Labod. Prof. Fr. Pengov a Petranovem vrtu, ob bregu čarobnega blejskega jezera, sn^o ^rc sedeli, ko je pridirjal skoro brez sape naš Nejče. »Ojoj! — Ko bi bili vi videli, striček, ko bi bili videli!« »I, kaj pa vendar takega?« »Bilo je . .. Kar ne morem se zdržati smeha, kadar se spomnim!« »I, bodi pameten ! »Saj veste, strieek . . • Tam-le pri sosednji vili. .. kjer plavata po jezeru tista dva laboda - »Poznam ju." »No, ravno tam, tam se je zgodilo, kar vam pripovedujem.« »A doslej, ljubi moj, nisi povedal prav zares še ničesar.« »Potrpite vendar malo, sttiček! Če rai pa ne pustite, da bi ij-jiovoril. ..« »A kaj, ko se vedno le hahlfaš, namesto da bi govoril.« »Pa kako naj drugače, dragi striček ? Le pomislite! Proti jezecu sta prišla mož in njegovo kuže, ki ga je klical mož za Pazija. Jaz sem ju pa skrivaj opazoval. Pes se je postavil pogumno prav tik vode in bevskal tako razposajeno nad ubogima labodoma, da sem se bal: en-kral samo bo hlastnil in požrl bo oba. Pa, kaj menite, striček, da sta se laboda kaj bala? Se zmenila senista za bevskanie. Ko pa kuže le ni nehalo, sta mu zaplula nasproti, jezno in pogumno kot dve torpe-dovki, hkrati pa zagnala vrišč, tako silen in grozeč, da sta jo možic in njegov Pazi kar pobrala. Ha, ha, to ie bilo lepo videti! In pa, tia ste slišali ta vrišč, striček! Bilo je vse kaj drugega nego tisto labodje i petje, o katerem sem že večkrat slišal. Ali je io vsa lepotija labodjegq^H| petja?« ^M »No, no, Nejče! Slavna labodova pesem, kakor jo imenuješ, je le^^H basen, ne več, ne manj; zato tudi ni razširjena ta misel med vsemi^B narodi. Grški pesniki so trdili, da zapoje labod, ko se mu bliža zadt^ji ^< trenutek, svojo rortvaško pesem, ki je baje zelo melodična in genljiva. Se danes imenujemo zadnje prizadevanje velikih mož, ko stoje ob robu ^roba, njih labodji spev ali »labodnico«. A ta prispodoba (metafora) je precej samovoljna. Da se pa že riraski pesnik Virgil ni ujeraal s svo- h jiini grškimi tovariši, tiaj ti priča njegov stih: ^M -Raskavo gl^sijo se v šustečetn močvirju labodi". ^^ >Pa odkod ima vendar labod toliko poguma, da se psa kar nič^| ne boji, da si ga upa celo napasti?« ^J "Zato, ker \e velik in močan in čudovito gibčen. Saj meri naS^H nemi labod ali grbec, ki ga najčešče videvamo kot lepočo na naših ba-jarjih, v dolžini 1 meter 80 centimetrov, z razpetimi peroti pa celo 2 metra Stran 60 VRTEC Leto 4 60 centimetrov. Zato lahko kljubuje vsaki nevarnosti in se loti, da j odstrani, vsake zapreke. Samo orel si ga drzne napasti; a labod s postavi tudi njemu porobu. Bije s kreljuti in seka s kljunom, in na večkrat je kraljeva ptica orlovska, ki mora bežeč zapustiti bojno p< stojanko.« »Pravite, da se Iabod brani s peroti, striček ?« »Tako je! KriJa so labodu najmočnejše in skoro edino orožje. enim zamahom ti utegne zdrobiti nogo. Zato si drzne napasti vsakfl žival in ce]6 človeka. Menda si je že vnaprej svest svoje moči in zmageM Potem moram biti pa previden, kadar se spet srečara s tem snežniB belim junakom?" I -Popolnoma bela sta pač izmed develero znanih vrst le labodj pevec in pa nemi labod. Živita po severnib. krajih Evrazije (Evrope ifl AzijeJ, pa tudi po Balkanu, po Uralskem ozemlju in po Turkestarufl Južna Amerika se ponaša s krasaiin labodom-čniovratcem, Avstralijfl pa z ničmanj lepim labodom-vrancem, ki je ves črn, le glavna peresa m perotih se bleste izmed črnine v snežni belini.« I Če je labod tako hude krvi in vedno pripravljen za tepež, poteol je pa joj njegovim mladičemf« I To je pa napačna misel, Nejče. Za starko in za mlade je Iabo<« vsak čas pripravljen, da da kri in življenje. Starka vali kakih 5—6 tednovfl ne samo 21 dni kot naše koklje. A gorje bitju, ki bi hotelo nahuditfl labodovemu gnezdu! Čital sem o starki, ki je valila ob bregu rekel Nekoč opazi sredi vode lisico, plavajočo proti njej. Mahoma zapustfl ^nezdo, se zakadi v vodo, napade lokavo zvitorepko in ji prisoli s peS rotio tak udarec okrog ušes, da je morala nesrečnica mahotna n^| oni svet.« I Ubožica! Sedaj tudi razumem, v kakšen boj bi bil skoro zašefl Pazi. — Med seboj se pa labodje razumcjo dobro, kajne, striček?« I »Ej, tudi ne preveč. Časih se stepo tudi med seboj in se bijejcfl tako razkačeno, da ne puste na bojišču samo perja, ampak marsikateri tudi življenje. Ne mislim tu na udomačene labode — teh se je pač pri-jelo že kolikortoliko olike — govorim lc o divjih labodih, ki se bijejo včasih kar več dni zapored, dokler se ne posreči encmu izmed njih, da ovije svoj vrat okrog vratu sovražnikoveža in potlači njegovo glavo pod vodo, k|er jo tišči toliko časa, da ne da več prema^anec od scbe znamenja živlienja/' 0 Bog! Nikoli bi si ne bil mislil, da more biti tako veličastna ptica tako silno grozovita!« E, dragi moj, videz le prerad vara, in telesna Iepota, žalibog, ni vedno zrcalo tudi duševne blagote. Veš, Nejče, kakšna prispodoba se mi vsiljuje v misel, kadar ugiedam laboda ?" Kakšna, prosim.' Zdi se mi labod podoben samoljubnemu, sebičnemu človeku, ki je samemusebi nadvse povšeč, a ne ljubi nikogar drugega razen sebe.1 .-,, 49_____________________VRTEC____________________Stran 61 »Ali spada tudi labod med samoljubneže?« Prav raed nje spada. On je tisti, ki prav posebno skrbi za svoje telo. Zato mu pa tudi ne moremo odrekati neke nežnosti in tepote, ki ga dela za poseben kras gosposkih bajarjev. A ničemurnik se vede tako, kot bi se zavedal svoje privlačne lepote, zavoljo katere ga ob-čudujejo •- kakor bi hotel navezati nase oči vseh opazovalcev.« »Kako pa lovijo labode, striček? Ali je treba iti v ta naraen v severno Rusijo ali celo na Laponsko, na Norveško in v Izlandijo?« »Ne, ne! V mrzlih zimah se selijo labodje iz svojih rodnih krajev, pa pridejo v južno Evropo, da, celo v severno Afriko, od koder se vr-nejo na spomlad proti severu. Tu na jugu jih lovijo, da zaljšajo z njitni naše bajarje in jezera.« ¦Pa kako jih ulovijo?« »Streljajo nanje s puškami. A pazijo, da jih ne ranijo smrtno. Imajo tudi nalašč za to priučene močne pse, ki zasledujejo labode in jih ugrabijo ter drže toliko časa, da dojde lovec. Prav na poseben na-čin pa lovijo labode Arabci v Alžiru. V plitvo iezersko obrežje zabi-jejo kolov, privežejo nanje vrvice iz velblodje dlake, na koncu teb vrvic pa trnke. Te pokrijejo z zgnečenim kruhom, mesom ali ribami za vabo. Če požre labod tak opasen grižljaj, mu obtiče zakrivljeni kaveljci v vratu, dokler ga ne reši lovec mučnega položaja.« »Ali so labodje samo za okrasek? Ali imamo morda od njega še kako drugo korist?« »No, tudi iabod ni iisto brez haska na svetu. Živi se ob žuželkab, ob malovrednih ribah, uničuje pa tudi razne vodne rastline, ki so ne-varne, da okužijo reke in izpremene kot steklo čiste struge v nezdrave tnočvari. Majhna truma labodov pa kar prečara zelenkaste, smrdljive vode v blesteča zrcala.1 'Za v kuhinjo pa labod ni, kajne?« nNo, kaj posebnega okusa nima njegove meso. A severjani labode le pridno zasledujejo, posebno mladiče, ld menda nimajo ravno napačne pečenke. Kar pa zadeva mene, se mi zdi, da je lepše labode gledati nego jesti.<- »Hvala vam, striček; zdaj o labodu nmogo vem! Očem gotovo bolj ugaja ko želodcu. Brž ju grem še enkrat pogledat.«