekti, predvsem pa z referentom za naborne zadeve, ki nam je nudil strokovno in moralno podporo. Skratka, zagotovljeni so nam bili pogoji in možnosti, da smo lahko uresničili in potrdili vlogo in odgovornost mladinskih organizacij na tem področju. S tem pa ne mislimo, da ne moremo biti še uspešnejši in da tudi skozi izvajanje teh nalog ne moremo uresničevati in dosegati zastavljenih ciljev na področju obrambe naše domovine.
Miroslav Garb
go, da jo ustanovi. O njej je bil govor tudi na
11.	kongresu ZSMS. Zdaj, ko se je pojavilo dovolj zainteresiranih mladih literatov, se je na ravni RK ZSMS ustanovila Književna mladina Slovenije. Da pa bi delo KMS res zaživelo, je treba ustanoviti povezovalne odbore
v občinah. O tem smo razpravljali na 1. seji PO KZSMS Ravne, kjer smo se dogovorili, da gremo v akcijo o ustanovitvi OPO. Pobuda o ustanovitvi KMS je nastala iz potrebe po samoorganiziranju mladih na področju književne dejavnosti. KMS je oblika dejavnosti mladih, zato jo je smiselno vključiti v ZSMS. Književna mladina Slovenije bi bila gibanje mladih piscev. Delovala bi v okviru OK ZSMS kot oblika njenega dela in ena izmed oblik uveljavljanja frontnosti ZSMS. To ne bi bila posebna institucija, ki bi delovala kot konkurent ZKOS in ostalim, že uveljavljenim kulturnim organizacijam, ampak kot telo, ki povezuje in smiselno nadgrajuje delo ZKOS, ZSMS, SZDL, ZSS, Društva slovenskih pisateljev in drugih zainteresiranih institucij na področju literature. KMS bo odprta do vseh literarnih smeri, ki živijo med mladimi pisci v naši občini. Mnenja smo, da je teh kar dosti v vseh krajih naše občine, zato vabimo vse, ki se ukvarjajo s pisanjem, da se oglasijo osebno ali pa telefonsko (861-394) na OK ZSMS Ravne, kjer bodo dobili vse podatke o ustanovitvi Občinskega povezovalnega odbora KMS. Ko bo dovolj zainteresiranih, bomo izvolili predsednika in sekretarja OPO KMS in se dogovorili o nadaljnjem delu.
Sekretar OK ZSMS Edi Lužnik
Popesfrifev Mladega fužinarja
Ko smo razmišljali in ugibali, na kakšen način in s katerimi temami bi naredili »Mladi fužinar« še bolj pester, takšnega pač, da bi ga prebiralo še več ljudi, se je porodila zanimiva ideja. Nikar ne mislite, da bomo ostali samo pri njej, temveč vas že sedaj vabimo, da z vašimi predlogi in nasveti pomagate oblikovati mladinsko stran. Upoštevali bomo vse, kar bo količkaj tehtno in umestno. Za tokratno in morda še katero številko smo pripravili nekaj zanimivih starih receptov, takšnih, ki so preprosti in ki zanimajo predvsem mlade, še zlasti družine. Imenovali oziroma uvrstili jih bomo kar pod skupno rubriko: RECEPTI NAŠIH BABIC. Upajmo, da boste lahko tudi zase našli kaj koristnega, kar pa je še pomembnejše, takega, kar se lahko pripravi hitro, poceni, pa še enostavno je.
S. J.
ZA KNJIŽEVNO MLADINO SLOVENIJE V OBČINI RAVNE
O CILJIH
Tudi naj šibkejši lahko nekaj doseže, če vso svojo moč usmeri samo k enemu cilju.
Carlyle
&
Govori prijazno in imej dolgo palico, pa boš prišel daleč.
Roosevelt
&
Težave rastejo, bolj ko se približujemo cilju.
Goethe
&
Nevaren je pogled nazaj, oklevanje in zaostajanje.
Nietzsche
&
Prva vprašanja odraslega niso »zakaj« in »kdaj«, temveč »kako« in »kam«.
Rosenstock — Huessy
&
Vsakdo ima meje svojih predstav za meje vsega sveta.
Schopenhauer
Kurenti napovedujejo pomlad
bora 6. junija 1984 in na pionirskih oddelčnih skupnostih. Predlog smo sprejeli na pionirski konferenci 29. septembra 1984. Svet šole je predlog o poimenovanju sprejel 26. junija 1984.
KAKO POTEKAJO V PIONIRSKEM ODREDU PRIPRAVE ZA TO SVEČANOST?
Občinski komite za družbene dejavnosti je na predlog OS Prežihovega Voranca uvedel postopek za poimenovanje odreda po Karlu Prušniku-GAŠPERJU. Za pokrovitelja in finančno pomoč smo prosili Železarno Ravne. Naročili smo tudi prapor.
KDAJ BO ZAKLJUČNA SLOVESNOST? KDO SE JE BO UDELEŽIL?
Slovesnost bo 15. marca 1985 (dan pred obletnico smrti Karla Prušnika-Gašperja) na
LETOS UCENCI 6., 7. in 8. RAZREDOV NA NASI SOLI ZE DRUGIČ TEKMUJEJO
KDO JE DAL POBUDO ZA GAŠPERJEVO BRALNO ZNAČKO? KDAJ?
Pobudo je dal Gašperjev soborec Pavle Zaucer-Matjaž, borec in aktivist NOB na Koroškem, po smrti Karla Prušnika-GAŠPER-JA. Prvič so tekmovali 1982. leta.
Sankanje v vrtcu
Učenci	osnovnih
Šolsko leto se je že nagnilo v drugo polovico, za nami pa je določen del rešenih nalog iz našega obširnega programa PO. Tokrat bi vam radi predstavili naloge, ki jih rešujemo v februarju in marcu, to je tekmovanje za Prušnikovo bralno značko in poimenovanje našega pionirskega odreda po Karlu Prušniku-Gašperju.
KAREL PRUSNIK-GASPER
Koroški Slovenec, revolucionar, organizator koroškega partizanstva, protifašističnega boja in OF med koroškimi Slovenci, odločen borec za pravice Slovencev na avstrijskem Koroškem, ki si je vse življenje prizadeval za enakopravno sožitje obeh narodov na Koroškem ter za prijateljske dobrososedske odnose med Avstrijo in Jugoslavijo, aktivist slovenskih organizacij, predsednik Zveze koroških partizanov.
Karel Prušnik-Gašper se je rodil 7. februarja 1910 v Lepeni nad Železno Kaplo kot sin slovenskih kmečkih staršev. Opravil je tečaj v kmetijski šoli in leta 1934 postal član Komunistične partije Avstrije. 1942 je pobegnil pred aretacijo in postal borec prve koroške čete pod Peco. Maja 1945. leta so ga izvolili za predsednika pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Koroško. V letih 1947/48 je bil tretjič zaprt v kaznilnici Kar-lau. V zaporu je zasnoval in napisal knjigo spominov GAMSI NA PLAZU.
1947. leta so Prušnika izvolili za predsednika Zveze koroških partizanov.
Karel Prušnik-GAŠPER je umrl 16. marca 1980 v Ljubljani. Pokopan je v Kotmari vasi na Koroškem.
KAJ MORAJO BRALCI PREBRATI, DA OSVOJIJO PIONIRSKO GAŠPERJEVO BRALNO ZNAČKO?
Program za pionirsko Gašperjevo značko obsega:	MIKLOVO |ZALO Jakoba Šketa,
ROZ, PODJUNO, ZILO Franceta Bevka, poznati morajo Gašperjev življenjepis in prebrati vse o štiridesetih partizanskih grobiščih na Avstrijskem Koroškem. Značka nosi Gašperjevo ime zato, ker je Karel Prušnik Gašper simbol boja za narodnostne pravice svojih rojakov in si je z vsem svojim delovanjem pridobil velik ugled med ljudmi onstran in tostran meje.
Recepti naših babic
AJDOVI ŠTRUKLJI Z OREHOVIM NADEVOM
1/21 ajdove moke popari s 1/21 osoljenega kropa. Shlajeno testo zgneti na pomokani deski in ga razvaljaj pol mezinca debelo. Potresi z drobtinami.
Nadev — 2 žlici kisle smetane, 1 jajce, ščep cimeta, 1—2 pesti zmletih orehov — pomaži po testu. Testo zvij, ga zavij v namočen prtič, poveži z nitjo in kuhaj v slani vodi 1/2 ure. Kuhan štrukelj razreži in zabeli z v maslu ali masti praženimi drobtinami.
PEHTRANOVI ŠTRUKLJI
Na deski zgneti testo iz 1/21 moke, 1/81 mlačne vode, soli, drobnega jajca in žlice olja. Gneti ga 1/2 ure, nato naj še pol ure počiva. Razvaljaj ga, pomaži z oljem in nato razvleci kolikor mogoče tanko.
Nadev — 2 pesti skute, 1/41 kisle smetane, sol, 2 rumenjaka ali 2 celi jajci in sneg 2 beljakov — namaži po testu in ga potresi z žlico drobno zrezanega pehtrana in dvema žlicama drobtin.
Nadaljnji postopek je enak kot pri ajdovih štrukljih.
Dober tek!
Andreja
KAJ 2ELIMO DOSEČI Z BRANJEM ZA GAŠPERJEVO ZNAČKO?
Namen branja za Gašperjevo bralno značko je v tem, da si širimo vednost in znanje o koroškem partizanstvu na avstrijskem Koroškem in spoznamo boj koroških Slovencev za osnovne narodnostne pravice.
KAJ MENITE VI MLADI O GAŠPERJEVI ZNAČKI?
Ko smo se za značko prijavili, smo mislili »da se bom pač prijavil in prebral tisti dve knjigi«. Vendar, ko smo knjigi prebrali, spoznali grobišča in Gašperjevo življenje, ki ni bilo postlano z rožicami, smo mislili drugače. Spoznali smo Koroško, boj za obstanek našega naroda in koliko je ta dežela žrtvovala za naš lepši jutri. Posebej se veselimo svečane podelitve značk.
Danes mi mladi ne beremo dovolj leposlovja. Bolj so prišli v modo doktor romani in revije, zato je prav, da nam v šoli predlagajo branje za bralno značko, da se bolj spoznamo z našimi knjigami, slovenskimi in tujimi avtorji ter z našo ožjo domovino.
Ponosni smo, da se bo naš pionirski odred poimenoval po Karlu Prušniku-Gašperju in da se naša šola imenuje po rojaku, pisatelju in revolucionarju Prežihovem Vorancu.
POGOVOR Z ANITO KUSEJ, DELEGATKO PIONIRSKEGA ODBORA
ZAKAJ SMO SE ODLOČILI ZA POIMENOVANJE PIONIRSKEGA ODREDA PO KARLU PRUSNIKU- GAŠPERJU?
Pobudo za poimenovanje so dali koroški partizani. Njihova želja je bila, da bi na Koroškem katera ustanova nosila ime po Karlu Prušniku-GAŠPERJU. O tem predlogu smo se pogovarjali na sestanku pionirskega od-
naši šoli. Na ta dan bo tretji posvet mentorjev Gašperjeve bralne značke. Med gosti bosta tudi tovariš Pavle Zavcer-Matjaž in Rudi Čačinovič.
Novinarski krožek OS Prežihov Voranc Ravne na Koroškem
IZREKI O ŽENSKAH
Nobena moč na svetu ni večja od ženskega srca.
* *
Ce sovražiš žensko, sovražiš tudi življenje. * »
Zenska je v nesreči bolj modra kot moški. * *
Lepe ženske so dobre samo teden dni, dobre ženske so lepe vse življenje.
* ♦
Zenska ljubi ali sovraži, tretje možnosti ni. * *
Ljubezen daruj ženi, skrivnost materi.
» *
Zenska je sveča, ki gori za druge, njene vrednosti pa se zavemo šele, ko je dogorela.
Operativno vodenje skladišč
L
i SSK
Operater pri operativnem računalniku DELTA 644
V Železarni Ravne že več kot pol leta uporabljamo računalnik DELTA in programski paket ZAL 101 za operativno (tekoče, neposredno) vodenje skladišč vložnega materiala v tozdih Stroji in deli, SGV, Pnevmatični stroji in Orodjarna. Uspešno uporabo in izkušnje sedaj prenašamo tudi v druge tozde (Industrijski noži, Valjarna).
Za boljši pregled nad zalogami in njihovim zmanjševanjem uporabljata skladiščnik in materialna dispozicija priprave dela terminal PAKA 2000, vezan na domači računalnik DELTA 644/80.
UVOD
Za nemoteno proizvodnjo je material eden izmed osnovnih pogojev. Dober pregled nad njim je nujen. Omogoča ga računalniško vodenje skladišč, ki je ena izmed osnovnih faz za računalniško podprto krmiljenje proizvodnje.
STRUKTURA ZALOG
Ko smo mesečno primerjali zaloge v največjem mehanskem tozdu, smo ugotovili, da njihova točna vrednost m količina nista bili poznani ali pa le delno. To je zelo negativno, saj se v
zalogah skriva ogromno denarja. Plačevanje obresti na zaloge in tudi sama vrednost zalog sta nas prisilila, da smo se lotili tega področja.
Ker zaradi nemotene proizvodnje ne moremo veliko zmanjšati zalog materiala, skušamo za okrog 20 % znižati zaloge vložnega materiala in medfaznih zalog. Tako lahko razbremenimo 20 % denarne vrednosti materiala na zalogi in denar namenimo za druge potrebe. Če upoštevamo obresti, se nam vrednost poveča najmanj za 50 %.
Septembra lani so znašale zaloge polizdelkov in izdelkov v celotni delovni organizaciji 4,55 milijard (podatki so vzeti računovodsko), samo v največjem mehanskem tozdu pa okoli 130 milijonov din. Obresti po današnjih predpisanih obrestnih merah znašajo za to vsoto okoli 65 milijonov din, za kar pa danes dobimo že dober računalnik.
ORGANIZACIJA RAČUNALNIŠKO PODPRTEGA KRMILJENJA PROIZVODNJE ZA POTREBE OPERATIVNEGA VODENJA SKLADIŠČA
V Železarni Ravne smo se odločili za distribuirano računalniško organizacijo. Je bolj racionalna in zanesljiva
kot centralna. Po njej ima vsak večji tozd svoj operativni računalnik, ki je navadno mini velikosti. Na njem poteka tudi operativno vodenje skladišča.
Tozd ima organizirano lastno mini bazo podatkov o materialu za lastne potrebe, saj je iz preprostega ekonomskega razloga nesmiselno hraniti celotno podatkovno bazo za interne potrebe. Organizacija skladišča je interni problem tozda.
Velikost distribuirane podatkovne baze je odvisna predvsem od velikosti in kompleksnosti posameznega tozda. Npr.: največji mehanski tozd v železarni ima dve podatkovni bazi, za vložni in nabavljeni material, obe pa spadata v eno skladišče. Skladišče vložnega materiala pa ima zajeto tudi podatkovno bazo za druge tozde (Pnevmatični stroji, SGV, Orodjarna), saj jo narekuje tehnološki proces.
NAMEN IN KORISTI
Računalniško krmiljenje proizvodnje pomeni novo in kvalitetnejše gospodarjenje tozda. Ker je gospodarski tempo vedno zahtevnejši, klasični prijemi ne zadoščajo več.
Z uporabo računalnika pri operativnem vodenju skladišča želimo doseči naslednje glavne cilje:
— lažje in uspešnejše krmiljenje proizvodnih procesov
— večjo preglednost nad stanjem zalog, ki daje vrsto koristnih informacij za poslovanje tozda in delovne organizacije
— zanesljivejše gopodarjenje z materialom
— zmanjšanje števila zamenjav materiala
— zmanjšanje nekorantnih zalog
— enostaven, kvaliteten in zanesljiv vnos in priprava podatkov o porabi materiala za lastne potrebe in potrebe računovodstva
— zanesljivo, hitro in avtomatsko naročanje materiala
— zanesljivo, hitro in enostavno rezerviranje materiala.
NALOGE PROGRAMSKEGA PAKETA ZA OPERATIVNO VODENJE SKLADIŠČ ZAL 101
Dela v različnih skladiščih so si podobna ali enaka, različen je le material.
Dela in naloge skladiščnika
So vse naloge, ki jih opravlja skladiščnik pri nemotenem prejemanju in
izdajanju materiala ter vsi pregledi za potrebe skladiščnika.
Dela in naloge materialne dispozicije
Sem spadajo pregledi nad stanjem materiala, rezerviranje in naročanje materiala, izdelava poročil itd.
Priprava, obdelave in varovanja podatkov baze
Za organizacijo podatkovne baze skrbi operativa v računalniškem centru službe APP. Datoteke je treba ustrezno pripraviti, vzdrževati, ažu-rirati in varovati. Skrbeti je treba za povezavo med centralno in operativno bazo podatkov.
Dela in naloge neposrednih uporabnikov (prva in druga stopnja uporabe) vsebujejo naslednje osnovne funkcije:
— dobava
— izdaja
— premiki iz skladišča v skladišče
— premiki iz enega mesta skladiščenja na drugo
— odprema izdaje/dobave
— preklasifikacija na skladišču
— stanje zalog posameznega in vseh materialov
— pregled zalog po mestih skladiščenja
— pregled zalog po kvaliteta k
— pregled zalog po dimenzijah
— pregled zalog po šaržah
— pregled zalog po delovnih nalogih
— pregled nekorantnih zalog
— pregled rezervacij po naročilih in porabe po šaržah ali delovnih nalogih
— pregled minimalnih in maksimalnih zalog ter količin naročanja.
POTEK DELA V SKLADIŠČU
Ker je material vedno dobavljen ali odpremljen z dokumentacijo, so za promet v skladišče in znotraj njega standardni dokumenti.
Podatke, ki jih je treba pri vsakem materialu dati, lahko razdelimo v več vrst. Odvisni so od organizacije proizvodnje v tozdu. So naslednji:
— identifikacijska šifra
— številka delovnega naloga
— številka šarže
— številka odpremnega in oddajnega skladišča
— enote mere, v kateri je material evidentiran
— količina materiala
— teža materiala
PROGRAMSKI MODULI ZA VODENJE SKLADIŠČA
PROGRAMI IN MODULI
PODATKOVNA OSNOVA
-REZERVIRANJE
-PREGLEDI
REZERVACIJE;
TVORBA IN VZDRŽEVANJE MATIČNIH DATOTEK
VZDRŽEVANJE AŽURNEGA STANJA
-DOBAVA
-ODPREMA
-STORNIRANJE
-PREMEŠČANJE
-PREKLASIFIKACIJA
-PRIPRAVE ZA IBM -PRIPRAVE POROČIL ZA POTREBE OBRAČUNA SKLADIŠČ. ...
-POSAMEZNI, VSI MATERIALI
-DIMENZIJE
-KVALITETA
-MESTA SKLADIŠČENJA
-NEKORANTNE ZALOGE
-DELOVNI NALOGI ALI ŠARZE
PREGLEDI>
i i: ZgradDa programskega paketa ZAL101
Imlm
i Ravno - APP
B. Kotnik 08-0KT-84
— datum dobave ali odpreme
— mesto skladiščenja materiala.
Podatek, ki enolično poda material, je identifikacijska šifra. Kdaj potrebuje material svojo šifro, odločajo ustrezne službe. V splošnem velja pravilo, da morajo materiali, ki imajo isto kvaliteto in dimenzije, imeti isto identifikacijsko šifro. Ko je le-ta določena, so v matičnem stavku računalnika definirani vsi splošni podatki (klasifikacijska šifra, kvaliteta, dimenzije, teža na kos, cene itd.).
Ko vsak material odpremimo in dobavimo, se nam ažurirajo vse matične datoteke, hkrati pa se pripravijo podatki za centralno bazo podatkov. Ažuriranje baze je odvisno od naših zahtev in potreb. Pri nas teče dnevno in je organizirano z direktno povezavo med operativnim in IBM računalnikom (kot rezerva inline prenosa je magnetni trak).
DOBAVA IN ODPREMA MATERIALA
Dobava in odprema sta ključni deli in nalogi skladišč. Biti morata organizirani zanesljivo in preprosto. Programi, ki omogočajo vnos, uporabljajo ekranske slike, ki so kopija VK obrazcev (dobavnic, materialnih listov,. . .). Zaščiteni so z gesli skladiščnikov. Tako je zagotovljena kontrola vnosa. Dodane so kontrole za razne podatke (ident, enota mere, datum, mesto skladiščenja itd.).
PREGLEDI IN IZPISI
Za prikaz stanja materiala so izdelani najrazličnejši pregledi. Njihova oblika in vrsta sta narejeni po zahtevah posameznih skladišč. So razlike v evidenci med metalurškimi in mehanskimi tozdi. Npr.: v Valjarni je ključnega pomena evidenca po šar-žah, v Strojih in delih ne.
PROBLEMI PRI ORGANIZACIJI UVAJANJA RAČUNALNIŠKO PODPRTEGA KRMILJENJA SKLADIŠČ
Preden smo začeli uvajati programski paket za operativno vodenje skladišč, je bilo treba opraviti vrsto del in nalog.
Ureditev kartotek z dejanskim stanjem
Kartoteke so bile pomanjkljive. Ker se ni vedelo, kje se material lokacijsko nahaja, je bilo treba opraviti predčasno inventuro materiala na skladišču.
Definicija odlagalnih mest
Preden smo lahko popisali, kje je material, je bilo treba definirati odlagalna mesta. Ker so mesta skladiščenja velike površine okrog obratov, je bilo treba določiti ustrezno označena mesta skladiščenja. Na prvi pogled je to nepomembna naloga, toda dobrega pregleda nad fizičnim stanjem brez oznak in lokacij ni.
Strokovno usposabljanje uporabnikov programskega paketa
Ker so se ljudje, ki delajo v skladiščih, prvič srečali z računalnikom, smo morali organizirati strokovno usposabljanje. V pomoč nam je bila velika volja uporabnikov. Hitro so se naučili osnovnih korakov za nemoteno delo.
Inventurni prenos
K prenosu fizičnega stanja v datoteke računalnika je treba pristopiti sistematično, ker normalno delo ne sme zastati. Treba je evidentirati
dnevni promet materiala na računalniku in v kartotekah.
Poskusno obratovanje ter odprava napak in slabosti
V tej fazi je treba zasledovati delo in odpravljati pomanjkljivosti. Ko so odpravljene napake in je zajeto vse delo pri skladiščnem poslovanju ter je usklajeno s potrebami in zahtevami računovodstva, lahko odpravimo kartoteke in pričnemo z redno obdelavo na centralnem računalniku.
Drugi problemi
Za pokritje potreb skladiščnega poslovanja v največjem mehanskem tozdu še manjka nekaj opreme. Za do-
Pojem tovarniške standardizacije je v današnjem obdobju informatike poznan le ožjemu krogu ljudi. Včasih še vedno obstaja mišljenje, da je ne potrebujemo, ker nas bo s svojim uokvirjanjem omejevala pri delu in odločanju. Toda razvoj standardizacije v industrijsko razvitih deželah kaže, da je v resnici še večjega pomena ravno danes v dobi računalnikov. Zagotoviti mora tehnično, komercialno, ekonomsko in organizacijsko podlago za racionalnejšo proizvodnjo, boljšo kakovost izdelkov ter opravljenih del. Torej je tudi osnova, iz katere črpamo podatke za AOP, brez katere pa vemo, da danes ne bi več napredovali.
Ozka usmerjanost (zaradi delitve dela) ima za posledice nepovezanost in neposluh za delo in težave drugih. V tako veliki delovni organizaciji pa moramo biti povezani med seboj, moramo najti neki skupen jezik, da ne bomo po nepotrebnem razsipali znanja. Prav standardizacija zaradi svoje interdisciplinarnosti, nenehno spremljajoč domači in svetovni razvoj tehnike, koordinira delo različnih služb, TOZD in DS in jih usmerja v iskanje najbolj optimalnih, racionalnih in ekonomskih rešitev za celotno DO.
Vsi se moramo zavedati, da bomo le z jasnostjo in redom na vseh področjih racionalizirali delo, dosegli boljšo kvaliteto, manj izmečka, nižjo lastno ceno in s tem konkurenčnost na domačem, predvsem pa tujem, trgu. Pri tem je velikega pomena sodelovanje naših najboljših strokovnjakov v postopku nastajanja in sprejemanja jugoslovanskih standardov, pa tudi sodelovanje v strokovnih organih mednarodne organizacije za standardizacijo.
Aktivnosti le-teh čuti ves svet, s svojimi izkušnjami pa zelo pomagajo nerazvitim in državam v razvoju. Brez takega sodelovanja, koordiniranja in usklajevanja naŠih standardov z mednarodnimi ne bomo uspeli na tujem, posledic tega pa se seveda vsi zavedamo.
Iz vsega naštetega je razvidno, da je tovarniška standardizacija temelj tehničnega razvoja neke DO. S težnjo po poenotenju, poenostavljenju, racionalni uporabi in prenosu dosežkov znanosti in moderne tehnologije v proces dela pospešuje razvoj in omogoča korak s časom. Standardizacija nasploh je ena najbolj rentabilnih tehnik proizvodnje, ki s popolnoma intelektualnimi investicijami dosega postopne in pozornost vzbujajoče poslovne rezultate. Vendar ne bo uspe-
končno uvedbo računalnika v skladišče nabavnega materiala (regalno skladišče) še nimamo prostih zmogljivosti. Podobni problemi nastajajo v drugih tozdih, kjer uvajamo operativno vodenje skladišč.
ZAKLJUČEK
Računalniško podprto operativno vodenje skladišča skupaj s kompletnim materialom poslovanja je postalo nuja zaradi plačevanja obresti na zaloge in same vrednosti zalog. Prvi poskusi v Železarni Ravne so dali dobre rezultate, zato ga bomo tudi nadalje uvajali.
Beno Kotnik, dipl. inž.
la, preden ne bo »standardizacijske-ga mišljenja« prenesla na vse delovne ljudi, odgovorne in izvršne organe v podjetju, preden ne bo postala instrument za vodenje delovne organizacije.
Obstaja veliko JUS, mednarodnih standardov, pa tudi internih pravil, sporazumov in aktov. Toda obstaja tudi mnogo specialnih stvari, ki niso nikjer zapisane — so le v spominu in beležkah starejših delavcev — kot skrivnost, ki se ne prenaša vedno na druge, na mladi rod. Koliko slabe volje, stroškov in časa bi si prihranili, če bi imeli vse zapisano in bi vse tudi upoštevali!
Tovarniška standardizacija pa ni samo zapisovanje obstoječega.
Jugoslovanski standardi zajemajo celotno področje gospodarstva. V nekaterih delovnih organizacijah vrednost lastnega dela standardizacije še ni poznana in se zadovoljijo že s tem, da standarde razdeljujejo, njih uporabo pa prepustijo posameznikom, da si sami pomagajo.
Za nas je v resnici pomemben le del jugoslovanskih standardov, pa tudi te moramo včasih s pomočjo tovarniške standardizacije prilagoditi našim pogojem dela.
Že npr. pri maticah, vijakih in podložkah je potrebna odločitev o tem, kakšne velikosti, materiale, trdnostne razrede bomo uporabili. Če je izbira velika, bomo imeli probleme v nabavi, skladiščih in pri delu konstruktorjev in drugih. Velike zaloge tudi po nepotrebnem povzročajo ogromne finančne stroške. Takšnih primerov tipizacije je še na stotine.
Tovarniški standardi obravnavajo surovine, polizdelke in izdelke, orodja in opreme ter razne postopke, (tehnologijo, kontrolne in merilne postopke, postopke poslovanja, organizacije, vzdrževanja). Velikega pomena pa so standardi, ki so nastali na osnovi lastnih raziskav. Uspešna raziskava naj bo zaključena s tovarniškim standardom. Raziskovalne dosežke je treba prenesti v prakso.
Standardizacija ni samo domena standardizerja. To je timsko delo tako na mednarodnem, državnem, kot tudi na tovarniškem nivoju. Delo standardizerja je zato lahko zelo naporno, saj mora vedno najti pot do pravega skupinskega dela, upoštevati in razumeti pa mora tudi težnje vsakega posameznika.
Metode izdelave nekega TS (tovarniškega standarda) so glede na stroko in vsebino različne.
Ekspert-metoda predvideva, da izdela predlog standarda strokovnjak
z obravnavanega področja, ki ima zbrane tudi vse specifične predpise podjetja, risbe, literaturo, kataloge in drugo.
Pri komisijski metodi sestavijo predstavniki iz različnih oddelkov, ki jih standard tangira, komisijo, ki izdela TS. Metoda pomoči pa določa nastanek TS na osnovi že obstoječega dokumenta (TS neke druge delovne organizacije, katalog DO, rezultati dela raznih ustanov). V tem primeru mora biti predlog TS izdan z navedbo vira.
Osnovni vir podatkov pri vseh metodah pa je seveda JUS standard.
Iz navedenega lahko sklepamo, da lahko vsakdo v podjetju, ki bo standard uporabljal in se po njem ravnal, da iniciativo za njegov nastanek in sodeluje tudi pri njegovi izdelavi.
Če se bomo lotili najprej takšnih TS, ki bodo olajšali delo v oddelkih, pomagali povečati rentabilnost, ekonomski in finančni učinek, ki bodo skratka dajali najboljše rešitve v nastalih situacijah, bomo hitro dobili tudi mnogo somišljenikov, ki bodo zainteresirani za izdelavo novih TS.
Osnutek tovarniškega standarda nastane na osnovi JUS in vseh drugih dosegljivih dokumentov, podatkov, literature, posvetovanj s strokovnjaki ... Pri analiziranju problema (ANALIZA) lahko ugotovimo, da imamo na razpolago več rešitev. Treba pa je seveda izbrati najboljšo ali še pogosteje najti kompromis med nasprotujočimi si hotenji in težnjami. (Npr. cena surovine proti kakovosti, natančnost obdelave proti hitrosti izdelave).
Izbira najboljše rešitve in sestava osnutka je že druga faza pri nastajanju TS (SINTEZA). Ker vsebina standarda izhaja iz različnih virov, je naloga standardizerja uskladiti stil pisanja, risanja in dokumentiranja. Leta mora biti jasen, razumljiv in precizen, brez pretirane uporabe tujk. Imeti mora tudi visoko tehnično vrednost ter biti nepristranski (predpostavlja vedno le splošno dobro).
Ob izdelavi osnutka smo prebrodili že polovico poti do nastanka TS. Potrebna je še javna razprava o osnutku, dopolnitev in končna redakcija, potrditev in podpis ter razmnoževanje in razdelitev TS.
Vse nakazane faze, ki trajajo lahko tudi po več mesecev, so potrebne za večino TS, razen če prevzamemo nacionalni ali mednarodni standard.
Ker bo nov tovarniški standard zakon, ki ga bodo morali upoštevati vsi, je tako dolg postopek nujen, drugače se kaj kmalu pojavi zahteva po reviziji.
Izdelan osnutek mora služba za standardizacijo opremiti z oznako, ki izhaja iz njegove vsebine in jo določa osnovni standard (TS A.00.004), ga razmnožiti in razdeliti vsem zainteresiranim, da izrazijo o njem svoje mnenje. Tehtne pripombe se potem uskladijo in upoštevajo pri dopolnjevanju osnutka.
Sestavljanje TS je zelo odgovorna naloga, zato je standardizerju v veliko pomoč strokovni tim za standardizacijo, ki se seznani z vsakim osnutkom in tehtno pripombo, ga obravnava in ob koncu postopka odobri izdajo. S potrditvijo TS na odboru za razvoj pri delavskem svetu železarne je TS dokončno sprejet v zbirko TS.
Sledi razmnoževanje in razdeljevanje TS. Pri tem je treba upoštevati, da so to pomembni dokumenti, za katere moramo imeti strogo evidenco vseh prejemnikov, da bomo pozneje standard, Če je potrebno, lahko tudi popravili.
VPLIV TOVARNIŠKE STANDARDIZACIJE NA BOLJŠE GOSPODARJENJE V ŽELEZARNI
RAVNE
. V železarni je postopek nastajanja ln sprejemanja TS že precej utečen, z razširitvijo zbirke TS pa nas čaka se težja naloga — dolžnost, da bdimo n»d njihovo uporabo. Upoštevanje standardizacije se najbolje kontrolira s pregledovanjem tehnične dokumentacije, interne nomenklature itd. Ustrezen strokovnjak službe za standardizacijo bi moral občasno preverjati tudi uporabo mednarodnih, državnih in tovarniških standardov (v kontroli, proizvodnji, pri preizkušanju), vendar je naša služba zaenkrat se kadrovsko prešibka, da bi lahko v celoti izpolnjevala zastavljene cilje. Vsak rešen problem ustvarja enega ali več novih in zato se je težko znajti v množici potreb po standardizaciji. V železarni smo pozno organizirali
službo za standardizacijo, zato je težko v kratkem času nadoknaditi zamujeno. Kljub temu pa se vsi trudimo, da bi se bolje organizirali in se uveljavili. Naša prizadevanja že kažejo sadove, saj smo s tovarniško standardizacijo v SOZD SŽ poleg Železarne Jesenice najbolj napredovali. Vemo pa, da so to, kar smo naredili do zdaj, le začetni koraki. Tehnične in administrativne težave nam upo-časnujejo hitrejše delo, vendar z uvedbo nekaterih novosti pričakujemo izboljšanje pogojev dela, skrajšanje postopka nastajanja novega standarda, večjo informiranost in pravočasno vključevanje v tokove proizvodnje v Železarni Ravne.
(Iz strokovne naloge inž. Anite Čebulj)
OCENJEVANJE
meri, še posebej, če ocenjevanje naknadno sporoči delavcem.
—■ »Centralna tendenca« — pojavlja se takrat, ko ocenjevalec želi vse rezultate čim bolj približati poprečju. Vzrok temu je lahko slabo zgrajen sistem, ni dovolj podatkov o rezultatih dela, lagodnost ocenjevalca itd.
— »Kontrast« — ta se pojavi, če ocenjevalec ocenjuje druge delavce nasprotno od tega, kakršen je sam. Na primer, če je ocenjevalec discipliniran, vesten in pedanten, lahko druge oceni kot nedisciplinirane, nevestne, površne.
— »Sličnost« — je nasprotna napaki kontrasta. V tem primeru ocenjevalec druge ocenjuje po svojih lastnostih, npr. če je sam nediscipliniran, so tudi drugi nedisciplinirani
Ocenjevanje zahteva določen napor, predvsem pa bolj aktiven odnos do svojega dela in dela drugih. Ker se v bistvu ocenjevanja
lotevamo z enakim poudarkom, moramo v prvi fazi pričeti z manjšimi, osnovnimi koraki. Vsaka dovolj velika skupina tudi (že nad 30), in to tozd ali delovna skupnost je, ima glede uspešnosti, najsibo specifične ali splošne delovne, vsaj tri pole:
• 0: večina ljudi, ki je poprečna in se med seboj bistveno ne razlikuje
• +: manjši del posameznikov, ki so glede na uspešnost izrazito nadpoprečni
• —: manjši del posameznikov, ki so glede na uspešnost izrazito podpoprečni.
Rekli smo že, da smo ocenjevanju odmerili omejen prostor v sistemu osebne uspešnosti, zato lahko sprejmemo ugotovitev, da vsi elementi, ki jih upoštevamo pri ocenjevanju, odražajo kvaliteto dela pač v širšem smislu, kot včasih razumemo.
(Se nadaljuje) Brane Žerdoner
(Nekaj misli)
Ocenjevanje (ali kot radi rečemo »subjektivna ocena«) je prisotno v življenju posameznika skozi vsa leta življenja. Začne se z ocenami v predšolski dobi, dobi svojo izostritev in moralno "7 materialne posledice v šolskem sistemu vse do vstopa v delovno razmerje. Toda tudi tu se ne kon-Ca> saj ocenjujemo uspešnost tozda, zahtevnost dela, osebno uspe-snost, kvaliteto življenja in še mnogo drugih elementov. Različne Podlage upoštevajo ocenjevalci, uporabljamo pa tudi različne »me" tre«; kg, m, minute, dneve, dinarje, dolarje, število izdelkov, decibele itd. Zmeraj pa je prisotno tudi znanje ocenjevalca, njegovo prepričanje, zaupanje ali nezaupanje v številke. Zmeraj manj le številčnih prikazov brez komentarjev. Vsakodnevna praksa nas torej sooča in tudi sili v ocenjevanje. Kvaliteta naše družbene ureditve pa je tudi v tem, da trg m edini kriterij dn merilo, da tudi vloženo delo in rezultat nista absolutna kazalca. Cilj socialistične samoupravne družbe je zadovolje-Yanje človeških potreb na čim viš-Jem nivoju. Doseganje tega cilja Pa prav tako ocenjujemo, ne le
merimo.
V nadaljevanju bomo poskušali razčleniti ocenjevanje v okviru sistema osebne uspešnosti delavca, au kot pravimo v Železarni Ravne, sistem osebnega prispevka. Razli6na so mnenja o ocenjevanju, dejstvo pa je, da vseh in vsega ne moremo zmeriti, stehtati ali ?raziti z dinarji. Zato menimo, da se ocenjevanju ne moremo t^dgniti. Strokovna literatura za Področje OD v svoji vsebini ocenjevanje podpira, odreja pa mu mejen prostor. Zato smo se tudi našem predlogu odločili, da bo eenjevanje le del (omejen) oseb-ega prispevka, ki je le eden izmed delov osebnega dohodka.
orn- Smo ocenievanju odmerili ,ejen prostor, potem poglejmo di vzroke za to:
hp~7 dolgoročno stimulativna, komu]1'^ delui°ča je skupinska sti-Zmer-a’ homogena skupina je cinkh olj uspešna kot seštevek r'h posameznikov
m^rnv skupinah pa se ljudje nor-sarrijv° Porazdelijo glede na po-Po-."10 uspešnost — prispevek meznikov je različen; to pa
zahteva diferenciacijo tudi v osebnem dohodku
— pri ocenjevanju obstaja možnost standardnih napak.
Ocenjevanje bomo izboljšali z natančnejšo metodo, boljšimi navodili, veliko pa z izobraževanjem ocenjevalcev. Zavedanje problemov, ki nastajajo pri ocenjevanju, poznavanje možnih napak, že to je korak k izboljšanju ocenjevanja, nikakor pa ne vzrok za zavračanje ocenjevanja.
Pri ocenjevanju moramo upoštevati nekatera dejstva:
— Ocenjevanje delovne učinkovitosti mora sloneti na zapažanjih, argumentih in preverjenih podatkih ter poteka po pravilih (občutek in argument).
— Naloge delavcev mora ocenjevalec dobro poznati, da bi dejanske rezultate lahko primerjal s pričakovanimi in izvršil objektivno oceno.
— Pri ocenjevanju moramo upoštevati dejstvo, da je težko ločiti delavce na »slabše«, »poprečne« in »boljše«, ker večina misli, da je med najboljšimi. Ocenjevanje pa ni smiselno, če ocenjevalec ni sposoben opredeliti delavcev na ta način.
— Ocenjevanje učinkovitosti prinaša stiske, negodovanja, neprijetne občutke, vsaj za nekatere. Če po vsakokratnem ocenjevanju teh simptomov ni, je to znak, da akcija ni bila uspešna. Tudi na tem področju velja pravilo: če gre vse v redu, potem smo gotovo kaj spregledali.
— Dobro ocenjevanje odpravlja familiarne odnose in vzpostavlja zdrave delovne odnose.
Rekli smo, da se lahko pojavljajo pri ocenjevanju določene standardne napake. Tem se je v veliki meri mogoče izogniti, če jih poznamo. Zato poglejmo, katere so:
— »Halo efekt« — to je tendenca, ko ocenjevalec pod vplivom splošnega vtisa o delavcu ocenjuje njegovo delovno uspešnost. To je pri ocenjevanju zelo pogosta napaka.
— »Strogost« — to je tendenca, ko ocenjevalec preveč blago ocenjuje delavce, izhajajoč s stališča, da je sam najboljši in tudi sebi ne bi dal naj višje ocene.
— »Blago ocenjevanje« — to je tendenca, ko ocenjevalec preveč blago ocenjuje delavce, izhajajoč s stališča, da se nobenemu ne za-
Kršitve in nezakonitosti v delovni organizaciji v letn 1984
Pojavne oblike
Že peto leto se pojavljajo enake oblike kršitev oz. nezakonitosti. Tako se kot kršitve še vedno pojavljajo kršitve pravic in obveznosti iz družbenoekonomskih odnosov in kršitve pravic in obveznosti iz poslovnih odnosov. Nezakonitosti se pojavljajo kot gospodarski prestopki in kazniva dejanja, že tri leta zapored pa ne beležimo nobenega primera gospodarskih prekrškov.
Bistveno novejša kvaliteta v našem načinu obnašanja je porast števila izvensodnih poravnav. Zaenkrat res samo na področju zahtevkov za odškodnine iz delovnih nezgod. Sčasoma tako vendar spoznavamo, da je veliko medsebojnih sporov možno rešiti izvensodno z medsebojnim zaupanjem. Prepričani smo, da bodo poravnave, sklenjene na tem področju, vplivale tudi na to, da se bodo delavci poskušali posluževati enake izvensodne poti tudi za druge vrste medsebojnih sporov.
Spori iz družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov pred sodišči združenega dela (SZD)
Po pregledu vseh sporov pred SZD v letih 1980—1984, ko smo gibanje le-teh sistematično spremljali, vidimo, da je bil za leto 1983 značilen izreden padec, v letu 1984 pa se je število še zmanjšalo, in sicer od 37 v letu 1983 na 19, kar pomeni za 51 % manj vseh sporov (priloga: grafični prikaz števila sporov v letih 1980 do 1984).
Skupno je bilo lani obravnavanih 19 zadev, od tega 16 pasivnih in 3 aktivne. Število sporov je v primerjavi z letom 1983 enako na pasivni, manjše pa na aktivni strani, in sicer kar za 13 primerov manj (leta 1983 - 21).
Pasivni spori
Od skupno 19 sporov, ki jih je obravnavalo sodišče združenega dela, je bilo teh, kjer so bili predlagatelji postopka delavci, skupno 16 ali 84%. Po vsebini prevladujejo spori v zvezi z izbiro kandidata (4) in zahtevki za sodno varstvo zoper odločitev disciplinske komisije (4), sledijo zahtevki
v zvezi s plačilom odškodnine za nesreče pri delu (3), zahtevki za izplačilo nadomestila za inovacijo (2) in po en zahtevek za plačilo nadomestila osebnega dohodka po zaključnem računu ter zahtevek za preizkus zakonitosti arbitražne odločbe.
Zahtevki iz delovnih razmerij (v ožjem smislu)
Delavci so iskali sodno varstvo svojih pravic v 10 primerih, kar je za dva več kot leto prej. V teh sporih je bila v treh primerih udeležena TOZD Kontrola kakovosti, v dveh TOZD Jeklolivarna, po enkrat pa TOZD Jeklarna, SGV in Delovna skupnost za kadre in splošne zadeve.
Zoper TOZD Jeklolivarno je vložil zahtevek delavec zaradi ukrepa prenehanja delovnega razmerja in plačila pavšalne odškodnine. Sodišče je na prvi stopnji delavčev zahtevek zavrnilo ter naložilo delavcu plačilo pavšalne odškodnine. Delavec je zoper odločbo prvostopnega sodišča vložil pritožbo, ki pa je bila zavrnjena kot neutemeljena. V drugem primeru je delavec prav tako vložil predlog zoper sklep disciplinske komisije zaradi prenehanja delovnega razmerja in plačila pavšalne odškodnine. Zahtevek je bil zavrnjen kot neutemeljen, delavec pa se zoper to odločbo ni pritožil in je tako postala pravnomočna.
Zoper TOZD SGV je vložil zahtevek za sodno varstvo delavec zaradi izrečenega ukrepa javni opomin. Zahtevek je bil zavrnjen tako na prvi kot tudi na drugi stopnji kot neutemeljen.
TOZD Kontrola kakovosti je bila udeležena v postopku pred sodiščem združenega dela v treh primerih. V prvem je vložil predlog za sodno varstvo delavec zaradi izbire kandidata. Sodišče je ugotovilo, da so samoupravni organi TOZD postopali zakonito in je zahtevek predlagatelja zavrnilo kot neutemeljenega. V drugem primeru je delavec predlagal, da sodišče razveljavi sklep disciplinske komisije, s katerim mu je bil izrečen ukrep javni opomin. Sodišče je po izvedenem postopku ugotovilo, da je sklep disciplinske komisije nezakonit,
ker ni bilo dokazov, da je bila kršitev delovne obveznosti storjena in je sklep disciplinske komisije razveljavilo. Zoper takšno odločbo sodišča smo vložili pritožbo, ker menimo, da temelji odločba sodišča na nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju in na napačni uporabi materialnega prava. V tretjem primeru pa je vložila predlog delavka, ki je menila, da je bila ob izplačilu osebnega dohodka po zaključnem računu v letu 1983, oškodovana. Sodišče 1. stopnje je ugotovilo, da je bil poračun izveden v skladu z določili samoupravnih splošnih aktov ter je zahtevek kot neutemeljen zavrnilo. Postopek je še v teku, ker je delavka vložila pritožbo na drugostopno sodišče.
TOZD Jeklarna je bila udeležena v sporu zaradi izbire kandidata, ki ga je predlagal delavec, ki ni bil izbran na dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Na prvi stopnji je bilo zahtevku ugodeno in ker se na predlog udeležene TOZD zoper odločbo nismo pritožili, je postala odločba pravnomočna.
V postopku zaradi izbire kandidata je bila udeležena tudi Delovna skupnost za kadre in splošne zadeve. Delavec, ki je invalid, je predlagal sodišču, da razveljavi sklep o izbiri, ker ni bilo upoštevano določilo Pravilnika o delovnih razmerjih, ki daje prednost pri izbiri invalidom. Sodišče je zahtevek zavrnilo kot neutemeljen, delavec pa se je pritožil na drugo stopnjo in je postopek še v teku.
Zaradi izbire kanditata je bila v postopku pred sodiščem združenega dela tudi TOZD Vzmetarna. Delavec predlagatelj je na obravnavi svoj predlog umaknil, sodišče pa je na podlagi tega postopek ustavilo.
Zahtevek za plačilo nadomestila osebnega dohodka in rente je vložila delavka, ki je bila leta 1976 invalidsko upokojena. Ker smo v odgovoru na njene navedbe uveljavljali zastaranje zahtevka, je sodišče predlog delavke zavrnilo kot neutemeljen. Postopek pa še teče na drugi stopnji, ker je delavka vložila pritožbo.
Na podlagi do sedaj navedenega lahko ugotovimo, je bilo v letu 1984 končanih 6 postopkov v sporih iz delovnih razmerij, od tega je bil en zahtevek rešen ugodno za delavca predlagatelja, štirje pa so še v teku. Ob teh ugotovitvah ne moremo mimo dejstva, da bi bilo predvsem zahtevkov v zvezi z izbiro kandidatov pred sodiščem manj, če bi samoupravni organi upoštevali navodila in pri svojih odločitvah navedli tudi razloge, ki so pogojevali izbiro določenega kandidata. Tako bi bili delavci, ki niso bili izbrani, o teh razlogih obveščeni in bi v manjšem številu zahtevali varstvo svojih pravic pred sodiščem.
Zahtevki v zvezi z inovacijo
V letu 1984 sta bila vložena dva takšna zahtevka, kar je za enega več kot lansko leto. V prvem primeru je udeležena DO v ustanavljanju — Težki strojni deli, ko trem predlaga-
■MIO 4114 MJt 48«5
Gibanje vseh sporov pred SZD v zadnjih 5 letih
teljem inovacija sploh ni bila priznana, v drugem primeru pa je bila udeležena TOZD Jeklarna, ki je delavcu inovacijo priznala, vendar pa je delavec vložil predlog zaradi višine nadomestila. Oba postopka še tečeta na prvi stopnji.
Odškodninski zahtevki za delovne nezgode
V letu 1984 so bili vloženi trije takšni zahtevki, kar je za tri manj kot v letu 1983.
Zoper TOZD Jeklarno je vložil zahtevek delavec in uveljavljal plačilo odškodnine v višini 310.000,00 din. Sodišče je del zahtevka v višini
285.000.00 din priznalo, del v presežku pa je zavrnilo. Plačilo odškodnine je uveljavljal na sodišču tudi delavec iz TOZD Kovačnice v višini
1.230.000.00 din in uspel v višini 1,025.112,00 din. V tretjem primeru pa je vložil zahtevek delavec zoper TOŽD Pnevmatični stroji v višini 218.953,50 din, postopek pa je še v teku.
Zahtevki za preizkus zakonitosti arbitražnih odločb
Vložen je bil samo en zahtevek. Postopek je predlagala TOZD Stroji in deli zoper TOZD Kontrolo kakovosti. Sodišče je ugotovilo, da je arbitražna odločba zakonita in je zahtevek predlagajoče TOZD zavrnilo kot neutemeljen.
Aktivni spori
Postopki, ki so se začeli na predlog TOZD oz. DSSS, so bili v letu 1984 trije. V vseh primerih so predlagajoče TOZD uveljavljale plačilo pavšalne odškodnine, ki jo je disciplinska komisija naložila delavcu ob ugotovitvi njegove disciplinske odgovornosti.
V dveh primerih je predlagala postopek TOZD Jeklarna, in sicer za znesek 1.358,00 din, kjer je bilo zahtevku ugodeno. Zoper drugega delavca za znesek 626,00 din pa je bil postopek ustavljen, ker je delavec pred glavno obravnavo zahtevani znesek plačal.
Postopek je bil ustavljen tudi v primeru predlagajoče TOZD Jeklo-livarne za znesek 9.266,40 din. Pavšalna odškodnina je bila sicer izrečena v več primerih, vendar pa so jo delavci pravočasno prostovoljno poravnali.
Civilnopravni spori (gospodarsko-pravni in s fizičnimi osebami)
Primerjalno gledano na stanje v letu 1983, lahko ugotovimo na splošno, da so te vrste sporov narastle tako številčno kot tudi v vrednostni obliki. Izjema so le civilnopravni spori s fizičnimi osebami.
Samo število vloženih mandatnih tožb je porastlo od 218 v letu 1983 na 263 v letu 1984. Vendar dobi ta podatek svojo vsebinsko težo šele, ko se predoči, da to pomeni tudi povečanje vtožene glavnice s 30,449.437,50 din v letu 1983 na 38,235.067,45 v letu 1984, kar je skoraj za eno četrtino.
Seveda so v skladu in v odvisnosti od zgoraj navedenega narastle ustrezno tudi absolutne vrednosti plačilnih oz. izterjanih obresti, mandatnih stroškov in izvršilnih stroškov.
Tudi v obravnavanem letu je razmerje med tožbami, vloženimi zaradi neplačila računov, in tožbami zaradi neplačila meničnih obresti ostalo približno enako kot v letu 1983, absolutni zneski so seveda v letu 1984 večji.
Kot tožbena podlaga še nadalje prevladujejo (številčno gledano) diskontni obračuni meničnih obresti nad računi. Vrednostno gledano pa je tako vtožena kot izterjana oz. plačana glavnica, izvirajoča iz faktur, v absolutnih zneskih večja.
Pred prikazom stanja posameznih vrst sporov bi radi poudarili tudi dejstvo, da samo en primer upravičeno vložene tožbe zoper našo delovno organizacijo kaže z gotovostjo na to, da sedaj in še naprej predstavljamo soliden in gospodarskega zaupanja vreden tržni subjekt.
(Nadaljevanje sledi) Pravna služba
Evidentiranje smo opravili, kaj pa zdaj?
Ko smo se lani v septembru odločili za korenite spremembe pri našem delu, smo se zavedali, da bomo morali tudi probleme v zvezi s pitjem alkohola bolj učinkovito rešiti. Zastavili smo širok splet kurativnih in preventivnih ukrepov za zmanjšanje alkoholizma. Od TOZD in DS smo zahtevali, da v svojih sredinah evidentirajo alkoholike, torej vse tiste, ki imajo zaradi pitja težave oz. so od alkohola fizično in psihično odvisni.
V tem članku bomo ocenili akcijo evidentiranja alkoholikov in predstavili del programa dela s tega področja.
Akcija evidentiranja alkoholikov je imela dva cilja:
1. zgodnje odkrivanje, obravnava in pomoč
2. prekinitev ustaljene prakse nehumanega prikrivanja alkoholizma.
Odgovornost za izvedbo akcije so po navodilih kadrovske službe prevzeli poslovodni delavci TOZD/DS. Nekateri so delo opravili resno in odgovorno, drugi le zaradi formalnosti ali pa so ga predali tistim de-
lavcem, ki so se že do sedaj ukvarjali s temi problemi. Odraz različnih pristopov so tudi rezultati oz. evidenca delavcev alkoholikov.
Zato uvodoma lahko zapišemo, da je bila akcija ponekod kampanjska in ni segla v »živo« oziroma do delavcev, ki prekomerno pijejo, niti se ni problem delavcev alkoholikov izpostavil na delovni skupini. Tak pristop v nekaterih sredinah kaže seveda tudi na to, da smo še vedno priča preveliki strpnosti in toleranci do tistih, ki tudi zaradi pitja ustvarjajo probleme na delu ali pa so pri delu manj uspešni.
Rezultati niso prikaz dejanskega stanja in ne kažejo realne slike razširjenosti alkoholizma v delovni organizaciji.
Seznam delavcev alkoholikov obsega v glavnem tiste, ki so v naši službi že evidentirani in njihovo pitje prehaja že v kritično fazo. Nekaj je takih delavcev, ki so že bili na zdravljenju, pa so v recidivi, devet jih čaka na odločitev invalidske komisije.
Strpnost do teh delavcev potrjuje tudi ugotovitev, da so v nekaterih
POMAGAJMO PISATI POVOJNO ZGODOVINO DELAVSKEGA GIBANJA
Slovenski sindikati so spodbudili zbiranje podatkov za zgodovino delavskega — sindikalnega gibanja od začetkov naprej. V železarni Ravne smo si postavili kot izhodišče leto 1945. Za prva povojna leta namreč za železarno ni uradnih podatkov m personalnih evidenc.
Komisija za tradicije delavskega gibanja pri IO konference 00 ZSS Železarne Ravne se je dela že lotila. Uspeh pa bo tem večji, čim več nas bo pri tem pomagalo. Zato prosimo vse nekdanje člane in aktiviste sindikata, da pobrskajo po spominu in starih papirjih ter vzamejo pisalo v roke. Zanimivo bo zvedeti predvsem naslednje:
— o povojni obnovi, npr. čiščenju ruševin, obnovi tovarne in delavnic
— o prostovoljnem delu
— o udarništvu in udarnikih, tekmovanjih in rezultatih
— o odkupu in sečnjah lesa
— o mobilizaciji delovne sile za rudnike in druge delovne akcije
— o začetkih samoupravljanja
— o pomembnejših kulturnih, športnih in drugih dogodkih v sindikalnem delovanju.
Zaželene so fotografije, vabila in gradiva za seje, zapisniki itn. — Kar je drag spomin, prefotografiramo in vrnemo.
Napisane spomine in dokumente prinesite ali pošljite na sindikat železarne Ravne. Če pa težko pišete, sporočite, kje in kdaj vas lahko obišče aktivist sindikata ali mladine, da bo zabeležil vaše spomine.	..
Komisija za tradicije delavskega gibanja
TOZD evidentirali le enega alkoholika! drugje pa celo nobenega, čeprav Je dejansko stanje drugačno.
. Starostna struktura nam pove, da je 39% vseh evidentiranih alkoholikov v starostni kategoriji do 35 let. Mladi delavci do 26 let so zajeti le 4, kar 32 oz. 24 % evidentiranih alkoholikov pa je starih 46 let in več. _
. Pričakovan, pa vendar zaskrbljujoč je podatek, da se problemi zaradi Pitja pojavljajo v obdobju, ko bi mo-fal biti človek na višku življenjskega in delovnega ustvarjanja, to je v starosti od 30. do 40. leta.
Kvalifikacijska struktura evidentiranih alkoholikov je neugodna, saj je dobra polovica (57,8 %) nekvalificiranih. Pri nekaterih so poleg nizke izobrazbe prisotne še motnje osebno-sti, kar otežuje ali celo onemogoča vključevanje v terapevtsko obravnavo. Očitno pa so se v nekaterih TOZD in DS odločili, da bodo evidentirali le delavce z najnižjo stopnjo izobrazbe, čeprav so problemi tudi drugje. Sorazmerno s stopnjo izobrazbe se veča tudi toleranca do tistih, ki jim pitje povzroča težave. Čim višjo stopnjo izobrazbe imajo, rem bolj jim »gledajo skozi prste«.
Delovna doba se ujema s starostno strukturo. Od 11 do 20 let delovne dobe ima kar 41,3% oz. 55 delavcev. To je obdobje, ko naj bi se poklicno Ze ustalili in dosegali tudi najboljše delovne rezultate. Izpostaviti velja rudi 26 delavcev, ki nimajo niti 10 let delovne dobe, pa so pri njih že očit-ne_ težave zaradi pitja. Ti delavci so Pričeli že v rani mladosti in so večinoma še samski. Precej jih izhaja iz neurejenega okolja, kar povzroča te-zave pri vključitvi svojcev v kompleksno obravnavo. Praktično ni pozitivnih sil, ki bi jih lahko aktivirali. Posebna kategorija so tudi delavci s
® jn več leti delovne dobe (16), neka-reri tik pred starostno upokojitvijo, r^n^njeni delavci zahtevajo poseben Pristop in edino pri njih bi si lahko dovolili nekoliko popuščanja.
Med 133 evidentiranimi alkoholi-
1 )e 22 delovnih invalidov. Njihova
delazmožnost je kljub prerazporeditvi sorazmerna stopnji zasvojenosti. Zato omenjeni delavci tudi na drugem ustreznem delu ne dosegajo normalnih delovnih rezultatov. V postopku za oceno delazmožnosti je 9 delavcev, pri katerih v glavnem pričakujemo invalidsko upokojitev, saj so za vsako delo nesposobni.
Posledica pojmovanja alkoholizma v delovni organizaciji je zelo nizek odstotek evidentiranih žensk — samo 5. Ženske alkoholičarke povzročajo na delu manj konfliktov in so zato manj opazne. Največ težav je v družini. Alkoholizem pri ženskah tudi v železarni kot drugje narašča, zato bo treba tej populaciji posvetiti v prihodnje več pozornosti.
Dela in naloge, ki jih evidentirani alkoholiki opravljajo, so večinoma manj zahtevna in pomožna dela (transportni delavec, pomožni delavec ...) Pri delih, ki zahtevajo kvalifikacijo, prevladujejo ključavničarji (13) različnih zahtevnosti. Prav toliko evidentiranih alkoholikov dela pri strojih, delovodij je 8, vodje 3. Iz podatkov je razvidno, da so v določenih TOZD, DS evidentirali alkoholike le v posameznih službah. Morda so ti delavci res potrebni pomoči v prvi fazi, problemi pa so brez dvoma tudi drugje.
Zaključki
Glede na to, da so bili TOZD, DS prvič pred dejstvom, da morajo evidentirati delavce, ki so zasvojeni z alkoholom, lahko ugotovimo, da je bila akcija do neke mere uspešna. Pozitivno je tudi to, da so vsaj v nekaterih TOZD zajeli vse strukture delavcev ne glede na izobrazbo in dela, ki jih opravljajo. Preveč strpno in čustveno gledanje na te delavce pa moramo pripisati neosveščenosti odgovornih delavcev. Očitno še vedno prevladuje miselnost, da je pomoč v prikrivanju problemov. To je dokaz, da moramo čimprej pristopiti k izobraževanju vseh struktur delavcev z namenom, da jih prepričamo, kako pogubna je lažna solidarnost za tiste delavce, ki so zasvojeni.
Akcija evidentiranja alkoholikov je bila le del širše zastavljenih ukrepov za zmanjševanje alkoholizma v DO in je z evidenco 100 delavcev (33 jih je tik pred invalidsko in starostno upokojitvijo) ne moremo zaključiti, saj s tem nismo dosegli želenega cilja. Vztrajali bomo na tem, da se evidenca dopolni, da seže v vse strukture delavcev. Strokovna služba bo TOZD in DS posredovala podatke o delavcih, ki imajo zaradi pitja težave, pa jih v TOZD, DS niso evidentirali. Prav tako bomo zahtevali, da se proti takim delavcem primerno ukrepa oz. da se dosledno izvajajo že sprejeti akti s področja varstva pri delu in kršitev delovnih dolžnosti. Ne smemo pozabiti, da je alkoholik osebnost, ki ga prekomerno uživanje alkohola onemogoča pri uspešnem izvajanju delovnih nalog. Taka osebnost ne povzroča težav le sebi, temveč tudi drugim okoli sebe, kar je
opazno na delovnem mestu. Alkoholiki škodljivo vplivajo na delovni proces, ker ustvarjajo napete situacije pri delu, povzročajo pogoste prepire in spore, ustvarjajo nezdrave medsebojne odnose. Zanemarjanje delovnih obveznosti zaradi alkohola, pa čeprav le tu in tam, ustvarja resen družbeni problem, zato je treba planiranje preventivnih ukrepov zastaviti dovolj široko in ne samo z represivnimi temveč predvsem z edukativ-no — vzgojnimi ukrepi. Tak je tudi naš program dela na tem področju, ki vključuje:
— analitično spremljanje razširjenosti alkoholizma v DO
— pripravo ukrepov za zmanjšanje alkoholizma in spremljanje učinkovitosti ukrepov
— izdelavo ustreznih analiz za samoupravne organe
— spremljanje zdravljenih alkoholikov v DO
— svetovanje
— informiranje delavcev o vseh bistvenih vprašanjih alkoholizma
— organiziranje smiselne preventive alkoholizma v DO.
Za uresničitev teh nalog smo že pristopili k:
Predavanju o bistvenih vprašanjih alkoholizma na uvajalnem seminarju z namenom, da delavec takoj ob prihodu v DO zve, kakšen je odnos do alkoholizma v njej in v kakšni meri je vsak sam odgovoren za svoje lastno zdravje in ustvarjanje vzdušja, kjer se alkoholizem ne more širiti.
Sistematičnemu izobraževanju vseh vodilnih in vodstvenih delavcev po TOZD in DS.
Od vseh delavcev, ki so se neuspešno zdravili, bomo zahtevali, da se ponovno vključijo v zdravljenje alkoholizma ob delu.
Za delavce alkoholike, ki opravljajo odgovorno delo, bomo zahtevali ugotavljanje delovne uspešnosti.
Prepričani smo, da nam bo s skupnimi močmi uspelo ustvariti ustrezno klimo za preprečevanje in omejevanje alkoholizma in odpraviti izrazito strpen odnos do alkoholizma in pivskih razvad.
Alenka Mičovič
Sledovi zime
ZDRAVJE
MENTALNO DELO — DELO Z LJUDMI
(nadaljevanje in konec)
Posebna oblika mentalnega dela, ki ga današnja stopnja proizvodnje oz. tehnizaoije dela zahteva za dobro opravljeno delo, je delo z ljudmi oz. vodenje določene delovne skupine. Pri delu z ljudmi imamo več stopenj zahtevnosti od najenostavnejših oblik dajanja informacij do zelo zahtevnih oblik vodenja.
Raziskave so pokazale, da lahko vodenje določenih skupin delavcev razdelimo v tri glavne tipe. Eden naj starejših tipov vodenja je tako imenovani avtokratski način vodenja. Pri tej obliki je vodja skupine tisti, ki vselej odreja oz. določa obliko in način dela vsakega posameznega delavca, prav tako pa so delavci neposredno odgovorni vodji skupine.
sulu. Jasno — produktivnost v takem primeru pade na minimum.
Tretja oblika vodenja pa je t. i. sistem individualne svobode, ki ga pogosto imenujemo kot »teamsko delo«. Pri taki obliki »vodenja« je vodja skupine običajno le predstavnik, ki v imenu skupine predlaga oz. predstavlja produkte. Za to obliko dela je potrebna dokaj visoka stopnja zavesti, ker delavec dela delno samostojno in v povezavi z drugimi delavci.
Vse tri navedene oblike vodenja predstavljajo vodenje tako imenovanih formalnih skupin, torej tistih, ki so z določenim aktom ali določenim dogovorom izoblikovane. Mnogokrat pa se zgodi, da te formalne skupine razpadejo
O O O O
Avtokratski način vodenja
Demokratski način vodenja
Sistem individualne svobode
Druga oblika vodenja je tako imenovani demokratski način vodenja, pri katerem je »oblast« tudi v rokah enega človeka, vendar odločitve o določenem načinu poteka dela nastajajo na osnovi dogovora med člani delovne skupine in vodjem. Akcija, ki je posledica takega sistema vodenja, se kaže v zavestnem izpolnjevanju dogovorov tako vodje, kakor tudi njegovih podrejenih. Medtem ko je pri avtokratskem sistemu vodenja vodja izoliran od ostalih članov grupe, saj si le tako lahko obdrži svojo avtoriteto, pa je pri demokratskem načinu vodenja oblast delno porazdeljena med vse delavce skupine. Tukaj je ukaz v bistvu predlog, ki velja za vse enako in se oblikuje na skupnih sestankih. Demokratski vodja načelno nima možnosti, da bi uresničil svojo zamisel, če mu je ne potrdijo njegovi podrejeni, ki pa imajo prav tako možnost, da izoblikujejo svojo zamisel kot on. Ta sistem je prav zaradi tega najbolj primeren za vodenje delovnih skupin v delovnih organizacijah, saj ustvarja take situacije, v katerih se počutijo podrejeni ugodno, enako pa tudi vodja. Zaradi zadovoljstva pri delu je tudi učinkovitost take skupine večja, kot če bi bil način vodenja avtokratski. Pri tem pa je v posebnem položaju vodja takšne skupine, saj mora imeti za svoje podrejene izreden posluh. Mora povezovati njihove individualne želje in interese z interesi in cilji delovne organizacije, hkrati pa mora uskladiti prizadevanja delavcev tudi z njihovimi sposobnostmi. Ce vodja takšne skupine nima lastnosti, s katerimi bi lahko uskladil želje in sposobnosti podrejenih s cilji delovne organizacije, se ta demokratski sistem sprevrže v anarhijo in delovna skupina se pogosto najde v raz-
Mali pevski zbor
v več neformalnih skupin z neformalnimi vodji. To se najpogosteje dogaja pri prvem tipu vodenja, torej avtokratskem, nato pri demokratskem, naj redkeje pa pri sistemu individualne svobode.
Neformalna skupina je skupina ljudi, ki ima določene svoje interese, določen svoj način reševanja problemov in oblike dela, navadno pa ima tudi svojega neformalnega vodjo. Kadar taka neformalna skupina oz. neformalni vodja ni identična s formalno skupino, se vselej pojavijo problemi. Kadar npr. v neki montažni skupini vodja skupine ni zmožen upoštevati interesov in sposobnosti podrejenih pri razporejanju na delo, si bo skupina ali vsaj del skupine neformalno izbral drugega vodjo se tudi podrejal njegovim ukazom oz. nasvetom za
delo, formalnega vodjo pa ne bodo ubogali oz. se za njegove ukaze ne bodo menili. Jasno je, da je v takem primeru najbolj smotrno formalnega vodjo zamenjati in ga nadomestiti s človekom, ki ga skupina sama izbere kot neformalnega vodjo, seveda, če ima pri tem kvalitete, ki mu bodo omogočale uskladiti zmožnost in interese delavcev s cilji delovne organizacije. Nikakor ni dobro postaviti za vodjo skupine delavca, ki ne bi realiziral interesov delovne organizacije. S tem ko bodo medsebojni odnosi delavcev urejeni, ko ne bo znotraj delovne skupine prihajalo do konfliktnih situacij, bo zadovoljstvo pri delu večje ter tako kvaliteta in kvantiteta izdelkov višja. Vodja delovne skupine, ki bo lahko primemo vodil skupino, mora imeti določene psihične kvalitete, od katerih so pomembne predvsem:
— primerna inteligentnost
— čustvena stabilnost
—■ sposobnost vživljanja v probleme drugih
— nepristranskost
— odločnost
— prijaznost
— objektivna kritičnost
— sposobnost pravilne presoje
— strokovna podkovanost
Takšen vodja s takšnimi karakteristikami bo lahko posredno ali neposredno vplival na veliko pojavov v proizvodnji, od primernih medsebojnih odnosov, pa vse do zmanjšanja staleža ali celo invalidnosti.
Edvard Matvoz, dipl. psih.
ZDRAV PROSTI CAS
»Saj nimamo nič prostega časa,« boste morda že naprej zavrnili nadaljnje vrstice. Služba, skrb za dom, gospodinjska opravila, delo z otroki, zvečer televizija, pa klepet in naš delovnik je pri kraju.
A vendar, prosti čas imamo, le izkoristiti ga ne znamo tako, da bi prišle vse dejavnosti do izraza.
Danes bi spregovorili o zdravih higienskih navadah.
Vsi vemo, da dela avtomobil dolgo in dobro, če vozimo previdno in ga redno vzdržujemo. Podobno bi morali skrbeti tudi za naše telo oz. naše zdravje, ne pa o njem premišljati šele takrat, ko smo že prizadeti zaradi najrazličnejših bolezni.
V zadnjih letih je zavest, da je treba preprečevati kronična obolenja, prodrla tudi na naša
tla. To so bolezni, ki prizadenejo veliko ljudi in so v bistvu »neozdravljive«, tegobe oz. posledice pa spremljajo ljudi vrsto let. še vedno so na prvem mestu bolezni srca in ožilja (povišan krvni pritisk, obolenja koronarnih M, srčni infarkt, možganska kap), narašča število ljudi s kroničnimi pljučnimi obolenji, pljučnim rakom, večajo se seznami tistih, ki imajo težave s hrbtenico.
Svetovna zdravstvena organizacija opredeljuje zdravje kot stanje popolne telesne, duševne in socialne blaginje in ne le odsotnost bolezni ali boleznine. Po tej definiciji je torej le redko-kdo popolnoma zdrav, skoraj vsakemu kaj manjka.
In kaj lahko storimo zase? Z zdravim načinom življenja lahko
preprečimo marsikatero kronično bolezen, zato POMNI!
Ne kadite cigaret!
S kajenjem dobiva človek v telo nikotin, ki je poznan kot učinkovit strup. Znano je, da kajenje sprošča in pomirja le ljudi, ki so odvisni od nikotina-Nikotin pospešuje obolenje žil, predvsem tistih, ki oskrbujejo srce. Kajenje škodi ljudem, ki imajo podedovano nagnjenost, da njihove male pljučne poti reagirajo z zožitvijo in se lahko pri njih razvije katero od kroničnih pljučnih obolenj (bronhitis, astma, emfizem). Samo kašelj in izkašljevanje sta že neprijetni nadlogi, ko pa se k temu pridruži še zožitev dihalnih poti, pa to pomeni ogrožujoče, oteženo dihanje.
Zmerno uživanje alkoholne pijače!
Alkohol je redilen, v odvisnost pa vodi, če človek spije približno 1 liter piva ali tri kozarčke žganja vsak dan. Pomembno je udeležen pri nastanku želodčne razjede in pri duševnih obolenjih. O tem problemu je bilo že veliko povedanega, a še vedno se nekako prizanesljivo obnašamo do pijače kakor tudi do alkoholikov.
Skrbite za pravo telesno težo!
Približno pri štiridesetih letih starosti začne človek počasi pešati. Presnavljanje je iz leta v leto slabše in del neizkoriščene energije se spreminja v tolščo-Če živimo lagodno, hkrati pa jemo kot težji fizični delavci, se začne razmerje med količino mišic in toišč spreminjati v škodo mišic. Od 20. do 70. leta izgubi človek približno 4 kg mišic, pridobi pa 5 kg tolšče. Prizadevati bi si morali, da telesna teža ne bi naraščala oz. še več — breme, ki ga oslabljene mišice nosijo in držijo, bi moralo biti z leti staranja lažje, ne pa težje!
Imejte izdaten zajtrk in ne jejte med obroki!
Naš sistem prehrane je obrnjen na glavo. Večina ljudi zjutraj ne je, ker ne utegnejo ali pa se tega niso navadili. Po nekaj urah dopoldanskega dela sledi skoraj preveč obilna malica, ki marsikomu predstavlja edini topli obrok na dan. Naša prehrana bi morala biti manj mastna, manj sladkana in manj soljena, primanjkljaj energije pa bi izravnali z živili, ki imajo
vec škroba, vlaken, predvsem pa Moramo užiti dosti svežega sad-m zelenjave.
Raziskave so pokazale, da so neredni jedci, ljudje s prekomerno telesno težo, slabšega zdravja kot tisti, ki se redno prehranjujejo in imajo normalno telesno težo.
Redno se gibajte!
»Saj cel ,šiht‘ telovadim«, Pravi ^marsikateri bolnik, ki išče Pomoč v ordinaciji zaradi težav s hrbtenico ali z rokami. Težko Verjame, da to ni telovadba, da monotoni, stalno ponavljajoči Se gibi bolj škodijo telesu, kot pa
koristijo.
Možnosti za gibanje je veliko, vendar se mora vsak sam odločiti, katero pot bo ubral glede ?a svoje sposobnosti, možnosti *n prosti čas.
Koristili nam bodo sprehodi po Parku in gozdovih, pozimi tek na smučeh (ne pozabimo mož-
januar
v.-tO* januarja je hilo v Črni občinsko srečanje lutkovnih skupin. •Nastopili so lutkarji OŠ Mežica *P Črna ter vzgojnovarstvenega a voda iz Mežice. Slednji so se nvrstili na področno srečanje lutkovnih skupin severovzhodne Slo-y®nije z igrico Rdeča kapica in Podobni volk.
,. januarja so na sobotni ma-nneji v Titovem domu na Ravnah Pastopili mladi Lešani z igrico Pedek Mraz preveč. Avtorji so Sralci z režiserjem Rudijem Mli-Parjem.
Istega dne zvečer je bila v kultnem domu v Kotljah kulturna Prireditev ob obletnici prihoda 14. T vizij e na Koroško. Igral je Pi-Palni orkester Rudnika Mežica. .Od 20. do 27. januarja so se v Mežici zvrstile kulturne priredit-Le 2. zimskega turističnega tedna. v nedeljo, 20. januarja, so v ga-dskem domu odprli razstavo del (*°mačih likovnikov, v Narodnem d°mu pa je igralec Dare Ulaga ’z Ljubljane igral Partljičevo monodramo Nekoč in danes. V ponedeljek so alpinisti ob diapozi-tlvih predavali o koroški odpravi v Ande, v torek je bila v Narodnem domu kulturno-zabavna priselitev za staro in mlado, v če-rtek pa večer koroške pesmi. V P®tek se je mežiška mladina na-duševala ob koroški pop-rock «eni ’85. v soboto pa so za ne-aliko starejše igrali godbeniki 'halnega orkestra rudnika Meži-Ob koncu turističnega tedna r bil v nedeljo v Narodnem domu oncert ansambla »Pohorje ex-P ?s«. Skupna značilnost večine Pdreditev je bila, da so bile slabo “iskane.
d januarja je bil v Titovem °mu na Ravnah koncert ženske-zbora Petrol iz Ljubljane. Z ekaj pesmimi ga je pozdravil žef Koroški oktet. Poslušalci bi si I . eh, da bi prihajali k nam iz JPbljane kvalitetnejši zbori, jav Januaria ie bila v Šentanelu grp9 ra<tijska oddaja Dober glas e v deveto vas. Nastopili so do-
nosti sposojanja tekaške opreme). Poleti raje več plavajmo kot lenarimo na soncu, kajti pri plavanju se razpadli produkti presnove hitreje odstranjujejo in mišična utrujenost hitreje mine. Priporočamo tudi kolesarjenje in telesne vaje doma ali v družbi v telovadnicah. Omenili bi še delo na vrtu, ki ima dvojno korist — ob učinkovitem razgibavanju še bogat jesenski pridelek.
Torej, po bolj ali manj napornem delu, ob redni in zdravi prehrani brez pretiravanj v poživilih (tobak, alkohol, kava), ob dobro premišljenem izkoriščanju prostega časa, kjer namenimo kotiček tudi primernemu razgibanju telesa, pa 7—8 ur nočnega počitka (spanja) in primerna telesna in duševna kondicija nam je skoraj zagotovljena.
Janeta Kodrin, zdravnica
mači pevci in pripovedovalci, Strune iz Mežice in oktet TRO s Prevalj. Povezoval je Mitja Šipek.
FEBRUAR
1. februarja sta bili v Titovem domu na Ravnah predstavi žalostne igre portoriškega pisatelja Reneja Remarquesa Pokvečena sonca. Igra amaterskega gledališča Oder treh herojev iz Pirnič pri Medvodah je bila razglašena za najboljšo slovensko ljubiteljsko predstavo v letu 1984.
2. februarja so v sobotni matineji na Ravnah nastopili lutkarji VVZ Mežica z igrico Rdeča kapica in hudobni volk.
7. februarja so v ravenskem likovnem salonu odprli razstavo slik Antona in Janeza Repnika.
8. februarja dopoldne sta kulturni praznik ravenskim železar-
jem pomagala proslaviti pevska zbora Fužinar in Vres, ki sta nastopila v velikih jedilnicah in v avli upravnega poslopja, zvečer pa je bila na Prevaljah osrednja občinska prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. Pripravile so jo skupine DPD Svobode s Prevalj, ki so s svojimi nastopi predstavile svoj »kraj v kulturni podobi«. Na prireditvi so podelili Prežihove plakete za leto 1984.
10. februarja so na koncertu Od Pliberka do Traberka v Kotljah peli pevci mešanega zbora Srce iz Dobrle vasi, moškega zbora Vres in novo ustanovljenega domačega zbora Hotuljci.
22.	februarja so v Likovnem salonu na Ravnah odprli spominsko razstavo knjig in akvarelov Leopolda Suhodolčana. Ob peti obletnici smrti je občinstvo imelo prvič priložnost spoznati Suhodolčana kot slikarja. Odkrili so tudi njegov doprsni kip, delo Mirsada Begiča.
Istega dne ob 19. uri je bila v Titovem domu na Ravnah prireditev v spomin Prežihovemu Vo-rancu; Pihalni orkester ravenskih železarjev je imel celovečerni koncert, KUD Prežihov Voranc pa je sodelovalo s slavnostnim govorom in z branjem odlomkov iz Prežihovih del.
V občini Ravne je bilo lani kar 218 različnih kulturnih prireditev, to pomeni, da je bilo v desetih sezonskih mesecih v poprečju 21 prireditev na mesec. Četrtino tega programd so izvedle gostujoče skupine.
Bogata je bila gledališka ponudba. Sobotne matineje so se dobro uveljavile, prav tako pa tudi gledališki abonma, za katerega je bilo zanimanje veliko, in upamo, da se bo obdržal tudi v prihodnji sezoni. Nekaj je bilo tudi posameznih gostovanj.
Vseh gostujočih skupin je bilo 15, pripravile pa so 31 uprizoritev. Za mladino (predvsem lutkovne predstave) jih je bilo 19. Izvajalci so prišli iz različnih kra-
V Žerjavu so ta večer nastopili na koncertu Od Pliberka do Traberka mešani pevski zbor DU Prevalje, Koroški oktet, Dekliški pevski zbor SPD Edinost iz Pliberka in ženski zbor iz Radelj ob Dravi.
23.	februarja so na koncertu Od Pliberka do Traberka v Mežici sodelovali mešani in moški zbor DU Prevalje ter moška zbora Fol-tej Hartman iz Pliberka in Fužinar z Raven.
V sobotni matineji na Ravnah so ta dan nastopili lutkarji iz Dravograda in z Raven. VVO Mladi rod iz Dravograda je prikazal igrico To je naša žoga, OO ZSMS VVO Ravne pa Mojco Pokrajculjo.
Februar je bil kulturno živahen tudi v železarni. Razen proslavljanja ob kulturnem prazniku so bile v jedilnicah dalj časa razstavljene slike izobraževalne kolonije sozda Slovenskih železarn, pred tem pa panoji s prikazom informativnih glasil Železarne Ravne. Ob koncu meseca, 28. februarja, so se ob okrogli mizi srečali bralci, ki so se pod strokovnim vodstvom delavke oddelka za informiranje pogovarjali o Kosmačevem Tantadruju in Prežihovi Jamnici.
M. P.
jev Slovenije in iz zamejstva: Ljubljana, Celje, Maribor, Kranj, Kamnica, Koper, Dravograd, Slovenj Gradec, Celovec, Šmihel. Bilo je 7 lutkovnih predstav, 2 drami, 6 komedij in nastop pantomimika. Največ uprizoritev (17) je bilo v občinskem središču, po 4 na Prevaljah, v Mežici in Črni, po 1 predstava pa je bila tudi na Lešah in Holmcu. V drugih krajih občine so gostovale predvsem lutkovne skupine.
Morda se bo našel kdo, ki bo zatrjeval, da je bilo preveč uprizoritev na Ravnah. Vzrokov za to je več: primerno opremljeni dvorani za uprizarjanje gledaliških del sta le na Ravnah in v Črni. V Mežici in na Prevaljah
KULTURA
KULTURNA KRONIKA
BOGATA GLEDALIŠKA PONUDBA V LETU 1984
Razgled z roba
pa v dvoranah ni primerne opreme.
Predstave morajo biti seveda tudi obiskane, da stroške gostovanja čim bolj pokrijemo z vstopnino. Jasno je, da je v središču z 10.000 prebivalci mogoče pričakovati več obiskovalcev kot pa v manjših krajih s 3 ali 4 tisoč prebivalci, še posebej takrat, ko gre za stalno akcijo, kakršna je abonma.
Kljub vsem lepim frazam in hotenjem o policentričnosti je treba tudi pri organizaciji gostovanj upoštevati ekonomske zakonitosti.
Nikakor ni mogoče pričakovati, da bi lahko v prihodnje organizirali predstave v vseh večjih krajih. Nasprotno, vse več bo prireditev na enem mestu (tam, kjer je zaledje največje), publiko pa bo treba privabiti tja.
»Skrnicelj«
Res, da so danes prevozni stroški visoki, a bi se dalo to upoštevati pri ceni vstopnice. Tisti, ki si pride od daleč ogledat neko predstavo in ima večje stroške kot tisti, ki se mu ni treba voziti, bi pač imel cenejšo vstopnico.
Verjetno pa nihče ne more trditi, da nima možnosti obiskati gledališke predstave, če je gledališče od njegovega kraja bivanja oddaljeno največ 20 km.
Vseh kulturnih in drugih potreb nikoli ne bomo mogli v celoti zadovoljiti v svoji krajevni skupnosti.
Vse gostovanj ske predstave so bile izredno dobro obiskane. Na matinejah je bilo vedno okrog 150 obiskovalcev, večerne abonmajske predstave so bile razprodane, obisk na predstavah v drugih krajih občine je bil organiziran dopoldne (šole, vrtci) in zelo dober.
V poprečju si je eno predstavo ogledalo okrog 160 obiskovalcev. To pa pomeni, da si je gostovanj ske predstave ogledalo okrog 5000 obiskovalcev, od tega je bilo več kot 3000 mladih.
Ker so te predstave dobro obiskane, velik del stroškov pokrije
vstopnina. Pri lutkovnih predstavah krije vstopnina 70 %> stroškov, pri abonmaju pa približno 60 °/o vseh stroškov. Iz izkušenj vemo, da imajo le redke domače prireditve tako »kritje«.
Razmišljanje lahko sklenemo z ugotovitvijo, da je bilo »gledališkega programa« v lanskem letu
PESMI
Sejem besede.
Ne čakam, da dozorijo do končnega cilja. Pletem košaro iz neštetih šib, ki se hočejo izničiti. Naj bo most za tiste, ki gredo čez reko, cesta so tiste, ki gredo svojo pot in krsta za tistega, ki je dosegel svoj cilj.
Vem bajke o tebi, mite in mite, o Matilda. Nekateri ti skočijo v naročje sami, dosti jih drugi porinejo v tvoj objem.
PRVENSTVO ŽELEZARJEV
V SANKANJU IN VELESLALOMU
SANKANJE
TOZD Družbeni standard je 12. februarja 1985 na sankarski progi v Kotljah organiziral prvenstvo železarjev v sankanju. Tekmovanja se je glede na prejšnja leta udeležilo rekordno število tekmovalcev. V obeh kategorijah jih je nastopilo prek 60. Pohvaliti velja predvsem delavce iz TOZD Jeklarna, ki so se tekmovanja udeležili z 22 tekmovalci.
Rezultati:
Zenske: 1. Jožica Laznik, TOZD RPT,
2.	Marija Lahovnik, TOZD SGV, 3. Jožica Kotnik, TOZD SGV.
Moški do 35 let: 1. Jože Verdinek, TOZD SGV, 2. Andrej Kotnik, TOZD Valjarna, 3. Jože Rožen, TOZD Je-klsrns
Nad 35 let: 1. Zmago Breznik, TOZD SGV, 2. Marjan Zdovc, TOZD SGV, 3. Evgen Korinšek, TOZD Jeklolivarna.
VELESLALOM
Na Ošvenu je bilo 14. februarja 1985 v organizaciji TOZD Družbeni standard in izvedbi SK Fužinar prvenstvo železarjev v veleslalomu. Tudi na tem tekmovanju se je zbralo veliko število tekmovalcev (70). Zopet moramo za množično udeležbo pohvaliti delavce TOZD Jeklarna, vendar pa so se tekmovanja z večjim številom tekmovalcev udeležili tudi delavci TOZD SGV, Valjarne, ETS ter DO TSD.
Rezultati:
2enske od 35 do 45 let: 1. Magda Dretnik, TOZD RPT
Od 25 do 35 let: Erna Mikeln, TOZD Komerciala
Moški nad 45 let: 1. Tomo Stefanovič, TOZD Komerciala, 2. Peter Lampret, DO TSD, 3. Alojz Nedok, TOZD Transport.
Od 36 do 45 let: 1. Berti Zagernik, TOZD Orodjarna, 2. Maks Cekon, DO TSD, 3. Ivan Mlačnik, TOZD Industrijski noži.
Od 26 do 35 let: 1. Boris Kotnik, TOZD Jeklarna, 2. Franjo Večko, TOZD SGV, 3. Anton Krejan, TOZD ETS.
veliko, še posebej, če prištejemo še vse domače uprizoritve.
V letošnjem načrtu imamo zapisano, da bomo nadaljevali s tem delom, abonma bomo vpeljali tudi v Črni, seveda, če bo za to med krajani zgornjega dela doline dovolj zanimanja.
Alojz Pikalo
Sam sem kot mnogi: ne prerivam se naprej, a tudi drugim se ne pustim. Res nimam časa zate, o Matilda, dokler živim.
Kako sva si različna: jaz sem majhen človek, ti si velik človek.
Jaz sem navaden človek ti si nenavaden.
Jaz sem preprost človek ti si »prost« človek.
Jaz sem... ti si... čeprav te tikam.
Pa brez zamere, programiranec!
Marjan Mauko
Do 25 let: 1. Klemen Maklin, DO TSD, 2. Marko Krejan, TOZD Kovačnica, 3. Roman Polajner, TOZD Družbeni standard.	Franc	Golob
ZIMSKE ŠPORTNE IGRE SLOVENSKIH ŽELEZARN '85
16. februarja 1985 so bile na Ravnah zimske Športne igre slovenskih železarn. Organizator je bil TOZD Družbeni standard, Izvajalec SK Fužinar (sekcija za alpsko, sekcija za teke in sodniški zbor), ki so opravili tudi pripravljalna dela na tekmovališčih. Na ZSI so sodelovali Železarna Jesenice (70), Železarna Store (52), Veriga Lesce (50), 2ična Celje (44), Plamen Kropa (41), Metalurški institut (20) in 2elezarna Ravne (106). Skupaj torej 383 udeležencev, od tega 312 tekmovalcev.
Tekmovanje v vseh treh panogah je potekalo tekoče in brez težav. Problem smo imeli le v razmnoževalnici, ker zaradi nesporazuma nismo mogli ekipam izdati biltena iger na proglasitvi, ampak smo jim ga morali poslati pozneje po pošti.
Organizator ZSI SZ se za brezhibno izvedbo tekmovanja zahvaljuje SK Fužinar, sodniškemu zboru pri SK Fužinar in nekaterim članom TVD Partizan Kotlje.
Rezultati:
Veleslalom — ženske od 36—45 let:
1.	Olga Pervonja, 2. Milica Sega, obe Železarna Jesenice, 3. Marta Zagorski, Metalurški inštitut.
2enske od 26—35 let: 1. Erna Mikeln, Železarna Ravne, 2. Meta Koblar, Železarna Jesenice, 3. Zdenka Manfreda, Veriga Lesce.
Zenske do 25 let: 1. Pika Ferk, 2. Saša Kofler, obe 2elezama Jesenice,
3.	Romana Ferjan, Veriga Lesce.
Moški nad 45 let: 1. Jože Noč, Železarna Jesenice, 2. Adi Pustoslemšek, Železarna Ravne, 3. Jože Klinar, Železarna Jesenice.
Moški od 36—45 let: 1. Berti Zagernik, Železarna Ravne, 2. Klavdij Mle-kuš, 2elezarna Jesenice, 3. Branko Svetina, Železarna Ravne.
OSAMLJENA STARKA In,
kadar odpelje prvi vlak, zbežiš z besedami.
Nekoč,
za pogrnjeno mizo si se opijanila
že ob kozarcu rdečega vina.
Želela si znebiti se ga.
Hotela si,
da bi pozabil na tvojo sliko, toda on jo je iskal pozno v noč.
Še slišiš njegov krik in hropenje v sanjah, močno bitje srca odmeva v njem.
Z ljubeznijo življenje teče.
Reka ne pozna meja.
Kjerkoli izdira korenine, tudi ob času, ko je prepozno spoznanje, da ostaneš tudi ti nekoč osamljena starka.
PROSTI ČAS
Stiskam pesti
in si močno želim,
da bi te v prsih
več ne skelelo
ter preplavilo z bolečino,
ki jo občutim s teboj.
Takšen sem samo za spoznanje.
Ob tebi sem ves svoj prosti čas.
Jože Mešel, TSD
Moški od 26—35 let: 1. Franjo VečkO,
2. Boris Kotnik, oba Železarna Ravn6'
3. Janez Babič, Železarna Jesenice. Moški do 25 let: 1. Miloš Ferk, !:
Sandi Peternel, 3. Janko Legat, vs* Železarna Jesenice.
2enske ekipno: 1. Železarna Jesen*' ce, 2. Železarna Store.
Moški ekipno: 1. Železarna Jesenic6' 2. Železarna Ravne, 3. Veriga Lesc®'
4. Železarna Store, 5. Metalurški i°" štitut.
SMUČARSKI TEKI
Zenske do 35 let: 1. Jožica Taks, Z6" lezarna Ravne, 2. Bojana Sušnik, Z®" lezarna Jesenice, 3. Zdenka Štruc, Z6" lezarna Ravne.
Zenske nad 35 let: 1. Berta Vidovši*' 2elezarna Ravne, 2. Nada Bertoncelj' Plamen Kropa, 3. Janika Pogačnik' Veriga Lesce.
Moški nad 45 let: 1. Franc Hrovat' 2elezama Jesenice, 2. Frido Skuma6' Veriga Lesce, 3. Anton Robič, Zel®" žarna Jesenice.
Moški od 36 do 45 let: 1. Andrej Ja**' ša, 2. Alojz Kerštajn, oba Železarn* Jesenice, 3. Ivan Urbanci, Železarn* Ravne.
Moški do 35 let: 1. Dušan DuričiC 2. Mirko Lesar, 3. Franci Teraž, vs* 2elezama Jesenice.
Ekipno ženske: 1. Železarna Ravn6 2. Veriga Lesce.
Ekipno moški: 1. 2elezarna Jesenic6'
2.	Železarna Ravne, 3. Veriga Lesc6'
4.	Plamen Kropa, 5. Železarna Stor6'
SANKANJE
Zenske do 35 let: 1. Marija Laho**' nik, Železarna Ravne, 2. Irena Smolej Železarna Jesenice, 3. Slava Mernik1 Železarna Store.
Zenske nad 35 let: 1. Jožica Laznik'
2. Joža Kotnik, obe Železarna Ravn6'
3. Francka Marikovski, Železarna J6' senice.
Moški do 35 let: 1. Bojan Kokučnik'
2.	Jože Verdinek, oba Železarna Rav' ne, 3. Miha Peternel, 2elezarna Jes6' nice.
Moški nad 35 let: 1. Zmago Breznik’
2.	Pavel Marošek, 3. Evgen Korinšek' vsi Železarna Ravne.
PESMI DELAVCEV
REKREACIJA IN ŠPORT
Ekipno ženske: 1. Železarna Ravne, ;• Železarna Jesenice, 3. Železarna “tore, 5. Plamen Kropa, 5. Žična Celje.
Ekipno moški: 1. Železarna Ravne, “• Železarna Jesenice, 3. Plamen Krova, 1. Železarna Store, 5. Veriga Lesce.
TEKMOVANJE v veleslalomu ed tozd stroji in deli in tio
METALNA
2- februarja 1985 smo v Crni izvedli “adicionoini veleslalom med TOZD 110 Metalna iz Maribora in TOZD “troji in deli. Srečanje je potekalo v *ePern vremenu na dobro pripravljeni Pfogi. Na startu se je zbralo 73 tekmovalcev, od tega 20 iz Metalne. Tekmovali smo pri ženskah v treh, pri moških pa v štirih starostnih skupinah. za ekipnega zmagovalca smo rttdč pripravili tudi pokal. Osvojil ga le Tio s 111 točkami, Stroji in deli pa “O zbrali 103.
Tekmovanje je bilo sicer rekreativ-“O in prijateljsko, pa vendar »ostro«. Jl/oboj med najboljšima smučarjema UTO — Sitar — SID — Kolar) je to-Krat dobil naš delavec.
p° končani prireditvi je bil družabni1 Popoldan z razglasitvijo rezultatov ’ Kotljah pri Toniju. Za brezhibno organizacijo gre zahvala Stanku Strmč-rtku, Marjanu Vešligaju in Blažu Mlakarju.
Eezultati:
t, *enske nad 35 let: 1. Marija Kolenik, S11?, 2. Irena Svetličič, TIO, 3. Ivanka *aienik, TIO.
Zenske od 25—35 let: 1. Ljuba Vilar, if0. 2. Alenka Snežič, TIO, 3. Mira meničar, TIO.
, Zenske do 25 let: 1. Neva Ketiš, TIO, ‘■Majda Simeunovič, TIO, 3. Ana Za-gar, SID.
s^oški nad 45 let: 1. Adi Pustoslem-‘B*. SID, 2. Edo Muhič, TIO, 3. Stanko mrmčnik, SID.
n.ffoški od 35—45 let: 1. Rudi Auda, iio. 2. Milan Sorgo, TIO, 3. Ernest Kasnik, SID.
Otoški	Od 25—35 let:	1. Jože	Kolar,
SP* 2.	Danilo	Sitar,	TIO, 3.	Mirko
erger, SID.
»Moški	do 25	let: 1.	Franjo	Logar,
pP. 2.	Marjan	Pregl,	TIO, 3.	Marko
rmek, TIO, Darko Lampret, SID.
Blaž Mlakar
ALPSKO SMUČANJE
|Kar šest medalj skupaj so osvojili nar smučarji in smučarke na medenem prvenstvu Jugoslavije v sla-in veleslalomu za mladince in hadinke, ki je bilo 2. in 3. februarja J; .smučiščih na Ošvenu in v Mežici, g ajfrej je izjemen uspeh dosegel Du-jjP Žagar, ki je v veleslalomu v Me-t-L, osvojil naslov državnega prvaka JjMaJHml mladinci, srebro je pri iz ?! Pripadlo Alešu Pustoslemšku (a ribice, med starejšimi mladinci pa je« Pavli Čebulj drugi in Matej Cu-l„a (oba Fužinar) četrti. Uspeh v ve-, aialomu je dopolnila Katjuša Pušnik k»Lrne> ki je bila pri mlajših mladin-M ,tretJa.
Sar' flj manJ uspeha je bilo za smu-s"rle koroške selekcije v slalomu, ki ]a Sa oba dneva vzorno pripravili de-e-Joi smučarskega kluba Fužinar na sta ?nu- Med dekleti, 54 jih je bilo na ’ st 3e bronasto odličje prismu-t,?,a Pušnikova iz Crne. Pri fantih je ° na startu kar 112 tekmovalcev, Pa se 3e izkazal Mežičan Pusto-fjbišek, ki je bil tretji med mlajšimi 1- adinci. Sicer pa je v slalomu velja-mPrecejšnje zanimanje za vožnje na-rePrezentantov. V dokaj enako-skrK ern boju na težki, poledeneli, a Že S? Pripravljeni progi je zmagal Jo-•j0 Kuralt pred Grego Benedikom in až-ern Cerkovnikom. Velja še ome-sn,; _ odlični uvrstitvi Fužinarjevih bo 5arjev v slalomu. Pavli Čebulj je Sm Peti, Jani Ažnoh pa šesti. Lahko jCv? zadovoljni, čeprav so se Fužlnar-tiu,- smučarjem tokrat medalje iz-“Ozniie iz rok.
0(3],r,°ge na Ošvenu in v Mežici so bile v,:™° pripravljene in so vzdržale tet k° število, kar 165 tekmovalcev in v-,”?0valk iz 30 klubov Slovenije, Hr-Ba 1 ’ BiH ln Makedonije. Na startu B1e . kilo tudi 10 smučark iz sosed-za»i, , Vstr*3e- Za uspeli prireditvi so daM l delavci tozda Družbeni stan-številni odborniki SK Fužinar smučarski sodniki.
Pu ?VU Čebulj, član Fužlnarja, in Aleš Basi lemSek lz Mežlce sta osvojila ka ,°Va mladinskega državnega prva-Vetp^, ftojni kombinaciji — slalomu, drt„ ,omu in smuku. Na mladinskem je rjmem prvenstvu v smuku, ki ga Sr tj februarja pripravil na Pohorju starca"!*, Je bil Čebulj četrti med •Blairi In Pustoslemšek tretji med so	mladinci,	njune	uvrstitve	pa
zadostovale za zlati odličji v kom-
binaciji. Z odličnimi uvrstitvami so ta uspeh na prvenstvu dopolnili še drugi koroški smučarji. Dušan Žagar, član Fužinarja, je k naslovu državnega prvaka v veleslalomu pridjal še zlato odličje v smuku med mlajšimi mladinci in s tem dosegel enega največjih uspehov v svoji karieri. Čestitamo! Med dekleti je bila Pušnikova iz Crne tretja in osvojila tudi srebrno medaljo v trojni kombinaciji.
Na smučiščih pri Ošvenu je SK Fužinar pripravil 17. februarja tekmovanje v veleslalomu za najmlajše smučarje iz vzhodne regije Slovenije. Med 143 cicibani in cicibankami je med dekleti zmagala Urška Fain iz Zagorja, Tina Zagernik (Fužinar) je bila tretja, njena klubska tovarišica Nives Ko-drun pa peta. Med fanti je zmagal Mežičan Primož Pustoslemšek, Sergej Srebre iz Crne je bil četrti, Dejan Rodošek peti, Igor Zagernik in Matjaž Stopar pa sta delila šesto mesto, vsi so iz Fužinarja.
Od 25.-27. januarja je bilo v Kranjski gori tekmovanje za Balkanski pokal. V močni mednarodni konkurenci je zmagal Avstrijec Zoller, naš Križaj je bil četrti, dobro pa sta oba teka slaloma presmučala tudi Fužinar jeva alpinca — Matej Cuješ je bil 20., Dušan Žagar pa 23. Skupno je startalo 95 tekmovalcev iz desetih držav.
V Kranjski gori je bilo tudi tekmovanje za pokal Kvarner ekspresa za mladince in mladinke v veleslalomu. Med 143 tekmovalci sta zmagala Ljubljančana Jure Jakopin in Mateja Svet. Iz koroške smučarske selekcije je nastopilo osem mladincev, dve mladinki in štirje starejši pionirji. Najbolje se je uvrstil Lojzi Potočnik na 9. mesto, Matej Cuješ je bil 10., Dušan Žagar 12. in Pavli Čebulj 13. Med dekleti je bila Katjuša Pušnik iz Crne odlična osma.
Ob koncu januarja so Mariborčani pripravili pri Arehu na Pohorju regijsko tekmovanje v veleslalomu za najmlajše smučarje. Med tekmovalci iz 15 klubov vzhodne regije Slovenije so dosegli nekaj lepih uvrstitev tudi mladi smučarji iz Koroške. Med mlajšimi pionirji je zmagal Samo Bobek, tretji pa je bil Grega Koren (oba Fužinar). Med mlajšimi pionirkami se je Germadnikova iz Crne uvrstila na 4. mesto, med cicibankami pa je bila Adamičeva iz Crne odlična druga.
Iz smučanja pa še to. Potem ko je Pavli Čebulj zastopal barve mladinske državne reprezentance na prvenstvu Balkana v Grčiji, ki je bilo konec februarja, je njegov klubski tovariš Dušan Žagar z uspehom nastopal na državnem članskem prvenstvu v Kranjski gori. V smuku je Žagar osvojil tretje mesto, zmagal pa je Pleteršek (Branik). Pušnikova iz Crne je bila med članicami osma.
SMUČARSKI TEKI
V Crni so 9. februarja izvedli tekmovanje vzhodne regije v smučarskih tekih za vse kategorije. Nastopilo je 130 tekačev in tekačic iz 8 klubov, med njimi so uspešno tekli tudi tekmovalci iz Crne in Fužinarja. Med starejšimi pionirkami so tri prva mesta zasedle tekačice iz gornje Mežiške doline, zmagala je Lačnova pred Slivnikovo in Srebotovo. Med mlajšimi pionirji je bil Ravenčan Mešnjak drugi, enako tudi Pumpas iz Crne med starejšimi pionirji. Mladinci so tekli 10 km, drugi mesti pa sta osvojila Potočnik (Fužinar) in Slivnik iz Crne. Med člani je bil edini tekač Tomaž Robač (Fužinar), ki je na 15 km dosegel tudi najboljši čas.
16. februarja je bil v Ljubljani tradicionalni Isteničev memorial, na katerem je v teku na 15 km sodeloval tudi Ravenčan Robač in osvojil zelo dobro 4. mesto.
SMUČARSKI SKOKI
Prizadevni smučarski delavci pri SK Fužinar, sekciji za skoke, so v začetku februarja že četrtič organizirali tekmovanje na 50-metrski skakalnici v Dobji vasi za pokal Koroške. Letos se je zbralo 38 skakalcev iz osmih slovenskih klubov. Med člani je zmagal Tajnšek (Braslovče-Andraž), tretji je bil Marko Orter (Fužinar). Z osvojitvijo tretjega mesta med mladinci je dosegel lep uspeh tudi Ravenčan Igor Pečnik, sicer pa je tudi ekipa Fužinarja zavzela na tekmovanju zelo dobro tretje mesto. Zmagali so skakalci Braslovč-Andraža pred Titovim Velenjem.
Z izgradnjo 30-metrske skakalnice iz umetne snovi pri Brančurniku so se krepko izboljšali pogoji vadbe Fužinarjevih skakalcev, ki sedaj trenirajo vse leto. Prvi sadovi te pridobitve ln zavzetega strokovnega dela z mladimi se že kažejo. Trenerji Erih Pečnik, Franc Orter in Zdravko Videršnik so večino svojega prostega časa na-
menili kopici mladih fantov, ki se že hrabro spuščajo po strmih zaletiščih skakalnic in na tekmovanjih po Sloveniji že dosegajo vidne uvrstitve. Tokrat omenimo dvoje tekmovanj najmlajših. Na Paškem Kozjaku so v okviru vzhodne regije nastopili cicibani. Med mlajšimi je bil Ravenčan Andrej Zagernik četrti, med starejšimi pa Jože Zagernik šesti in Iztok Štebih sedmi. 9. februarja so mladi skakalci Fužinarja sodelovali na tekmovanju v Besnici pri Kranju, kjer je bilo tekmovanje za pokal cockte. Med 84 nastopajočimi sta bila Ravenčana Jože Zagernik osmi in Iztok Štebih trinajsti.
NAMIZNI TENIS
Turnir najboljših mladincev Jugoslavije — TOP 12, ki je bil 2. in 3. februarja v Zagrebu je prinesel od slovenskih udeležencev največji uspeh
republiškemu prvaku Ravenčanu Darku Jamšku. Jamšek je na turnirju, kjer so manjkali le reprezentantje Lupulescu, Karlovič in Primorac, osvojil odlično 2. mesto. Moral pa bi biti celo prvi, saj je premagal tudi zmagovalca Doba iz Ade gladko z 2:0. Najvišje mesto je Jamšek zapravil s porazoma z dvema zadnjeuvrščenima igralcema, od katerih je zlasti presenetljiv tisti s klubskim tovarišem Bezjakom. Vrstni red prve skupine: 1. Dobo (Ada) 9:2, Jamšek (Fužinar) 8:3 ... 6. Gašič (Olimpija) 6:5, 9. Benko (Sobota) 3:8 in 11. Bezjak (Fužinar) 3:8.
Seveda je drugo mesto Jamška na TOP 12 imeniten uspeh, katerega se v klubu pred turnirjem niso nadejali. Odlična uvrstitev je gotovo tudi posledica skupnih priprav igralcev Fužinarja z igralci ljubljanskih klubov Olimpije in Ilirije. Dodajmo, da je Tanja Pandev sočasno nastopala na zveznem namiznoteniškem turnirju članic v Travniku in osvojila v drugi skupini 9. mesto med 12. igralkami.
V Novi Gorici je bilo 9. in 10. februarja prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu za člane in članice. Naslova republiških prvakov sta si priigrala Stefan Kovač, Olimpija, in Hrastni-čanka Vesna Ojsteršek. Pričakovane uvrstitve je dosegla tudi peterica Fužinarjevih igralcev in igralk. Zelo dobro 3.—4. mesto sta med dvojicami osvojila Jamšek in Bezjak, ki sta bila v četrtfinalu poražena proti Mariborčanoma Franku in Štebihu. Isti uspeh, torej 3.-4. mesto je pripadlo tudi Tanji Pandev, ki je igrala skupaj z Jeseničanko Zalokarjevo. Sicer pa so med posamezniki vsi štirje Fužinar-jevi igralci Jamšek, Spegel, Bezjak in Sirovina izpadli že v II. kolu. Prav tako Je v drugem kolu končala tekmovanje tudi Pandevova, kljub dobri igri jo je izločila Reflakova (Olimpija). Med igralci, ki so se morali od posamičnega tekmovanja posloviti v prvih dveh kolih, Je kasneje v tolažilni skupini zanesljivo zmagal Darko Jamšek.
KEGLJANJE
Konec februarja je bil končan prvi del prvenstva v vzhodni skupini II. republiške lige, kjer nastopata tudi moška in ženska ekipa Fužinarja. Ravenske kegljavke so trenutno na prvem mestu, doživele so le en poraz, in to v Krškem, sicer pa so v gosteh premagale trboveljski Rudar, doma pa Novo mesto, Hmezad iz Žalca in mariborski Branik. Kegljavke Fužinarja so se zlasti izkazale proti Hmezadu. Na kegljišču DTK so z 2522 podrtimi keglji postavile ekipni rekord kegljišča in klubski rekord, Heda Lečnik pa je nova rekorderka s 455 keglji.
Moška kegljaška ekipa Fužinarja si je z dvema porazoma ob koncu prvega dela tekmovanja praktično že zapravila vse možnosti za napredovanje v I. slovensko ligo. Po zmagah v 4. kolu v gosteh z Metliko in v 5. kolu doma s Proletarcem iz Zagorja, sta
sledila nepričakovana poraza. Najprej v Preboldu s Tekstilno z razliko 50 kegljev, nato pa na domačem kegljišču z mariborskim Branikom z razliko 37 kegljev. Po prvem delu so v vodstvu kegljavci Rudarja iz Trbovelj, Ravenčani pa so četrti.
ODBOJKA
Spomladanski del prvenstva v II. zveznih ligah se je pričel 16. februarja, teden dni prej pa so moški odigrali še zadnje jesensko kolo. Fuži-narjevi odbojkarji so bili na startu uspešni, sicer pa, če želijo postati prvoligaši, morajo zmagovati. V prvih treh kolih so igrali doma in premagali Radnički iz Slavonskega Broda s 3:1 ter Mežico in Bled s 3:0. Zlasti srečanje z zelo dobro ekipo Bleda je bilo nadvse pomembno. Gladka zmaga je odbojkarje Fužinarja zadržala na vrhu prvenstvene lestvice, obenem pa so se oddolžili Blejcem za edini poraz v jesenskem delu prvenstva. V naslednjih dveh kolih pa so odigrali že tekmi v Novem mestu s Pionirjem in doma z Novim Zagrebom.
Odbojkarice Fužinarja so v prvem spomladanskem kolu ostale pričakovano praznih rok. Na gostovanju pri vodilni ekipi 2eljezničarju iz Osijeka so kljub dobremu odporu izgubile s 3:0. 2e v naslednjem kolu pa so na Ravnah z istim rezultatom 3:0 premagale ekipo Splita, nato pa nastopile še dvakrat v gosteh, in sicer v Pulju in Kopru.
PLAVANJE
V zimskem bazenu na Ravnah je bilo 23. in 24. februarja prvenstvo Slovenije v plavanju za posameznike v absolutnih in mladinskih kategorijah. Med 116 plavalci in plavalkami iz 13 klubov Slovenije so imeli precej uspeha domačini. Sandi Ambrož je bil poleg Ljubljančana Tadeja Zebca nasploh najboljši udeleženec prvenstva. Oba sta osvojila po štiri zlata odličja,
Rekreacija
Ambrož v članski, Zebec pa v mladinski konkurenci. Izvrstno je plavala tudi ženska štafeta Fužinarja, ki je v postavi Kop, Pešl ter sestri Simonovič postavila nov republiški rekord za članice v disciplini 4 X 100 m mešano. Sicer pa na tem prvenstvu ni bilo vrhunskih rezultatov. Očitno so najboljši štedili moči za državno prvenstvo, ki je bilo teden dni kasneje v Mariboru.
Plavalci in plavalke Fužinarja, ki jih je na tem prvenstvu že vodil novi trener Duško Simonovič, so v celoti dosegli več, kot so mnogi pričakovali. Poleg Ambroža so medalje osvojili še Kopova dve zlati in dve srebrni, Peš-lova dve zlati ter eno Bernard Pesjak. Odličja pa so prejeli še Dijana Simonovič, Andrej Ceru, Miran Kos in Dejan Karada.	Ivo	Mlakar
KAKO SK FUZlNAR VZGAJA NAJMLAJSE
2e lansko jesen, takoj po počitnicah, smo na novo ustanovili C2 skupino, v kateri naj bi vzgajali otroke, stare do 9 let. To so večinoma šolarji male šole ter prvega in drugega razreda. Na suhe treninge, ki smo jih imeli dvakrat na teden na prostem ali v telovadnici, je hodilo okrog 60 najmlajših, in to približno pol deklic in pol fantov. Seveda smo vsi skupaj komaj čakali sneg, s katerim pa je bila letošnja zima zelo skopa. Na snegu se je izkazalo, da je še veliko problemov. Tako številno skupino, kot je naša: petdeset otrok in štiri vaditelje, je težko spraviti na oddaljeno smučišče. Zato smo sneg iskali pač na bližnjih pobočjih. Razočarani pa smo, pa ne samo mi z najmlajšimi, da so tako slabo urejena ali pa sploh niso smučišča v dolini, ki so nam najlaže dostopna. Dodobra smo se nasmučali šele v zimskih počitnicah na smučišču v Kotljah. Ene smo morali učiti vožnje z žičnico, druge plužiti, eni pa so hoteli že kar tekmovati. To se jim je uresničilo že pred koncem zimske sezone. Najboljši so šli na tekmovanje na Kope. kjer pa se je izkazalo, da so še potrebni veliko vadbe.
Priredili pa smo tudi tekmo samo za našo 0> skupino. Na njej je bilo 54 najmlajših razdeljenih v štiri skupine. Ob navijanju staršev — gledalcev so bili v svojih skupinah najboljši:
Mlajši cicibani (77-, 78-, 79-letniki)
1. Irena Vožič, 2. Tina Cepelnik, 3. Urška Dolinšek.
Mlajši cicibani
1. Gaber Komar, 2. Dejan Pečovnik,
3.	Primož Merkač.
Starejše cicibanke (74-, 75-, 76-letnlki)
1.	Tanja Zupanc, 2. Daniela Cepin,
3.	Mateja Kraševec.
Starejši cicibani
1.	Grega Komar, 2. Matej Pečnik, 3. Evgen Veselko.
To je bila prava tekma z dvema tekoma med plastičnimi koli s številkami na prsih in seveda z grozno tremo pri tekmovalcih. Boj je bil ogorčen, saj so prvi trije pri starejših cicibanih bili v eni desetinki sekunde. Tudi za nagrade smo poskrbeli. Prvi so prejeli lesene pokale, drugi in tretji pa lesene krožnike. Vsak tekmovalec si
je pa lahko izbral še nagrado na mizi: kuli, svinčnik, barvice, radirko, lepilo.
Vsi so bili zadovoljni: tekmovalci, starši in vaditelji. Tako smo si dokazali, da z malo truda ob pomoči odraslih lahko veliko storimo za naše najmlajše, naše bodoče smučarske ase.
C. H.
NOVOLETNI NOGOMETNI TURNIR V MALEM NOGOMETU
Turnir, četrti po vrsti, je potekal dne 30. 12. 1984 in 2. 1. 1985 od 8. zjutraj do 20. zvečer v telovadnici pri osnovni šoli Prežihovega Voranca. Prijavilo se je 44 moštev. Igrali so po štirje igralci in vratar, menjave pa so bile kot pri rokometu. Po tekmovalno rekreacijski plati je turnir dosegel svoj namen. V dveh dneh je igralo nogomet okrog 400 igralcev vseh starosti, igre pa si je ogledalo več kot tisoč gledalcev. Moštva so bila kvalitetna, zato so bili gledalci zadovoljni z igrami. Pred finalnimi tekmovanji smo organizirali še nogometno srečanje ženskih ekip odbojkaric in rokometašic Fužinarja, ter veteranov Korotana in Fužinarja, kar je zelo popestrilo turnir. Posebej so navdušile ženske, ki so pokazale, da tudi one znajo igrati nogomet. Zmagale so rokometašice z 1:0.
Rezultati: 1. Gorenje Muta, 2. Dina-mic Plus Slovenj Gradec, 3. TVD Selnica. Najboljši igralec je bil Helbl iz ekipe Plus Gorenje Muta, najboljši vratar Matavž iz ekipe Dinamic, najboljši strelec pa Kumer z 11 goli iz ekipe Radlje.
Turnir smo tudi finančno uspešno zaključili. Prihodkov smo imeli 109.600 din (prijavnina, pijača), odhodkov 99.100 din (nagrade, dnevnice, sodniki, gostinske usluge). Tako je ostalo 10.500 din, ki smo jih namenili šolskemu športnemu društvu osnovne šole Franja Goloba na Prevaljah.
Zahvaliti se moramo vsem, ki so nam nesebično pomagali pri organizaciji: OK ZSMS, ZTKO Ravne tov. Saterju in Družbenemu standardu, propagandnemu oddelku v Železarni Ravne, tov. Polajnerju za semafor in še mnogim drugim.
Na koncu pa še nekaj misli. Mali nogomet je vse bolj popularen v svetu in pri nas. Zato se poraja misel, da bi tudi pri nas gradili igrišče v telovadnici, tako da ni avta, ampak se igra kot pri hokeju. Seveda pa se pokaže, da je naša telovadnica premajhna in nefunkcionalna. Organizator obljublja, da bomo organizirali tudi peti novoletni turnir, ki bo še bolj bogat z nagradami. Igralce in gledalce pa že sedaj vabimo, da se ga udeležijo še bolj številno.	C.	H.
KARATE
26. januarja 1985 je bil v Rušah 8. turnir za pokal Pohorskega bataljona. V ekipnem delu je bil KK Ravne tretji, v katah posamezno pa Roman Breznik 2. in Ivan Mravljak 7.
3.	februarja 1985 so bila na Ravnah tri kola karate lige koroško-šaleške regije. KK Ravne je premagal Slovenj Gradec z 10:0, RSC Velenje in Mislinjo pa s po 6:4 in je po 7. kolih
2.	na lestvici.
10. februarja 1985 je bilo na Ravnah prijateljsko srečanje med ekipama z Raven in Ruš. Ekipno je zmagal KK Ruše, v katah posamezno pa je bil rezultat:
Članice: 1. Mira Morn, Ravne, 2. Irena Mašilo, Ruše, 3. Anita Anželak, Ravne.
Člani: 1. Marijan Videmšek, Ruše,
2.	Roman Breznik, 3. Ivan Mravljak, oba Ravne.	R.	Breznik
PETER SEKAVČNIK
Dragi Peter!
Žalostni in potrti stojimo pred tvojo krsto in ugotavljamo, kako je bila smrt znova močnejša. Premagala nas je — tebe, zdravnike, delavce železarne, ki smo ti hoteli pomagati. Ugasnila je novo življenje in nas napolnila z žalostjo. Ugasnila je vero, s katero smo upali in verjeli v tvojo ozdravitev.
Rodil si se leta 1932 na Preškem vrhu, meseca februarja. Tam si preživel svoja mladostna leta, v kraju, ki ga je v svet ponesel sloves našega Voranca. V letih 46 do 49 si se učil svojega poklica. Postal si strugar in našel pot med ravenske železarje.
Železarni si ostal zvest vse življenje. Devet let si delal na Ravnah, od leta 1964 pa v TRO ter tam vztrajal do konca svoje življenjske poti. Ker si bil marljiv in prizadeven delavec, si leta 1970 postal delovodja naših strugarjev. Z bogatim znanjem in izkušnjami si pomagal graditi naš boljši jutri, sloves, ki si ga je TRO vedno bolj izgrajeval.
Poznali smo te kot krepkega, delovnega moža in niti slutili nismo, kakšno zahrbtno bolezen nosiš v sebi. A bolezen je postajala
vedno močnejša, dokler te ni pri' klenila na bolniško posteljo in tf premagala. Ko smo te obiskovali v slovenjegraški bolnišnici, snk verjeli, da boš zmagal ti, da bo-' po operaciji zopet našel pot meč nas, nas vzpodbujal s svojo vedrino, nam pomagal s svojim znanjem, nasveti. A ostal bo le spomin nate.	j
Smrt je zopet opravila svoje. ' Ko se v imenu kolektiva zadnji- : krat poslavljamo od tebe — dragi Peter, smo ti globoko hvaležni z® s vse, kar si nam dal. Smrt je res S opravila svoje, a spomina nat« j ne bo premagala nikoli. Ohranil' i te bomo v spominu kot pridnega vestnega delavca in dobrega tovariša — za vedno!
Naj ti bo lahka koroška zemlja Sorodnikom izrekamo iskreno sožalje!
Kolektiv TRO J
FRANC DELOPST
Franc!
Korak in misel sta zastala o® vesti, da si preminil. Nesreča j* terjala svoj davek, žal prehudega Rojen si bil v svitanju svobod* 4. 9. 1944 na Prevaljah. Kot sedemnajstleten fant si pričel delati v Tovarni oken na Prevaljah kjer si bil do leta 1969, jeseh istega leta pa si prišel v Valjarno Kmalu si s svojo zagnanostjo h trudom opozoril nase, sodelavci S* te vzeli za svojega. Brez velik* besed, enostavno, jasno ter odločno si zastavil svoje delo.
//
Trdo delo si cenil in zahtev®* od drugih, da imajo enak odno* Z veliko volje si zlasti v zadnji*1 letih kljub načetemu zdravju ved' no prizadevno delal. Bogate iz' kušnje si prenašal na mlajše, ra® si pomagal vsakomur. Prav z®/ radi teh lastnosti so ti sodelav®1 zaupali in si opravljal odgovora* dolžnosti v samoupravnih orga' nih, zlasti pa v delegaciji za kul' turo.
Ljubezen do petja in kulturni*! dobrin ti je izpolnjevala pros® čas. V tem si našel veliko veselj* in zadovoljstva.
Spomin nate, posebej na ved®! značaj in človeško toplino, ki s' jo razdajal, je tako toplo živ, d® ga čas ne bo prerasel. Besede sl°' vesa, ujete v trde stavke, ne morejo povedati vseh občutenj h dovolj dobro povedati resnice tebi, poslovim naj se preprost®: kot si znal ti: ostal boš naš Fran® v spominu.
Tvoji družini, materi, sestrah1 in ostalemu sorodstvu izrekah iskreno sožalje v imenu OOS V®' ljarna.
Sončna stran
St. 3/1985
1NFORMA'
Kadrovska gibanja
od 1. 1. do 20. 2. 1985
20- 2. 1985 je bilo v železarni zaposlenih 6064 delavcev. Število se je v Primerjavi z 31. 12. 1984 povečalo ?a 4 delavce.
Najbolj odstopajo od planiranega števila DO TSD v ustanavljanju, ttoji in deli ter Pnevmatični stroji, Ner predvsem primanjkuje rezkalcev ln strugarjev.
Delovno razmerje SO SKLENILI
. JEKLARNA — Gorenšek Peter, K/mnazijski maturant — prva zapo-A|te.V’ Grahovac Frano, Krajnc A*°jz, Oto Vladimir, Pečovnik Jožef, ?l NK delavci — iz druge DO; .trmsek Ivan, strugar — iz Strojev !n delov; Hudopisk Ivana, NK delav-V — iz KSZ; Pešovski Vlatko, NK slavec — prva zaposlitev; Subič Ne-> gostinski tehnik, Kaučič Ja-ob, NK delavec — iz druge DO; govič Mladen, NK delavec — iz
j. VALJARNA — Glažar Maksimi-)an> usnjarski pomočnik, Kumer Fer-Nv z*^ar> Caks Bojan, Fužir Ivan, ^.K delavca — vsi iz druge DO; 2i-t, Kadosav, strojni tehnik — iz JLA; tankovič Vladimir, žerjavovodja — izTOZD Jeklolivarna; Čurčič Jožo, K delavec — iz druge DO.
T 5°VAČNICA — Lazarevič Rado, odorovič Borut, Poberžnik Danica, .K delavci — iz druge DO; Ocepek n-{_ > NK delavec — iz JLA; Peč-■Anita, administratorka — iz Jek-lohvarne.
, JEKLOVLEK — Kučej Zdravko, Jučavničar — iz druge DO; Oman ■p'r°dav, učitelj tel. vzgoje — iz GZD Družbeni standard.
STROJI IN DELI — Krivograd pdvard, PK rezkalec — iz DO TSD;
ai_idel Janez, strugar — iz druge DO. n INDUSTRIJSKI NOZI — Verov-.. Mirko, kmetovalec — prva zapo-itev; Mori Rudolf, rudar — iz dru-DO; Vrhnjak Srečko, NK delavec ~~ 'Z TOZD Komerciala.
b pnevmatični stroji — Rav-
,er Žarko, papirniški tehnik — iz l uge DO.
"ERO — Šoba Franc, ključavničar r ‘Z Tozd SGV; Kok Bogdan, klju-aviučar — i2 JLA;
r ^MATURE — Kočevar Darinka, J:*kalka — ponovna zaposlitev; Rr jVljak Darjan, elektrikar, Miklavc ,.olf, strojni tehnik — prva zapo-yitev; Rejak Anton, obdelovalec ko-jt*n’ Namesnik Zvonko, ključavni-r> Kukovič Marjan, gimnazijski ma-turant - iz druge DO.
^_.S — Hafner Rupert, delovodja lz druge DO. l — Podgoršek Jožef, avtome-2|ni? — iz druge DO; Gologranc atko, gimnazijski maturant — iz
Čestitka
scxIelavec Aleksander Jug Ekt . ar^a uspešno opravil ma-na I01110 »Uresničevanje dodne menjave dela med tozdi ^vodnih dejavnosti in DSSS«.
Čestitamo!
TOZD Kovačnica; Melanšek Etbin, strojni delovodja — iz TOZD Kalilnica; Burja Zvonko, strugar — ponovna zaposlitev; Logar Jakob, ključavničar — iz JLA.
TRANSPORT — Hovnik Urban, voznik motornih vozil, Rus Marijan, avtomehanik — iz druge DO; Smon-kar Marijan, NK delavec — iz druge DO.
PII — Božikov Milovan, dipl. inž. met. — iz TOZD Jeklarna, Zajc Milivoj, dipl. inž. strojništva — iz TOZD Stroji in deli.
RPT — Cimerman Rado, dipl. inž. metalurgije — iz JLA, Duler Franc, strojni tehnik — iz TOZD SGV.
KOMERCIALA — Pogorevc Rok, NK delavec — prva zaposlitev; Štan-deker Ivan, ekonomist — iz TOZD RPT, Butolen Martina, gimnazijska maturantka — prva zaposlitev; Če-šek Metka, ekonomistka, Poberžnik Dušan, NK delavec — iz druge DO; Vinšek Drago, NK delavec — iz TOZD Jeklarna.
KOTROLA KAKOVOSTI — Potočnik Jurij, strojni tehnik — iz DO TSD; Petrovič Dušan, gimnazijski maturant — prva zaposlitev; Robnik Marijana, NK delavka — iz druge DO; Rožič Zoran, kemijski tehnik
— iz JLA.
DRUŽBENI STANDARD — Vravnik Irena, NK delavka, Gorenjak Otka, gimnazijska maturantka
— prva zaposlitev; Bombek Mirko, kuhar, Slemenšek Ema, trgovska po-slovodkinja, Šnajder Anita, prodajalka, Jurovič Olga, frizerka — iz druge DO; Repas Zdenka, NK delavka
— ponovna zaposlitev; Božič Franc, orodni ključavničar — iz TOZD Vzmetarna, Breznik Marko, plavalni nadzornik — iz TOZD Kovačnica; Bavče Štefka, Schuller Fanika, Vider-šnik Jožica, natakarice, Domej Silva, kuharica, Porej Angela, frizerka, Tur-kuš Ana, šivilja, Kučej Majda, Antolič Lizika, Klemenc Gretka, Nabernik Nežka, Petrič Vera, Schuller Štefka, Vaukan Angela, Jamnik Ivanka II, Lešnik Slavica, Jamnik Ivanka I, Pri-slan Vera, Razdevšek Heda, Rečnik Danica, Sekavčnik Marija, Veber Marija, Buhvald Jožica, Dravec Olga, Grainer Marija, Najrajter Marina, Voda Rozalija, Erjavec Helena, Jezernik Hilda, Mlatej Marta, Prislan Milena, Repas Ivana, Zorman Pavla, Jovič Marija, vse NK delavke — premeščene iz DO MERX; Močivnik Ema, NK delavka — ponovna zaposlitev; Gabrovec Liljana, Šuler Gordana, kuharici — iz druge DO.
GOSPODARJENJE — Kotnik Maksimiljan, profesor — iz druge DO.
— Žerdoner Branko, dipl. sociolog — iz DS KSZ.
KSZ — Rampre Natalija, gimnazijska maturantka — prva zaposlitev.
DO TSD — Zaplatič Milivoj, tehniški risar — prva zaposlitev; Čepin Boris, NK delavec, Herman Ladislav, kovač, Repas Damijan, ključavničar, Vivod Milan, ključavničar — vsi iz druge DO; Lakovšek Franjo, rezkalec   iz TOZD Industrijski noži;
Homer Terezija, ključavničarka — iz druge DO; Zorman Franc, strojni tehnik — iz TOZD TRO; Pajenk Marijan, strojni tehnik — iz delovne skupnosti KSZ; Čede Dušan, prodajalec — iz TOZD SGV; Repas Martin,
Prvo brstje
strugar, Gostenčnik Stanislav, PK ključavničar — iz TOZD Stroji in deli; Čas Maks, rezkalec — iz TOZD Industrijski noži; Kojzek Marta, strojni tehnik — prva zaposlitev.
DELOVNO RAZMERJE JE PRENEHALO
JEKLARNA — Peško Janko, Ša-kotič Milan, pripravljalca za litje, Fe-sel Ivan, drugi pomočnik topilca — izključeni; Hribernik Avgust, prvi pomočnik topilca — mirovanje pravic; Božikov Milovan, dipl. inž. met. — premeščen v TOZD PII; Tomaže-vič Zoran, Srša Željko, zidarja livnih plošč, Hauptman Jože, Legnar Jurček, skrbnika materialov, Pokeržnik Jože, Cvetkovič Ivan, Rajšp Mirko, pripravljalci za litje — v JLA; Vinšek Drago, prvi pomočnik topilca — premeščen v Komercialo.
JEKLOLIVARNA — Pranjkovič Vlado, gimnazijski maturant — samovoljno prekinil delo; Pečnik Anita, brusilka na RBS — premeščena v Kovačnico; Herman Karel, delavec pri livnem stroju — invalidsko upokojen; Pečnik Primož, oblikovalec kovin, Peršak Zdravko, oblikovalec kalupov, Ravber Dušan, livar-nabi-jalec kalupov, Lesničar Matjaž, voznik viličarja, Vaukman Bojan, modelni ključavničar, Turkuš Uroš, delavec na torni žagi — v JLA; Krauber-ger Nada, livarka-jedrarka — poklicna rehabilitacija; Lipovnik Ludvik, livar-izpraznjevalec — starostno upokojen; Hovnik Angela, čistilka obrata, Rek Pavla, livarka-jedrarka — invalidsko upokojeni; Brankovič Vladimir, skladiščnik — premeščen v Valjarno.
VALJARNA — Horvat Josip, od-premnik odpadkov — invalidsko
NEZGODNO ZAVAROVANJE DELAVCEV
Naša železarna ima že več kot 10 let sklenjeno pogodbo z zavarovalno skupnostjo za nezgodno zavarovanje vseh zaposlenih delavcev. Zavarovanje obsega vse POŠKODBE PRI DELU IN IZVEN DELA (doma ali kjerkoli) s trajnimi posledicami ali smrtnim izidom.
Po sedaj veljavni pogodbi pripadajo ponesrečencem naslednje odškodnine:
— za	polno invalidnost zaradi	poškodbe	200.000	din
— za	smrt zaradi poškodbe	100.000	din
— za	smrt zaradi bolezni	20.000	din
Vsak ponesrečenec, ki predvideva, da bo poškodba pustila trajne posledice, naj se zglasi pri referentu za zavarovanje (uprava — soba 9), da izpolni prijavo, takoj ko mu zdravje to dopušča, najkasneje pa v 3 letih od nezgode. V težjih in smrtnih primerih opravijo to formalnost svojci ponesrečenca.
Kljub večkratnim obvestilom v Informativnem fužinarju in na oglasnih deskah še vedno opažamo, da nekateri delavci o tem niso seznanjeni in ne uveljavljajo te pravice. Zato prosimo vse vodstvene in vodilne delavce, da poškodovance v svojih okoljih opozorijo, naj poškodbe s trajnimi posledicami prijavijo tudi zavarovalni skupnosti.
Pravna služba
upokojen; Podjavoršek Florjan, rez-kalec — izključen; Škafar Milan, valjavec — mirovanje pravic; Pešl Boris, ravnalec, Kupec Mirko, valjavec, Zajc Ferdo, drugi valjavec — v JLA; Mravljak Ivan, transportni delavec
— dana odpoved; Urh Ivan, prevzemnik vročih gredic — invalidsko upokojen.
KOVAČNICA — Repas Janko, voznik manipulatorja, Prošt Ludvik, Mlačnik Andrej, pomočnika žarilca
— v JLA; Kogelnik Andrej, čistilec polizdelkov — odpoved delavca; Breznik Marko, čistilec polizdelkov
— premeščen v Družbeni standard; Gologranc Zlatko, pultist — premeščen v SGV; Sever Ivan, čistilec polizdelkov — mirovanje pravic.
JEKLOVLEK — Miklavc Janko, žičar — v JLA; Božank Marijan, brusilec — izključen; Petrič Matevž, ko-ničar — invalidsko upokojen.
KALILNICA — Melanšek Etbin, ključavničar — premeščen v SGV.
STROJI IN DELI — Robin Ivan, strugar — potek delovnega razmerja za določen čas; Strmšek Ivan, strugar
— premeščen v Jeklarno; Fujs Branko, monter — mirovanje pravic; Polak Peter, strugar, Rapuc Beno, rez-kalec, Lipovnik Bernard, pripravnik
— v JLA; Repas Martin, strugar, Gostenčnik Stanislav, ključavničar — premeščena v DO TSD; Skralovnik Martin, ključavničar — odpoved delavca; Zajc Milivoj, dipl. inž., vodja fazne kontrole — premeščen v PIL
ORODJARNA — Poderžan Peter, strugar, Jelen Beno, rezkalec, Ribič Andrej, pripravnik — v JLA.
PNEVMATIČNI STROJI — Bur-jak Rudolf, brusilec, Špegu Janko, strugar, Rožej Albert, monter, Her-ga Janez, vrtalec, Vožič Darko, strugar — v JLA; Burja Zvonko, strugar
— izključen.
IDUSTRIJSKI N021 — Strmčnik Miran, transportni delavec, Štamulak Boris, rezkalec, Jovanovič Slavko, brusilec —• v JLA; Čas Maksimiljan, rezkalec — premeščen v DO TSD; Lakovšek Franjo, rezkalec — premeščen v DO TSD.
VZMETARNA — Božič Franc, ključavničar — premeščen v Družbeni standard.
TRO — Sekavčnik Peter, delovodja — umrl; Popovič Milan, monter
— v JLA; Dretnik Albin, brusilec — sporazumno; Tavčman Danilo, rezalec materiala — izključen; Zorman
Franc, tehnolog — premeščen v DO TSD.
ARMATURE — Pongrac Dušan, monter — samovoljno; Svetina Silvo, monter — v JLA.
ETS — Pokleka Vladimir, dipl. inž.
— invalidsko upokojen; Černjak Peter, Svetina Zlatko, obratna elektrikarja, Robar Darko, dipl. inž. elektrotehnike — v JLA.
SGV — Rečnik Darko, strugar, Vovk Danilo, Levar Jože, ključavničarja, Herman Andrej, Rukavina Ivica, pripravnika — v JLA; Čede Dušan, skladiščnik polizdelkov — premeščen v DO TSD; Markovič Nedeljko — mirovanje pravic; Šoba Franc, ključavničar — premeščen v TRO; Duler Franc, ključavničar — premeščen v RPT.
TRANSPORT — Čapelnik Emil, voznik viličarja — v JLA.
RPT — Štandeker Ivan, ekonomist
— premeščen v Komercialo; Mrda-kovič Nataša, strokovna delavka, sporazumno.
KONTROLA KAKOVOSTI — Gostenčnik Irena, pripravnica — potek delovnega razmerja za določen čas; Oder Mihael, kontrolor — invalidsko upokojen; Veselič Silvo, vzor-čcvalec — v JLA.
PII — Gerdej Marijan, dipl. inž. str., Kupljen Božo, pripravnika — v JLA.
KOMERCIALA — Čerenak Franc, kurir — mirovanje pravic; Vrhnjak Srečko, skladiščni delavec — premeščen v Industrijske nože; Vidovič Ivo, pomožni delavec — v JLA; Kojzek Frančišek, delovodja — invalidsko upokojen.
DRUŽBENI STANDARD — Bertoncelj Dragica, kuharica, Domajn-ko Martin, natakar, Bricman Mihaela, pripravnica — potek delovnega razmerja za določen čas; Petaver Alojz, upravnik počitniškega doma — starostno upokojen; Oman Miroslav, plavalni nadzornik — premeščen v Jeklovlek.
KSZ — Novak Maks, čuvaj — invalidsko upokojen; Žerdoner Branko, dipl. sociolog — premeščen v DS za gospodarjenje, Hudopisk Ivana, čistilka — premeščena v Jeklarno; Pa-jenk Marijan, vzdrževalec strojnega parka — premeščen v DO TSD.
GOSPODARJENJE — Sterže Miran, programer, odpoved delavca.
PFS — Juteršek Sonja, pripravnica
— potek delovnega razmerja za dolo-
čen čas — Ročnik Marija, knjigovodja — sporazumno.
DO TSD — Čuješ Edvard, Ridl Vilijem, ključavničarja, Bunderla Boris, monter, Vrhovnik Ljubo, pripravnik
— v JLA; Potočnik Jurij, kontrolor
— premeščen v KK; Krivograd Edvard, rezkalec — premeščen v Stroje in dele.
Kadrovska služba
KOROŠKI KINEMATOGRAFI V MARCU IN APRILU 1985
MOJE PESMI, MOJE SANJE — ameriški glasbeni, 6. do 19. 3.
FLASH DANCE — ameriški glasbeni, 8. do 19. 3.
SATANOVO REZILO — ameriška grozljivka, 8. do 18. 3.
ZAJČEK DOLGOUHI, NA MAH DVE MUHI — risanka, 7. do 19. 3.
TOM IN BRATJE DALTON, francoska risanka, 7. do 19. 3.
DAN POTEM — ameriški film katastrofe, 9. do 19. 3.
PATRICIJA, nemška komedija, 9. do 18. 3.
ZADNJE SPOROČILO BRUCEA LEA — hongkonški karate, 13. do 27. 3.
ODRED ZMAJEV — hongkonški karate, 14. do 24. 3.
LETEČA BANDA — hongkonški akcijski, 15. do 25. 3.
E. T. VESOLJČEK — ameriški znanstveno fantastični film, 21. do 29. 3.
NEWYORSKE NOCI, ameriški erotični, 20. do 31. 3.
TARZAN IN PRIJATELJICA — am. avanturistični, 22. 3. do 1. 4.
PAR-NEPAR — italijanski akcijski, 22. 3. do 2. 4.
BOJEVNIKI BRONKSA — italijanski avanturistični, 22. 3. do 2. 4.
KALIFORNIJSKE LUTKE, ameriška komedija, 29. 3. do 9. 4.
NORI ZAPORNIKI — ameriška komedija, 3. do 15. 4.
NOC Čarovnic II. — ameriška grozljivka, 3. do 14. 4.
GOSPODAR ZMAJ — hongkonški karate, 4. do 15. 4.
MISTER BOO — hongkonška komedija, 10. do 24. 4.
NA ZLATEM RIBNIKU — ameriška drama, 11. do 12. 4.
BANKIRKA — francoska drama, 12. do 22. 4.
OSVAJALEC, italijanski znanstveno fantastični film, 12. do 22. 4.
JAGUARJEV SKOK — domača drama, 12. do 21. 4.
NOVA EMANUELA — francoski erotični, 12. do 22. 4.
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavcem tozda RPT za prijazno pozornost in darilo, še posebej hvala ansamblu Koroški jeklarji, ki je igral na poslovilnem večeru.
Sodelavcem želim veliko delovnih uspehov, predvsem pa zdravja.
Ferdo Strgar
zahvala Železarni
Dne 22. 1. 1985 smo od vas prejeli orodni gasilski avto TAM 2001 ter ga vnesli med osnovna sredstva našega gasilskega društva.
Sedaj, ko naše gasilsko društvo vlaga velike napore v gradnjo gasilskega doma z vsemi potrebnimi prostori, ki jih kraj tako nujno potrebuje (dvorano in poslovne prostore za vse krajevne organizacije), si sami ne bi mogli kupiti potrebnega avtomobila.
Zato se vsemu kolektivu železarne za podarjeni avto najtopleje zahvaljujemo ter obljubljamo, da bo pri našem društvu dolgo služil svojemu namenu.
Gasilsko društvo Sele — Vrhe
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem za da' rilo ob 60-letnici sodelavcei* TOZD SGV — montažne skupine kakor tudii tov. Cesniiku in tov Zveru.
Vinko Novak
ZAHVALA
Hvala vsem sodelavcem iz Kovačnice (krčilni stroji) za denar no pomoč v času moje bolezni.
Dominik Čerenak
ZAHVALA
*
Ob boleči lizgubi naše drag' Avguste Čuk, roj. Vidali, s* iskreno zahvaljujemo vsem, k ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, daroval vence in cvetje ter nam izrazil sožalje.
Hvala govornici Jerici Skrival; nik in g. župniku za opravljen obred. Zahvaljujemo se tud osebju ZD Ravne za ves trud sodelavcem tozda TRO za izkazano pomoč.
Hčerka Jožica z družino, Ing* z možem, sestre, bratje in drug0 sorodstvo.
ZAHVALA
Ob smrti Jožefa Valda se iskre-no zahvaljujem sosedom in znancem za darovano cvetje in pomoč, ravenski godbi za odigran* žalostinke, prevaljskemu g. župniku za poslovilne besede, ZZ® NOV in vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti.
Jože Navotnik
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža očeta, strica in dedka Petra Sekavčnika se iskreno zah valju j en)c vsem sorodnikom, sosedom znancem, ki ste ga v tako lepeH1 številu pospremili na njegovl zadnji poti in darovali cvetje.
Iskrena hvala tudi sodelavce^ tozda TRO za izkazano pozornoS' in prizadevanje v času njegovega zdravljenja.
Žalujoča družina Sekavčnik
Izdaja delavski svet Železarne Ravne kot mesečnik v nakladi 6000 izvodov. Ureja uredniški odbor: Jože Gruden, Ivica Klančnik, Marjan Kolar, Franjo Miklavc, Vladimir Novinšek.
Uredništvo: glavni in odgovorni urednik Marjan Kolar, novinarki Helena Mer-kač in Mojca Potočnik, tajnica Jelka Jamšek.
Telefon 861 131, Int. 304.
Tiska CGP Večer, Maribor.
Glasilo je po 7. točki 1. odst. čl. zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72 in mnenju sekretariata za informacije SRS, št. 421-1/72 prosto plačila prometnega davka.
Fotografije za to številko s° prispevali: M. Čreslovnik, M. taln, H. Merkai, M. Potočnik, ka' drovska služba in oddelek za formiranje.
»Razburja se, da je pri na s slaba postrežba.«
»Kako more trditi kaj takega, saj sploh še ni bil postrežen.«