štev. 10.
V LJUBLJHM, v sredo 10. marca 1915.
Leto II.
Nenadejani naskok nemškega kora na poljsko mesto Prašniš, v katerem so Nemci zajeli 10.000 Rusov in 6 poveljnikov.
Stran 2.
TEDENSKE SLIKE.
10. štev.
17. pešpolk — železni polk.
Spoznali sedaj so sovražniki naši, kako se vojskuje slovenski vojak: Nevstrašeno, drzno, pogumno kot levi, nihče bojazljivec, a vsak je junak.
Galicija videla zmage je slavne, na Ruskem smo bili krvavi mnog boj, in lavorjev venec nam čelo je venčal, umikal se plaho sovragov je voj.
V visokih Karpatih je vihra besnela, topovi so rjuli in bruhali smrt, bljuvali šrapiieli, kopale granate, in vse naokoli bil smrtni je vrt.
iKdo tam bojeval se je, kdo zmagoval je, le prašajte, slišali boste povsod: To bili pogumni slovenski so levi, iki tam proslavili naš skromni so rod.
Na sto je bojiščih že tekla kri naša, in dobro poznajo sovragi nas vsi — še nosimo puške, in bomo borili -za slavo do zadnje se kaplje krvi.
;Da hrabri smo fantje in čast vse armade, nam rekel visoki je sam general — ;ko nam je čestital po zmagi sijajni in polk naš železni je častno nazval.
Se zmeraj smo tukaj kot prvi dan hrabri, in ni je moči, ki bi zmagala nas — tovariši moji vi, naša bo slava glasila od ust do ust večni se čas. , Fr. K., korporal 17. pešpolka.
Gheel, mesto blaznikov.
Nedaleč Antverp leži tiho in lepo belgijsko mesto Gheel. Ni ga na svetu takega mesta : saj je Gheel edina velika, prostrana občina blaznikov. Ta državna naprava obstoja že iz dobe Karla ^Velikega, torej že dolgih dvanajst stoletij. Že 1200 let ni ondi druzega prebivalstva nego ti, ki jim je narava vzela razum, in pa kmetje, ovčarji, krojači in tkalci, ki so obenem strežniki blaznikov, njihovi tolažitelji in tovariši. V tej edini, prav posebni občini se zdravi in bolniki med sabo nič ne razločujejo, nego se vzajemno popolnjujejo v pitoreskno, še nikjer videno sliko čudovitega ljudskega bratstva.
Blazniki niso zaprti po posebnih hišah — izvzemši nekaj težjih izjem — nego se gibljejo svobodno po ulicah med svojimi strežniki in strežnicami ter zahajajo neome-jevani v vse javne hiše in prostore v enakih oblekah, kakor jih imajo drugi meščani. Štirideset generacij je že preživelo tukaj le v družbi blaznikov in navadili so se nanje tako, da si Gheelci ne morejo misliti življenja brez blaznikov. Na vsem svetu ni boljših in spretnejših strežnikov, kakor jih imajo belgijski blazniki pri blagosrčnih Gheelcih. Izborni psihijatri so, poznajo duševne bolezni vseh vrst, in vlada, ki je hotela ta starodavni sistem izpremeniti v modernega, je svojo namero vselej opustila, ker praksa veleizkušenih Gheelcev je najlepši dokaz pravilnega ravnanja z blazniki. Gheelci se blaznikov prav nič ne boje, niti jih ne zaničujejo ali celo smešijo, kakor se godi navadno, nego občujejo ž njimi z globokim sočutjem in očarujočo prijaznostjo. Včasih so v zapadnjih evropskih deželah postopali z blazniki okrutno in gnusno, saj so smatrali blaznike za ,od Boga zaznamovane" ali celo „od hudiča obsedene" grešnike. Priprosti tkalci ghelski pa so od nekdaj ravnali z blazniki kot radovoljni zdravniki in dobrotniki. Nad tisočletna tradicija je rodila tu nekak družaben čudež. Kakor je v nekaterih krajih zgodovinska
tradicija čipkarstvo, v drugih urarstvo, v tretjem brušenje dragih kamnov ali nabira-ranje steklenih peri, tako je v gheeiskem kraju blizu Antverp zgodovinska tradicija oskrbovanje blaznikov obeh spolov.
V Gheelu živi okoli 13.000 prebivalcev v približno 700 domih in vsaka rodbina ima enega (ali dva) od države prideljenega »prijatelja". Vsakega novega gosta sprejme slavnostno ter ga smatrajo nato za družinskega člena. Blaznik pomaga v hiši, na paši ali na polju, toda le prostovoljno, v svojo zabavo ali uteho. Silijo k delu nikogar. Zvečer kramlja vsa družina za isto mizo, ^pije, puši in se zabava.
Čudovito je, kako spretno in nežno znajo ti priprosti ljudje reagirati na vsak pojav blaznosti pri „prijatelju". Tak oskrbnik ve docela natanko, kdaj in zakaj se pojavi napad blaznosti, a on ga zna tudi temeljito — nikdar z nasiljem — le psihološko pomiriti.
Na primer: Krojač Martinot je dobil v oskrbo blaznika Yvona, ki je grozil neprestano, da si vzame življenje. Krojač je Yvona nekaj  dni opazoval  in proučeval.
nekega večera pa mu je dejal: »Poslušaj, Yvone, ti mi vedno groziš, da se usmrtiš. Veš, da imam teh tvojih groženj že dovolj! Če že na vsak način nočeš več živeti — prosim!" ... In odprl je okno na iztezaj. Okno pa je bilo nizko pri tleh in za vsak slučaj je bilo spodaj postlano s slamo in senom. — „Da, a gotovo bi si zlomil tilnik!" je odgovoril prestrašeni blaznik, ki mu je mirnost in odločnost Martinotova im-ponirala. — „Seveda si zlomiš tilnik! Ubiješ se popolnoma. To pač drugače ne gre," je dejal smehljaje krojač. „Prosim te le, da mi ne kričiš, če te bo bolelo, ker zdaj grem pravkar večerjat in hočem nato v miru po-pušiti svojo pipo!" — Blaznik je za hip zabodeno ogledoval krojača, potem je stopil k oknu in ga zaprl. „Tudi jaz sem že lačen," je dejal, „in grem s tabo." In od tega večera je bil mir.
Rešiti blaznika fiksne ideje, neprestano ga mučeče misli, je gheelskim občanom igrača. Pri neki ženi je stanoval blaznik, ki je trpel na popadih besnosti. Nekega popoldne, ko je sedela mati sama doma z otrokom v naročju, je blaznik zgrabil dolge škarje in planil ž njimi na ženo. Ta pa se ni ustrašila, nego je dvignila dete ter ga nastavila škarjam, obenem pa je stopala
energično proti blazniku tako dolgo, da ga ie zatlačila do kota za vrati, kjer je stal stol. Blaznik, ves zbegan, je sedel, žena pa mu je položila jokajoče dete v naročje in se odstranila. Blaznik je spustil škarje na tla, držal otroka, ga Oožal, ujčkal in zibal na kolenih. Kmalu mu je začel celo peti. In napad je bil odbit.
Taki dogodki so seveda le redki. Bolniki, ki jih nihče ne draži, se kmalu navadijo mirnega in tihega življenja ter se podajo docela v harmonijo z življenjem gheel-
, skih občanov. Če se je nadejati pri bolnikih hujšega napada besnosti, jih odvedejo spretno ven na polje ali na pašo,  kjer se
» odigra vse v miru in brez nevarnosti. Včasih seveda kaj razbijejo, včasih se pode za ovcami, a po napadu se umire ter se vrnejo domov v prijateljski slogi  in mirnem
I razgovoru. Neredko se zgodi, da ostane blaznik v Gheelu še po svojem ozdravljenju; navadil se je družine in noče se ločiti od nje. Zlasti imajo radi otroke, od katerih se srečno ozdravljeni gostje za nič na svetu ne morejo odtrgati.
Kako se ženijo v Maroku.
I Znameniti angleški potovalec-razisko-: valeč Edvard Westermarck je izdal knjigo I „Svatbeni običaji v Maroku", ki podaja čisto neznane stvari. V teh starih saracen-\ skih običajih je mnogo zanimivega, tipičnega, pa tudi komičnega in groteskno smešnega. Ker je zdaj Maroko v žarišču svetov nega zanimanja, saj so Maročanje deloma za Francoze, deloma proti njim, bodo odkritja Westermarckova zanimala tudi naše čitatelje.
Maroko leži ob severnozahodnji obali , afričanski baš nasproti Španije ter si ležita Gibraltar v Španiji in Tanger v Maroku vis-a-vis. Največje mesto je Fez (okoli 65.000 prebivalcev) in leži v vznožju gorovja Atlas. V Fezu sodelujejo pri vsaki svatbi zamorke, ki imajo nalogo nevestino sobo slavnostno okrasiti in nalepotičiti ženina in nevesto za poroko. Najprej okrase i ženina in nevesto ter ju pripeljejo v skupno ' sobo, kjer se resno porazgovorita o bodočem skupnem življenju. Nato zgrabijo zamorke ženina, ga slečejo do golega ter ga iznova oblečejo v že pripravljeno žensko obleko. Tako oblečeni ženin mora sesti na tla, položiti roke skromno na kolena, govoriti z visokim »ženskim" glasom ter se vobče vesti kakor bi bil dekle. Obenem zgrabijo druge zamorke nevesto ter jo pre-oblečejo v moško obleko; naslikajo ji pod nos celo brke ter jo nato odvedejo k ženinu, ki čaka v ženski toaleti. Tam mora nevesta z nizkim »moškim" glasom ukazati ženinu, da mora vbodoče svojega moža poslušati, delati samo to, kar mu bo vele-vano ter biti sploh koristen člen domačnosti. Tako mora tudi žensko zakonsko zvestobo strogo varovati ter skrbeti kot mati za dobro vzgojo otrok, če jih dobi. Nato začne govoriti preoblečeni ženin nevesti, da mora skrbeti kot mož za vse čednosti, ki so potrebne dobremu zakoncu. Gavorita torej baš nasprotno: kar bi moral povedati on njej, pove ona njemu ter narobe. Seveda : ima pri tem razgovoru vsa družba veselo : zabavo ter se vsi krohotajo. Ko je doigral ženin nevestino ulogo, nevesta pa ženinovo, I ju zamorke zgrabijo iznova ter ju zopet preoblečejo v pravo obleko. Zdaj pa se začne nova čudna ceremonija. Da bi ostala na bodočem domu žena močnejša ter bi imela vso veljavo kot gospodinja, mora svojega bodočega soproga trikrat nalahko suniti s šolnom v obraz. Cesto pa se zgodi, da ženin nevesto prehiti ter jo za šalo ne-I kolikokrat s palico udari po zadnji plati
Rumunska deklica v svoji tipični narodni noši.
telesa. Tako si zagotovi baje svoje gospod-stvo in svojo vlado na svojem domu.
V Maroku je vera, da najdejo svatbene družice še istega leta svojega ženina; zato hočejo biti vse Maročanke čim preje in čim večkrat nevestine družice. Nevesta mora torej izmed mnogih ponudeb izbirati; seveda izbere vsaka nevesta zlasti sorod-nice in najboljše prijateljice.
Preden ostavi nevesta v spremstvu družic rodni dom, mora za seboj razliti ponev vode. S tem odžene od očetovskega praga zle duhove. Nato sede nevesta v okrašeno lehko nosilnico, ki jo odneseta dve muli do novega doma. Katera družica skoči prva v nosilko, ko jo je ostaviia nevesta, tista se bo prva omožila. Zato se družice za nosilko uprav stepejo, kar družbo seveda silno zabava. Tudi Maročanke nočejo ostati dolgo samice, nego želi vsaka čim preje omožiti se.
Narodna noša bukovinskih Rumunov.
Na novem domu se mora mlada žena nekaj dni najvestneje skrivati, da je ne zagledajo tuje oči. Toda ta običaj je ohranjen le pri nekaterih rodovih; drugje pa sprejema mlada žena že naslednjega dne po-sete svojih staršev in sorodnikov, ki z največjim zanimanjem pregledujejo njeno novo domovanje. Potem prirede veliko gostijo, včasih tudi zato, da pokaže novoporočenka, da je izvrstna kuharica. Na gostiji je zabava glavna stvar in čim bolj se zbijajo šale, tem ponosnejši je mladi mož.
Narodna noša buhovinskih Rumunk.
A kar je v Maroku čisto podobno slovenskim običajem: tudi povsem uboga, skromna družina mora prirediti svatovščino z najrazkošnejšim pompom in največjo po-tratnostjo. Starši se rajši za dolga leta za-dolže, kakor da bi se moglo reči, da je bila sinova ali hčerkina svatba revna. Ba-harija je torej maročanska lastnost." j^^--^
Maročani so zadnji ostanek arabskih, nekdaj mogočnih rodov severne Afrike ter so islamske (turške) vere.
Predmestje zločincev v Londonu.
Najhujši zločini se dogajajo po največjih mestih in najgrše zločince poznajo London, Pariz, Neapolj, Carigrad, Newyork in druga velemesta.
Največje mesto na svetu, gigantski London, metropola najmogočnejših miljar-darjev, je obenem središče največje bede, mesto nečuvenih kontrastov. Osrednji okraji se bleste od ponosnih palač v mar.morju in zlatu, okrajne četrti pa imajo porušene, umazane koče in zanemarjene ulice, kjer se povaljujejo zagonetne eksistence. Od česa in s čim se preživljajo ti nesrečneži, ne ve nihče. Tu žive tatovi, roparji, vlačugarji in vlačuge, vsa sodrga in ves izmeček človeške družbe; tu se vrše drame, ki jih ne zve svet, a so zato še strašnejše.
Najslabše je predmestje Whitechapel. Tu je dno življenja, brlog onih, ki imajo najčrnejšo usodo in ki so se zatekli semkaj, da morejo skrivaj preživeti še ostanek svojega izgubljenega življenja, kjer jih ne izprašuje nihče, kdo so in odkod ter kaj nameravajo delati.
Vsak Londončan se boji tega okraja, ki se pričenja kmalu za Angleško banko. Vsakdo hiti skozi Whitechapel, da ima čim preje za seboj te hišice, iz katerih vejeta beda in zločin. Ulice so puste, prazne in umazane, po hodnikih se valjajo polnagi, kričavi in drzni otroci, ki zasledujejo vsakogar ter ga moledujejo za miloščino. Toda človek bi moral razdati miljarde, če bi hotel obdarovati vse ter jim omogočiti vsaj nekoliko^ znosnejše življenje v tem predmestju. Če pa so žalostne in opasne te ulice že podnevi, so še tisočkrat groznejše in ne-
varnejše ponoči. Ob zidovih se plazijo sumljive postave, čakajoče žrtev, toda ne nosijo s seboj nožev in revolverjev, nego še hujše orožje: vrečo s peskom. Ako se pre-drze zaiti bolje oblečen človek v Whitecha-pel, se mu neslišno kakor mačka približa kak lopov, ki ga udari z vrečo po glavi, ga omami in nato opleni. Policija pa je proti takim zločincem brezmočna.
V angleškem strokovnem listu je popisal neki zdravnik, ki je preživel več let na robu Whitechapela, svoje doživljaje. Kot
10. štev.
TEDENSKE SLIKE.
Straa 3.
Tip sedmograškega Rumuna v karaterističnr narodni noši.
Rumunska mladina v svojih tipičnih narodnih nošah.
mlad zdravnik je piišel poln idealov in blagih^ načrtov v ta okraj, misleč le na to, kako bi koristil bednim in nesrečnim ljudem. A že vkratkem je izgubil vse svoje krasne nade. Zadel ni le vedno in vedno ob najhujši odpor svojih pacijentov in njih sorodnikov, nego so ga tudi smešili in brutalno žalili. Neštetokrat pa njegovim predpisom tudi ni bilo mogoče ustreči, ker odkod naj bi vzeli reveži denar, da bi si kupili zdravil ali tečnejše hrane? Spoznal je družino, ki se je leta in leta živila le s čajem, v katerem si je namakala trde, po ulicah in londonskih parkih zbrane krušne skorje. Otroci rastejo ondi brez oskrbe in negovanja. Sploh je čudež, da večina teh otrok more do-rasti, ko se ne briga zanje živ krst. Zdravnik je videl z lastnimi očmi, kako so novorojenčka nagega položili na mrzla, gola tla, ker razen nekaj cunj pod porodnico ni bilo v sobi prav ničesar. Seveda umirajo otroci v ogromnem številu zaradi prehlajenja in lakote. Skoraj vsa okna so razbita, a ljudje nimajo' ne blazin, ne pokrivačev, ne pernic, tako da vsa družina vso zimo strašno prezebuje. Neke noči je zdravnika zbudila dekla, češ da je prišel mož, ki želi nujno govoriti ž njim. Hitro se je oblekel, in neznanec je lepo prosil, naj nemudoma poseti njegovo sila nevarno bolno ženo. Bila je na ulicah gosta megla, da nisi videl pred seboj ne dva koraka daleč. „Ko sva hodila že okoli pol ure," pripoveduje zdravnik — „pri čemer me je neznanec vodil tja in sem po zapletenih uličkah, sem ga naenkrat izgubil izpred oči in obstal sem sam v povsem neznanem kraju mesta. Ker svojega spremljevalca nisem mogel priklicati, sem se začel prepletati po onih uličkah sam, blodil sem, se vračal na stara mesta, — in ko sem po dveurni utrudljivi hoji dospel ves ubit domov, sem zvedel na svoj strah od dekle, da je bil nedolgo preje tukaj zopet oni neznanec ter mi je odnesel skrinjico z dragimi kirurgič-nimi instrumenti. Rekel je ^dekli, da sem ga v naglici poslal ponje. Čeprav sem takoj naznanil vso stvar policiji, ni imelo zasledovanje nobenega uspeha.
Večkrat sem bil poklican na policijo, da bi ž njo vred poiskal prostor izvršenega umora, — in tu sem potem videl najstrašnejše prizore. A ne spominjam se, da bi se policiji vsaj enkrat posrečilo najti morilca. ¦NVhitechapel ima namreč ogromno skrivališč
in propadiišč, kamor se zateko zločinci. A policija jih ali ne najde ali pa so prazna. „Vsi za enega in vsak za vse" — je geslo teh ljudi. Vzlic vsej grozni bedi in vzlic vsej svoji nravni zavrženosti ni najti med njimi nikogar, ki bi bil pripravljen niti za
najboljši denar igrati policiji ulogo konfi-denta ali izdajalca. Ti ljudje imajo čudovito razvit čut za slogo in „značajnost", zato je toli težko najti zločinca.
Mislim, da na vsem ostalem svetu ni na nobenem drugem mestu nagromadeno
toliko nesreče in toliko moralne in gmotne bede kakor prav v tej četrti mojega uradnega poklica."
Rumunija in Rumunci.
(K našim slikam.)
Jugovzhodno naše države leži lepo kraljestvo Rumunija. Njene meje tečejo ob Bukovini, Sedmograški, Srbiji, Bolgariji, ob Črnem morju in Rusiji. Leži torej v sredi med tremi državami, ki so zapletene v tekočo vojno, in za njeno prijateljstvo ali celo pomoč snubi danes marsikdo. Toda Rumunija hoče ostati nevtralna, ker ji je to najkoristnejše. Doslej so bile njene zveze ' z Avstro-Ogrsko in Nemčijo najbolj prijazne, saj je bil prvi rumunski kralj, Kari L, I princ iz hohenzollernške-sigmarinške rod-j bine ter je tudi sedanji kralj Ferdinand I. čiste nemške krvi. Dosedanjega prijateljstva torej pač ne izkale niti vojni dogodki, nego ga še utrdijo.
Rumunija se deli v tri dele: med Donavo in sedmograškimi transsilvanskimi Alpami se razprostira plodovita Va 1 aška ; severni del države ob Bukovini in na obeh straneh reke Seret je Mol dava, južno donavskega ustja pa leži Dobrudža.
Več kot tri četrtine prebivalstva se bavi s kmetijstvom. Prebivalstvo je zelo mešano. Večino tvorijo Rumuni ali Vlahi; mnogo pa je tudi Židov, ciganov, Bolgarov, Madja-rov, Nemcev, Grkov, Armencev, Rusov, Srbov, Turkov, Tatarov, Lahov in celo precej Francozov. Po veri je večina pravoslavna; ostali so katoliki , protestantje, mohame-danci, armenske vere i. dr.
Rumuni so potomci starih. Trakom sorodnih Dakov, ki so jih Rimljani pod vlado cesarja Trajana romanizirali. Njihov jezik je torej romanski, laškemu in francoskemu najbolj soroden. Toda rumunski jezik je tudi zelo bogat slovanskih jezičnih korenov  in pojmov, tako „da so Rumuni po svoji duši vzlic svojemu jeziku   pravzaprav  Slovani." (Prof. dr. E. Oehlmann: „Der grosse Seydlitz"). Tudi po svoji veri, običajih, zabavah in po narodni noši so Slovanom zelo blizu. Vsekakor je nastal iz križanja romanske in slovanske krvi telesno iako lep, dokaj lehkoživ in duševno prav bister narod. Rumunke so po vsem svetu
Gtran 4.
TEDENSKE SLIKE.
10. štev.
Rumunske ciganke in cigani tabore zunaj vasi na Sediticgra^kcm.
Tipi bukovinskih Rumunk in rumunskega starca piskača.
Tip bukovinskih Rumunk in rumunskega starca piskača.
znane krasotice, ki jih je baš največ med nižjim ljudstvom. Zanimivo pa je, da je v Rumuniji moški spol številnejši od ženskega.
Rumunija je povsem moderna evropska država, ki ima konstitucijonalno ustavo z dvema zbornicama, s senatom in parlamentom. Šolstvo je zelo razvito in je šolski pouk obligaten. Poleg ljudskih šol imajo Rumuni tudi liceje, realne liceje, gimnazije, realke ter dve vseučilišči (v Bukarešti in Jassyju), učiteljišča, trgovske, glasbene, umetniške, gozdarske, lekarniške, vojne i. dr. šole. Za književnost in vedo deluje več društev ter imajo Rumuni zelo mnogoštevilno in raznovrstno časopisje.
Narava je Rumunijo bogato obdarila. Žita in koruze pridela ogromno, tako da jo izvaža v izobilju. Sadjereja in vinoreja se lepo razvijata. Tudi pridelovanje tobaka že cvete ondi ter ga Rumunija izvaža na zahod in sever. Goveje živine, prašičev, koz in ovac prirede Rumuni preveč za lastno potrebo ter zalagajo sosede. Tudi petroleja, premoga, soli, mineralnih vod (žveplenih), salpetra i. dr. ima Rumunija več kot dovolj. Razne tovarne in pivovarne izvažajo svoje blago. Ker ima Rumunija tudi mnogo gozdov, dela velike kupčije z lesom. Po Donavi in po raznih železnicah se torej odvažajo razni rumunski produkti na vzhod in zahod; zato pa je Rumunija imovita kraljevina, ki dela povsod dobro kupčijo.
Rumuni so izdatno zastopani tudi na Sedmograškem, v Banatu, v Bukovini, v severnovzhodnji Srbiji, Bolgariji, v Besara-biji in ob Azovskem morju (Rusija); na Sedmograškem tvorijo 57 odst. prebivalstva, v južni Bukovini pa okoli 32 odst. Nekaj jih je celo v Istriji in pod Karpati.
Najvažnejša mesta so: Bukarešta (Mesto veselja), prestolica s približno 300.000 prebivalci; imenitno tržišče Brajlov ob Donavi, pristanišče Galac blizu ustja Se-reta in severno od tega važno kupčijsko mesto Jassy (izg.:Jaši!) z okoli 100000 prebivalci. Vseh Rumunov je blizu 12 mi-Ijonov na svetu ter so zelo podjeten, politično jako zaveden in ponosen narod. Tujci si med njimi zemljišča in domovin-stva ne morejo nikakor pridobiti, nego čuvajo Rumuni svojo moč in svoj vpliv s skrajno ljubosumnostjo.  Tujci  morejo v
Rumuniji pač delati in dobro zaslužiti, političnih pravic pa si ne morejo nikdar pridobiti. Le eno izjemo poznajo Rumuni: to je njihov kralj, ki kot ustaven, svobodno izvoljen vladar zastopa kraljestvo na zunaj ter le izvršuje želje naroda in obeh zbornic.
Grozna nesreča v Brežicah.
Dne 15. februarja se je dogodila v Brežicah grozna nezgoda. Gosp. Volčanšek, gostilničar na kolodvoru, je imel lastno pli-novo razsvetljavo, katero je povzročal karbid, ki je bil shranjen pod hišo v kleti. Zaradi velike povodnji je prišla voda tudi v klet, kjer je bil shranjen karbid, radi česar so se razvili po kleti močni plini. Dne 15. februarja zjutraj ob tri četrt na 5. je hotel hlapec, nevede, da je voda prišla čez noč v klet, karbid spravit na varno mesto. V ta namen je vzel luč in si svetil v klet Ko odpre vrata, se naenkrat vname ves plin, nastala je grozna eksplozija. Razrušena
je bila vsa stavba nad hletjo.^z velikim pokom, ki se je slišal več ur daleč. Ubitih je bilo pet oseb, ki so večinoma še spale. Med temi je g. Volčanšek, žena, hčerka, re-jenka in hlapec. Mater g. Volčanška in še eno osebo so težko ranjeni odpeljali v bolnišnico. Mrtve so izkopali izpod razvalin in jih zapeljali na pokopališče. Edini sin g. Volčanška je na bojišču. V okolici so popokale vse šipe. — Volčanškova rodbina je bila daleč okoli na dobrem glasu. Mož je bil občinski odbornik in ud krajnega šolskega sveta. Na pepelnično sredo seje vršil pogreb žrtev. Pet krst so pogrebci zaporedoma nesli na pokopališče. Tako žalostnega prizora v Brežicah že dolgo ni bilo. Ponesrečencem večni mir in pokoj !j-j
t Jožef Potočnik,
rodom iz Rovtov pri Podnartu, je bil ranjen na severnem bojnem polju ter je potem v Požunski bolnici>sled rane umrl. —
Bil je zelo priljubljen in dober mož. Od svojega očeta je dobil lepo posestvo, toda kakor mnogi drugi, tako je tudi on moral zapustili mlado ženo in hčerko ter oditi branit domovino in cesarja. Brata Vinko, nadporočnik, in Anton sta tudi ranjena; brat Rudolf se pa nahaja v Ameriki. Oče pokojnikov je že dalj časa trpel na srčni napaki in vsled žalosti ga je zadela kap ter je umrl.
t Hlača Ferdinand,
rojen dne 29. avgusta 1886. leta v Stomažu pri Sežani, je bil ranjen na južnem bojišču dne 26. novembra m. 1,, ko je pritekel na pomoč     svojemu
10. štev.
TEDENSKE SLIKE.
Stran 5.
Rumunska vasica v Bukovini blizu|Sučavi.
Kmečki narodni ples .Hora" v rumunski vasici v Bukovini.
težko ranjenemu tovarišu. Med obvezova-njem ga je krogla od puške zadela v srednji del života. Zaradi svoje velikodušnosti je bil revež tako nesrečen. Priveden je bil v bolnico v Sisek na Hrvatsko, kjer je 4. febr. t. 1. po dolgem in mučnem trpljenju izdihnil svojo blago dušo. Pokojnik je bil vrl član bralnega društva »Višava" v Stjeku, kmetskega stanu ter jako priden in priljubljen mladenič v vsej okolici. Pogrešamo ga vsi; najbolj pa njegov že sivolasi oče, kateremu je bil edina opora. Bodi ti tuja žemljica lahka, blagi rojaki Na svidenje nad zvezdami! Ostalim naše iskreno sožalje!
Vrl Slovenec.
Slika predstavlja Slovenca, računskega podčasnika gosp. Zlatousta Planinca, dorna iz Podsrede na Spodnjem Štajerskem. Vidmo ga kot po dolgi, naporni vožnji izmučenega vojaka. Imenovanec skrbi pridno
za naše slovenske ranjence na jugu. Nabira vsepovsod knjige in prečitane časopise in jih porazdeljuje med slovenske ranjence po raznih bolnišnicah po Bosni, Hercegovini in Dalmaciji. Mnogokrat mi pripoveduje na večer ves srečen in vesel: „Danes sem zopet odposlal toliko knjig in toliko časnikov!" — Velikokrat sem ga videl pozno v noč pisati v prid slovenskih ranjencev. G. Planine je minole dni nekoliko obolel; želimo mu vsi skorajšnjega ozdravljenja! Aloj zi j Kremžar.
Vsi potrjeni!
Slika kaže slovenske fante, ki so bili potrjeni k vojakom v Gorici.
Deset jih je šlo na nabor in vse so vzeli, tako da sedaj ne bo nobenega več v celi vasi Gabrje pri Gorici.
Slovenski avtomobilisti v vojni.
Slovenski avtomobilisti tvorijo poseben „Ljubljanski avto-trenski oddelek", ki je odšel zadnje dni meseca avgusta na severno bojišče in je dodeljen sedaj glavnemu stanu. Priobčujemo danes dve sliki iz njihovega kroga: prva nam kaže, kako so naši slovenski fantje praznovali v šlezijskem mestu T. božični večer; druga pa mrtvaški sprevod pok. Ernesta Speila, mehanika v Ljubljani, ki ga vidimo na prvi sliki, kjer je zaznamovan s križcem, še v veseli družbi, a je par dni kasneje, dne 4. januarja, ponesrečil in kmalu nato umrl.
List ,Jedenske Slike" je najbolj zanimiv slovenski ilusirovani tednik. Razširjajte ga in pridobivajte mu novih naročnikov!
Stran 6.
TEDENSKE SLIKE.
10. štev.
Vojna napetost med Kitajsko in Japonsko: Pred hišo kitajskega generala.
Vojna napetost med Kitajsko in Japonsko: Ekserciranji; kitajske vojske.
<j. W. Appleton :
9. nadaljevanje.
Žrtev zarote.
Roman.
Razun Helene in Gregoryja sta bila v sobi še dva tuica. Ko sva vstopila, sta gospoda vstala. Eden izmed njiju je bil slaboten, zanikaren, rdečelas človeček; drugi pa je bil krepak, fino oblečen mož imponu-joče zunanjosti, plavolas in modrook z dobro gojenimi brki in polno brado. Imel sem ga za Rusa ali Nemca.
Če je slepar, ni baš videti zelo grozovit, sem si mislil.
Gracijozno se je naklonil proti meni.
»Gospod doktor Williams, bržčas," je dejal s komaj slišnim tujim naglasom.
„To sem jaz, da," sem odvrnil, „s Icom imam čast?"
„Baron Eissen je moje ime," je odgovoril in se iznova poklonil.
„In česa želite?"
„Zdi se mi, da je moja žena pri vas, in prišel sem, da jo vzamem seboj."
„Tu se pa motite, gospod. Moja hiša ni zavejišče za zakonske žene."
„Že mogoče. Saj tega tudi nisem trdil. Pravim samo, da je moja žena tukaj, in želim jo takoj videti!"
»Popolnoma tuji ste mi, gospod," sem rekel tako hladnokrvno, da sem se samemu
sebi čudil. »Ničesar drugega ne vem o vas, kakor da se baje imenujete baron Eissen."
„Če vam moja beseda ne zadošča, pa vprašajte tega gospoda," je dejal kazaje na svojega ničastega spremljevalca,
»In kdo ste vi, če smem prositi?" sem ga vprašal ostro.
»Uradnik sem pri tvrdki Joskins in Jorkins."
Sedaj se je vmešal v pogovor Morti-mer: »Nekega Jorkinsa so predkratkim črtali iz liste odvetnikov. Ali je to kdo izmed vaše tvrdke?"
Na to vprašanje pisar vsekakor ni bil pripravljen.
„Mislim, da ne, gospod, ne —"
„Bil je zapleten v prav grdo afero izsiljevanja. Ali se ne spominjate?"
Vprašanje mu je bilo vsekakor pretežko. Zato nisem čakal odgovora, nego sem enostavno vprašal:
»Vi torej gotovo veste, da je to gospod baron Eissen?"
„0, gotovo, prav gotovo, gospod."
»In bržčas je klient gospoda Jorkinsa? Čemu ste prišli ž njim semkaj?"
Zdelo se je, da se čuti pomagač sedaj bolj na varnih tleh.
„No, kakor vidite, gospod, je iskal gospod baron pri nas pravne pomoči. Njegova soproga je izginila na prav zagoneten način, in sedaj hoče seveda poizvedeti, kaj je ž njo."
„Ka'pada," je pripomnil baron, „in mislim, da ni to nič tako nenavadnega."
Nisem se oziral na to pripomnjo in sem izpraševal dalje pisarja:
„Vaši gospodje so torej vedeli, da je oženjen?"
»O da, saj rekel nam je . .."
»Razumem; rekel vam je — in potem ?"
„No, potem nam je popisal damo in je izročil lOO funtov kot nagrado, če bi jo našli. Dali smo včeraj razglas v različne liste in ne vem, koliko ljudi iz Richmonda je prišlo k nam, ki so vsi trdili, da je do-tična dama pri vas ter so zahtevali nagrado. Zato sem prišel z gospodom baronom semkaj. Več vam ne morem povedati, to je namreč vse, kar vem."
Kar je govoril pisar, je bilo popolnoma verjetno, zato sem se obrnil zopet k ,baronu'.
„Ta mož ni niti najmanje dokazal, kdo da ste. Ne bodite, prosim, razžaljeni zaradi tega," sem pristavil, ko sem videl njegov razjarjeni pogled, »pomislite samo,
da prihajate kot popolnoma neznan človek — brez vsakih listin, in hladnokrvno zahtevate, naj vam oddam vašo ženo."
„Mislim, da je hladnokrvnost docela na vaši strani," je odgovoril. „Ali ste čitali ono objavo, ki jo je maloprej omenil ta gospod?"
»Da."
,,Ali hočete po vsem tem še tajiti, da skrivate pod svojo streho damo, ki je prav taka, kot je opisana v objavi?"
»Tega nikakor ne tajim. Dama je tukaj pod m<"jim varstvom in sicer na svojo lastno izrecno željo. Nikakor pa ne verujem, da bi bila ta dama vaša žena."
»Pripeljite jo vendar semkaj 1"
»Ali želite to v resnici ?"
»Gotovo; zato sem pa prišel."
„Ali res mislite, da vas pripozna za svojega moža?" Nisem se mogel dovolj na-čuditi njegovi predrznosti.
»Brezdvomno. Zakaj bi me ne? Izvzemši slučaj, da baš trpi na napadu, ki se je loteva včasih in v katerem času se ne more ničesar in nikogar spomniti."
.„In menite, da bi resnično mirno odšla z vami, ako bi zahtevali to?"
»Zopet moram reči: zakaj bi ne, saj je moja žena."
To je bila v resnici izredna trdovrat-nost- Razmišljal sem trenutek, potem sem dejal:
»Ali smem morda vprašati, kje ste se poročili z damo?"
»Gotovo. V Carson City, Nevada."
10. štev.
TEDENSKE SLIKE.
Stran 7.
t R. Šiškar,
nadporočnik 55. pešpolka iz Ljubljane, padel pri naskoku na Liso goro.
t Franc Grgič,
trgovec v Trstu, 26 let star, prostak 5. dom. peš-Polka, rojen v Padriču pri Trstu. Umrl na južnem bojišču 18. decembra 1. 1914.
Idila z vojne: Naš vojak s harnioni pred slovaško liišico.
t Fran Jugovic.
iz Ljubljane, umrl vsled dobljenih ran v bolnici.
.......t Hlača Ferdinand.
iz Stomaža pri Sežani, padel na severnem bojišču.
„Ali mi morete predložiti kake papirje, da se je ta zakon res izvršil?"
Nasmehnil se je in posegel potem v žep.
nTukaj, prosim!" in izročil mi je razgrnjeno listino. „Tu imate moj poročni list. Poglejte sami."
Kakor si je lahko misliti, sem bil sprva silno presenečen. Toda ko sem prečita! ime neveste, sem vedel, da imam sleparja pred seboj. Brezdvomno se je opiral na govorico o začasni absolutni izgubi njenega spomina.
Da sta mogla slišati tudi Helena in Mortimer, sem čital poročni list naglas: ,Poročni list, ki ga je izdala prva cerkev baptistov v Carson City. Nevada, o zakonu Henrika pl. Eissena iz Carson Cityja in Ju lije Clarkove iz Evreke v isti državi. — 10. julija letošnjega leta; podpisan pa je župnik John Wilson.' Ko sem se ozrl v Heleno in Mortimerja, sem videl, da sc smehljata, in vedel sem, da sta me razumela.
„Da," sem rekel ,baronu' ter mu vrnil listino. „Videti je. da je vse v redu. Dama se torej imenuje Julija, kaj ne? Treba samo še poklicati jo, da slišimo, kaj poreče ona k temu. Razume se, da je ne boste silili, ako bi  dama sama ne hotela iti z vami.
Ako bi zahtevala mojega varstva, jej ga gotovo ne odrečem; ali ste razumeli?"
„Saj bomo videli," je odvrnil z neprijetnim in porogljivim nasmehom.
„Da, saj bomo videli," sem odgovoril. »Sicer vam moram pa še nekaj povedati. Saj vam je pač znano, da je imela dama denar pri sebi."
„Da, veliko svoto denarja, ki je moj," je odvrnil.
„No, to treba vsekakor šele dokazati. Denar je na varnem, in če boste mogli oblasti prepričati, da je vaša zahteva upravičena, tedaj dobro. Mene ne briga stvar. Prosila me je, naj skrbim za to, in to sem storil. Druge odgovornosti nimam."
.Denarja torej ni več tukaj pri vas?"^
»Razume se, da ne," sem odgovoril z; nekoliko ironičnim nasmehom, ki mu gotovo ni ugajal. »Tod okoli se potika preveč tatov."
»Kje pa je denar?" je vprašal skoraj ukazovalno.
»Na povsem varnem kraju," sem mu odgovoril. »Če bi hotela gospoda Jorkins kaj vedeti o njem, naj se obrneta kar na mojega pravnega zastopnika." In proti pisarju obrnjen sem povedal njegovo ime in naslov.
»Ena najuglednejših tvrdk," je pripomnil pisar.
»Gotovo", sem potrdil ... »A sedaj bi rad za hip sam govoril s teboj, Helena," sem rekel svoji sestri. Šel sem ž njo v vežo in sem jej naročil, naj pripravi Marcelo na sestanek z ,baronom'. »Reci jej, naj se ničesar ne boji — odgovoriti jej bo treba samo na par vprašanj, vse drugo opravim jaz." — Odšel sem nazaj v sprejemnico,, sestra pa v prvo nadstropje.
Par minut nato se je vrnila Helena z Marcelo. Z ljubeznivim nasmehom na ustnih
je stopila lepa tujka k Mortimerju in mu je segla brez strahu v roke. ,Barona' je ošinila z radovednim pogledom, po čemer sem takoj spoznal, da ni še nikoli v življenju videla tega človeka. Potem me je vprašujoče pogledala. Pokazal sem na barona in sem vprašal:
„Ali je to vaš mož ?"
Zasmejala se je naravnost prisrčno. „Kako komično vprašanje!" je odgovorila. „Saj vendar nisem omožena."
»Torej vi niste baronica Eissenova?"
»Kako naj bom baronica Eissenova,. če se pišem Garcia?"
Eissen je prebledel kakor stena.
„Torej tudi ne Julija Garcia?" sem vprašal dalje.
»Julija? Ne! Moje ime je Marcela Garcia."
Obrnil sem se ostro k baronu. »Sedaj ste slišali, kaj pravi. Ali še zmeraj vzdržujete trditev, da je vaša žena?"
„Gotovo vzdržujem trditev," je odgovoril z jedva slišno tresočim glasom, kar mi pa vendarle ni odšlo. »Pozabila je pač. Popolnoma je izgubila spomin."
»Svojega imena pa vsekakor ni pozabila," sem odvrnil. »In sedaj bi vas vprašal še nekaj: ali vam ni znano njeno ime? Ali niste še nikoli ničesar slišali o Ema-nuelu Garciju?"
stran 8.
TEDENSKE SLIKE.
10. štev.
Slovenski avtomob listi v vojni: Od leve na desno: Pri mizi sedeči: Šoferji Hrovat, Hasko, Klopčič. Friihauf K , Kržišnik, rač. podčastnik Medic, poveljnik nadporočnik baron Babo, naredniic Štele, šoferji Mate, f Speil, Ki^iž ; zadaj stoječi: šof. Dudek, Majerhold, Friihauf T., Belič, Ravnikar, Poljanšek, Fischer, jeniš, iRewich, Goroti, Erman, Gostiša.
Pogreb Ernesta Speila, mehanika v Ljubljani.
Častniki 22. divizij, trenskega poveljstva.
Opotekel se je, kakor da ga je zadel hud udarec in je od strahu odprl usta.
„Kaj veste o Emanuelu Garciju?" je zajecljal potem.
„Več kot domnevate vi," sem odgovoril mirno. „Moj prijatelj je in njegova hči je iskala tu pri meni varstva pred njegovimi sovražniki. No, saj ste sami slišali, Icar mi je bilo jasno že od vsega začetka, da namreč ni vaša žena. Ne maram se pobližje pečati z vzroki, ki so vas privedli semkaj; rečem vam samo eno, da se prav zelo motite."
Medtem se mu je bila že zopet povrnila njegova prejšnja nesramnost.
„Videli boste, gospod doktor Williams, da se ne motim. Motite se samo vi. Ta je moja žena, in jaz jo že še dobim. Ni vam treba smehljati se, —¦ dobim jo prav gotovo, na to se lahko zanesete. Razun tega pa imate tudi moj denar. Vrnite mi ga takoj, — sicer vas pozovem na drug, energičnejši način."
„Da pridete do „svojega denarja", kakor ste se blagovolili izraziti, sta vam odprti dve poti — sodnija in policija. Jaz na vašem mestu — in vzemimo, da so vse vaše trditve resnične — bi šel kar naravnost k sodišču. Boljšega sveta vam za se-
daj ne morem dati. Kakor sem že omenil, ste se prav zelo zmotili, in menim, da je s tem naš dogovor končan."
Po tej odločni zavrnitvi je ostavil sobo, in za njim je stopal pisar. Pri hišnih vratih se je ustavil še enkrat in je dejal:
„Le pazite, kmalu bomo videli, kdo se je zmotil."
Malo nato je oddrdrala kočija v smeri proti Londonu.
Mi v sobi pa smo se za hip molče Spogledali, potem je rekel Mortimer:
„Bravo! To si pa izvrstno napravil, Ted. Pa tako samostojno. Resnično, ostal bi bil prav lahko v Londonu."
»Potem bi pa ne bili deležni te izvrstne zabave," je pristavila Helena.
„Res je, saj sem hotel že sam pripomniti, da je bil ta mali doživljaj še vreden voznine, ki sem jo plačal. Kar pa se tiče gospodične Garcie —"
»Med prijatelji Marcela, prosim," sem ga prekinil.
»Popravljam torej, . larcela se je prav zelo postavila, kaj, Ted?"
»Naravnost imenitno," sem pritrdil.
Gregoryju je kar žarel obraz od veselja, ker smo „barona" tako fino odpravili; sedaj, ko je videl, da postaja pogovor in-timnejši, se je taktno odstranil.
»Ampak, kako je to mogoče, da me Je mogel ta tujec proglasiti za svojo ženo ?"
„Prav to bi radi mi vsi vedeli, Marcela."
„Razun tega ste omenili, da je Ema-nuel Garcia vaš prijatelj. Ali je to res ? Emanuel Garcia, to je namreč moj oče. Prav počasi, kakor vidite, se mi že vrača spomin. Kako sem vesela tega — tako vesela! Pa da ga poznate, kako me to veseli. Oh, če bi se le mogla že vsega domisliti ! Trudim se na vso moč, ali —"
„ Preveč se ne smete truditi," sem jo prekinil, kajti videl sem, da čezmerno napenja svoje možgane. „To pride že samo po sebi.   Saj, kakor
se vidi, jako krasno napredujete. Pustimo sedaj to. Prijatelj Mortimer je ves navdušen za vaše španske pesmi; že med potjo je
fantaziral o njih. Dajte, zapojte nam kaj."
Če je bila sila, sva znala s prijateljem lagati kakor dva stara lovca.
Marcela je sedla h klavirju ter je,zapela. Za nekaj časa smo docela pozabili iia »barona" Eissena in njegove zahteve. i-Cer sem hotel z Mortimerjem na samem c;ovoriti, sva porabila pozneje mal premor, da si prižgeva smodko in larediva majhen izprehod.
»Preglejva sedaj situacijo, Mortimer," sem začel; „kako je pravzaprav sedaj s to zadevo? Sicer sva se danes prav dobro izmotala, ampak —"
»Da, da, nekak »ampak" je še zmeraj tukaj. Saj nikakor ne maram prikrajša-vati tvojega popoldanšnjega uspeha, ki je oil resnično lep. Toda ne smeš si domišljati, da smo s tem že uničili sovražnika — nikakor ne. Današnji doživljaj je bila šele majhna praska prednjih straž. Metoda tega „plemenitega" Eissena je pokazala toliko nerodnega in neokretnega, da ga smatram za novega člana te drhali; zaradi njegove imponujoče zunanjosti in prirojeno lepega nastopa so ga poslali naprej, da opravi sirovo delo. Nekako je bilo treba začeti. In če bi ne bil ti tako energičen ter Marcela tako ljubezniva in bi ne bil vedel ti njenega imena, bi se bil morda trik tudi posrečil. Za sedaj si ti na vrhu. Kako se obrne bitka, je pa še popolnoma neznano. Gotovo je, da ne smeš pustiti Marcele niti za hip izpred oči. Ves Richmond bo poln
10. štev.
TEDENSKE SLIKE.
Stran 9.
Novinci v Gaberju.
Skupina veselih slovenskih in hrvatskih podčastnikov ob kavi. Med njimi tudi (X) Zlatoust Planine.
Grozna nesreča v Brežicah. Porušena hiša Volčanškova.
špijonov, ki bodo noč in dan stražili tvojo hišo. Marcela ne sme niti korak iz hiše. Ne vem, če bi ne bilo najbolje, da takoj obvestiš policijo o vsej zadevi."
„Meniš, da bi ne kazalo počakati, da pride sama k meni? Morda se pripeti med tem časom še kaj."
„Kakor ho.'eš,'' je menil prijatelj, „ Samo boljši vtisk napravlja, ako jo prehitiš.
kakor pa če čakaš, da pride ona k tebi — druzega nič."
V tem hipu je pridrdrala z največjo brzino kočija mimo naju. Čisto nehote sva se ozrla vanjo in sva zagledala pri oknu v kožuhu — Marcelo.
Obstala sva kakor ukovana ter sva se prestrašena in osupla spogledala.
Prvi je izpregovoril Mortimer.
„Ali si videl, kdo je sedel v vozu?"
„Da, — Marcela."
„Kaj naj pomeni to?"
„Sam Bog vedi. Ali je bila sama?" sem vprašal.
„Ne, njej nasproti je sedel neki moški."
Meni se je kar vrtilo v glavi.
„Gotovo sva se zmotila," sem dejal obupan.
„Upam iz vsega srca," je odgovoril ! prijatelj. „Toda saj si sam videl na lastne oči."
Pripeljal se je električni voz v smeri proti Richmondu. |
„Saj se pač pelješ z menoj nazaj?" ! sem vprašal.
„To se razume. Le hitro!" (Dalje prihodnjič.)
Minoli teden.
Odkar je nastopilo gorkejše vreme, se je vojno gibanje na vseh bojiščih stopnjevalo in povsod se vrše ljuti boji. V Karpatih, na vzhodu in v središču, se bore močne armade z nečuveno srditostjo. Rusi dobivajo vedno nove čete, a naši in nemški voji jih krepko in uspešno odbijajo. V zahodnjih Karpatih je mirneje. Iz Bukovine ni no-
vih poročil. Ob Dunajcu in južni v Ruski Poljski se ni zgodilo nič pomembnejšega. Na severu Poljske pa so Rusi dobili zopet nove polke in poizkušajo prodirati. Na več točkah so ;Nemci Ruse zavrnili, južno Mišinjeca pa so se nemške čete umaknile pred premočnim nasprotnikom. Severnozahodno Prašniša so Rusi počasi prodrli. Vzhodno Plocka so Nemci več ruskih močnih naskokov odbili. Tudi severno Orodna in okoli Osovjeca se bijejo vroči boji. Zdi se, da napenjajo Rusi zadnje svoje sile, da bi dosegli kak večji uspeh in da bi zabrisali svoj strašni poraz v Mazuriji. Prašniš, ki so ga Nemci zavzeli z naskokom, so Rusi s premočjo zopet zasedli. — Tudi na francoskih bojiščih se je vojna razvnela v hujši meri. Francozi so na mnogih točkah napadli Nemce, a bili so povsod vrženi nazaj. Angleži dovažajo neprestano močne nove čete. Baje pripravljajo Francozi in Angleži veliko ofenzivo. Uničevalna akcija nemških podmorskih
čolnov v kanalu med Anglijo in Francijo ima že velike uspehe, a doslej le na zahodu, na vzhodu se baje še vrši transport angleških čet preko kanala na francoska tla. Angleški pomorski promet je že skoraj povsem uničen. Iz Amerike ne morejo odpluti parniki, ki naj bi pripeljali Angliji nov vojni raaterijal in pšenico. Anglija bo baje kmalu izstradana. Zato pa izkušajo Angleži in Francozi s svojimi vojnimi ladjami prodreti skozi Dardanele, da bi mogle ruske ladje iz Črnega morja mimo Carigrada in skozi Marmarsko morje pripeljati žita
Francozom in Angležem ter odpeljati v Rusijo novih francoskih topov. Borba za Dardanele je silno ljuta. Največji drednoti obstreljaio nabrežne turške utrdbe, a Turki se drže dobro. Baje pošljejo Francija, Anglija in Rusija tudi posebne armade, da osvoje s kopnega Carigrad, kar pa smatrajo Turki za povsem neizvršljivo. Res je, da je nekaj starih utrdb spočetka Dardanel že padlo, a v Carigradu so vendarle mirni, ker so prepričani, da je sovražna namera brezuspešna in da se bo ponesrečila. — Italija je iznova zatrdila, da ostane neutralna.
Raznoterosti.
Sanje vojakov. Strokovno glaailo angleških zdravnikov priobčuje zanimive podatke o nervoznem stanju in sanjah vojakov na bojišču. Živčno bolni odgovarjajo na čisto čuden način, če se v njihovi neposredni bližini zgodi eksplozija. Prijema se jih somnambulizem in kakor mesečni blodijo po strelnih jarkih. V sanjah vojakov se največkrat oglaša strah pred osamljenjem, in to posebno pri onih, ki leže v prvih strelnih jarkih. Sanjajo, da se morajo plaziti po brezkončnih strelnih jarkih, ki so zapleteni kakor začarani vrtovi, ali pa se plazijo po samotnih gozdovih, kjer so jih pustili tovariši čisto same. Najrahlejši šum jim vzbuja v spanju predstave, kakor da pokajo granate ali korakajo regimenti in z velikim krikom se zbudijo iz sanj. Veliko jih sanja, da ne morejo potegniti bajoneta iz trupla sovražnika, čeravno bi sami nujno rabili orožje za lastno brambo. Največjo živčno napetost v tej vojni pa spremlja največkrat to, da vojaki ne morejo zaspati.
Novi Zeppelinovi zrakoplovi. Švicarski listi poročajo, da so že decembra izdelali nove Zeppeli-nove zrakoplove, ki so jih preizkusili in jih odpošljejo zdaj v zanje že pripravljene lope. Med novimi zrakoplovi so tudi taki, ki so oboroženi s topovi proti napadom zrakoplovov. Novi Zeppelinovi zrakoplovi so izdatno večji, kakor so bili prejšnji,, dolgi so 154 do 158 m, torej 30 m daljši, kakor prejšnji. Gonijo jih 4 motorji. Opremljeni so tudi z metalci svetlobe, ter ostanejo v zraku lahko 36 ur,.
Listnica uredništva.
I. L. v Podgori: Nerabno. Prošnja. Ker nujno rabimo 22. številka ^Slovenskega Ilustrovanega Tednika", ki je izšla dne 12. junija 1914, prosimo tiste, ki jo še imajo in jo lahko pogrešajo, da nam jo pošljejo. Za lepe neraztrgane in nezamazane številke plačamo pa 30 h izvod.__
stran 10.
TEDENSKE SLIKE.
10. štev.
Pekarija 28. ljubljanske divizije.
Naši vojaki v kratkih kožuhih v Galiciji.
Dornberški novinci.
Zajamčen uspeh, drugače denar nazaj
Zdravniška izjava o izvrstnem vplivu^
Bujno lepo oprsje
dobite, če rabite
med. dr. A. Rixovo prsno kremo
oblastveno preiskano, jamčeno nešliodljiva. Za vsalvo starost hiter, zanesljiv uspeh. — Zunanja-raba. — Pušica za posltušnjo K 3-—, velil« pu-šica, lii zadostuje za u^peh K 8-— Kosm. Dr. A. Rix l.aborat, Dunaj IX., Berggasse 1710. Razpošilja se strogo disiiretno. Zaloga v Ljubljani: Leknrna „pri Zlatem Jelenu, pirfumerija A. Kane in drogerija „Adrija".
10. štev.
TEDENSKE SLIKE
Stran 11.
Važno poročilo. Ker je za časa vojne malo ilenarja in mnogim ni mogoče kupiti najpotrebnejšega »blaga, za obleke in perilo, za sebe ali otroke, se je odločil trgovec I. N. Soštarič, Maribor, Gospodska ulica št. 5,
da bode kljub temu, da se (e v tovarnah vse podražilo, prodajal vse ceneje kakor popreje. Platno druk in porhat po 36, 40, SO ki 56 vin. Volneno blago za obleko po K 1—, 1'20, 150. Ker se veliko razproda, je dobiti tudi velika množina lepih ostankov ki se -veliko pod ceno prodajajo. Ceniki in vzorci se dobijo poštnine prosto. Za neugajajoče se vrne denar. 455
„Morana" je sredstvo proti vsakemu mrčesu; torej tudi proti ušivi golazn , katera muči vojake. 2a uši se rabi na sledeči način: 1. Za glavo: <31ava in lasje se dobro namažejo s tekočino in uši takoj izginejo že po prvi uporabi; radi zalege in gnjid je pa bolje večkrat niazati. 2. Za kraste, katere provzroča mrčes je najbolje, uliti nekaj tekočine .Morana' na gnjili in bolni del, da se kraste popolnoma prepojijo s tekočino, da v krastah za-kotani mrčes pogine. Krasta se začne celiti, ter se po par dneh popolnoma olušči. 3. Za mrčes v obleki je najbolje namazati život. Zmočiti je treba Yse pregibe perila in obleke, kamor se mrčes skriva, ker potem izgine in pogine gotovo tudi zalega. 4. Ker je tekočina „Morana" sestavljena le iz takih snovi, ki so človeškemu zdravju neškodljive, so v tekočini le take snovi, katere sb proti nalezljivim kožnim boleznim. ,Morana' je tudi raz-kuževalno sredstvo zoper nalezljive bolezni. 5. »Morana' je tudi izvrstno sredstvo proti ozeblini, bodisi na rokah ali nogah. Vojaki naj pomočijo ¦ovitke (cunje ali nogavice) na nogah z tekočino, in kmalu splahne oteklina in rane hitro zacelijo. Roke se pa večkrat namaže in drgne. Ker je tekočina •oljnata, brani život tudi pred mrazom, ter ni treba toogve koliko, zadošča prav mala količina. 6. Za stenice je pa najbolje namazati z malim čopičem mesta, kamor se zakota mrčes. Nekateri mislijo, da zadošča namazati posteljnak, kar pa ne zadošča. Treba je namazati vse razpoke pohištva in v zidu, •okvirje slik, okvirje vrat in sploh vse one predmete, kamor se skriva ta mrčes. 7. Z a ščurke je pa treba z malo brizgalnico vbrizgati ,Morano' v razpoke ognjišča in zidu, kamor se skriva mrčes. .j,M o r a n a" ne škoduje ne predmetom, ne perilu in ne obleki, ker nima v sebi nikake razjedajoče 3cisline, ker je sestavljena brez kislin.
Opozarjamo na oglas.
Velika svota denarja
se zamore naključiti vsakomur, ki postane naš naročnik. Brezplačna pojasnila pošilja Srečkovno zastopstvo 3, Ljubljana.
|i !i IIIIIIIIIIIIII11IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII ii IIIIIIIIIIII m
I H. SUTTNERI
I   LJUBLJANA  I
I ^'        I
I Največja razpošiljalna tvrdka ur, |
I zlatnine in srebrnine na vse kraje |
i sveta. Zahtevajte moj najnovejši |
I cenik, katerega dobite zastonj in |
I poštnine prosto. |
i Lastna protokolirana tovarna ur v |
I Švici. Varstvena znamka „I.KO". p
i    Glavno zastopstvo tovarne ur |
i „Zenith". 1
Ni ga unifili
kolesja Suttnerjevih ur, ker je samo iz najboljšega materijala najskrbnejše sestavljeno. — Dobra Suttnerjeva ura preživi pri navadni rabi
tri na videzno cenejše bazarske ure. St. 410. Nikel ank. ran. Rosk. ura .  K 4-10 . 500. Jednaka s sekundnim kazalcem , 5-50
V^a Avstrija
pozna JSgerndorf kot eno največjih mest s tvor-nicami sukna v monarhiji. Dobava blaga (sukna) za moške in ženske obleke, kakor tudi šlezlj-sKega platna naravnost od tvornice je za vsakogar velika prihranitev. Zahtevajte torej, da se Vam dopošljejo brezplačno vzorci blaga, da se prepričate o zelo nizkih cenah in o izvrstni kakovosti blaga. Posebno ostanke prodajam po izredno nizkih cenah.
Razpošiljalnica - FRAN 8M1D -Jagerndorf 38, Avstrijska Slezija.
in razno blago pošilja po najnižjih cenah
Jugoslovanska razpošiljalna R. STERMECKI v CELJU, št. 341
Štajersko.
Zahtevajte zastonj cenik s sliKami čez tisoče stvari. Pri naročilih Iz Amerike, Nemčije in Balkana, treba denar naprej poslati.
A. & t. Skaberne,
Ljubljana, Mestni trg 10
Special. trgovina za pletenine in trikotažo. Velika zaloga različnega
perila za vojake
iz čiste volne in velblodje dlake in sicer: snežne kučme, svi-terji, telovniki, triko-jopice in srajce, spodnje hlače, nogavice, sliperji, dokolenice, rokavice, različni ščitniki za vrat, prsa, kolena itd. Odeje iz velblodje dlake. Spalne vreče. Tetra perilo.
Natakarica
iščem službe, prevzamem gostilno tudi na račun. Govorim slovenski, nemški in laški ter nastopim lahko takoj ali pozneje. Ponudba pod ,,Marljiva in poštena" na upravništvo Tedenskih Slik.
Posestvo z gostilno s sobami za letoviščarje in lepo uspevajočo obrtjo, ki se da lahko v najem, se ceno in pod ugodnimi plačilnimi pogoji proda. Pisma na upravo tega lista pod .50.000 K'.
Mazilo za lase
varstv.znamka Netopir napravi g. Ana Križaj v Spodnji Šiški št. 222 pri Ljubljani. Dobi se v Kolodvorski ul. 200 ali pa v trafiki cerkvi. V 3 tednih iraslojo najlepši lasje. Stekl. po 2 in 3 K. Pošilja se tudi po pošti, (zborno sredstvo za rast las.
Za gotovost se lamči.
Zadostuje steklenica.
Spričevila na razpolago.
PRIPOROČA SE
DMETNA KNJIGOVEZNICA
IVAN JAKOPIČ, LJUBLJANA.
ORI.TZMER.jEv
Šivalni stroj
najboljši sedanjosti za rodbino in obrt.
Krasna oprema in lahek tek. - Pouk brezplačen v hiši.
Veze (stika), krpa nogavice in razno perilo.
JOS.
J* 10letna garancija!
Edina tovarniška zaloga
PETELINC
LJUBLJANA, SV. PETRA NASIP št. 7
blizu frančiškanskega mostu, levo za vodo.      ""^^
Zahtevajte cenik. Pridem tudi na dom zaradi dogovora.
Razredna loterija. Razredna loterija.
Najsrečnejša poslovnica v Ljubljani.
št.  68.435 zadela ...   K 30.000	Št. 157.211 zadela .  .	.   K	10.000
Št. 1 30.19 radela .  .   .   K 10 000	Št.  68.425 zadela .  .	.   K	5.000
Št. 19987: 19.994, 46.292, 81.517, 85.174 zadele po.....		.   K	2.000
4>
2
O) >
"o.
-2
>
O
> o
C
N
Vi C
(U
1 srečka K 160 —
V2 srečke K 80—
i
V* srečke K 40 —
Kdor se hoče udeležiti te dobičkapolne loterije, ta naj takoj naroči srečko pri spodaj navedeni loteriji.
Žrebanje 4. razreda že 9. ii\ 11. marca.
Možnost dobitka je od razreda do razreda večja.
Ne zamudite igre v zadnjih dveli razredih!
1 srečka K 40 —
1/2 srečke K 20 -
V* srečke K 10 —
Vs srečke K 5 -
Srečke se dobijo pri
Poslovnici c. kr. razredne loterije
Ljubljanski
v Ljubljani   Kreditni banici  v Ljubljani
in njenih podruZnicali v Celovcu, Gorici, Trstu, Celju in Splitu.
n 3 u
N ta
-a
o
n
ti
o* ¦o
-I
^. a.
n
N —t
n o.
stran 12.
TEDENSKE SLIKE
10. Itev.
»
SLAVIJA
VZRJEMNO ZnVHROV. BRNKR V PRUGI.
451      REZERVNI FONDI K 65,000.000--. Izplačane dohodnine in kapitalije   K  129,965.304-25. Jividend se je doslej izplačalo nad K     3,000.000-—. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
z vsezkozi slov. narodno upravo. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstnejših konbinacijah, pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetja in smrt z manjšajočimi se vplačili.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. — Uživa najboljši sloves, koder posluje.
ZAVARUJE TUDI PROTI VLOMU. Vsa pojasnila daje: »Generalni zastop vzajemne zavarovalne banke Sla-vije v Ljubljani".
I ZA-NOTRANJE -IN-KIRLp3;lCNE -BOLEZNI. •PORCONlSNaCA.
U| LJLIBLTJANA-KOMENSKEfeA-ULICA-'^t L
f/ SEF-zDR^;rjK:PCTiARj.DR-FR.DERGANC \\
Med
garantiran čisti naravni čebelni med 5 kg škatlja 9 K, 3 kg ŠKat-Ija 5-40 K pošilja   468
M. Ambrožič, Mojstrana, Gorenjsko.
Poslano.        ^
23 G.plTrnkoczj, lekarnar v Ljubljani. cX
Moja soproga je zadnjega sinčka c^i" "•Fo s Sladinom .sladni čaj' zredila. Fant ¦ifLD je poldrugo leto star, čvrst in močan Cji^ ¦ - in ni bil še sploh nič bolan. Pri prej-šnjih 3 otrocih je rabila razne redilne moke, s kojimi ni niti približnjega uspeha imela. Sladin priporočam vsem staršem.        Spoštovanjem c'**'
Makso Kovač, c. kr. voj. uradnik.
v p ulju, 23. ma:rca 1914.     284
453
u a> "3
u
>
>
¦> O
Z
> o •• o.
—. o
« a
.2.
« :=
Y§¦
§ s
a
= 6 .B^ ^ 2
>«>  o
'57 is:
C
•s «
.s. >w
= o
>o o o.
B o
•a
Za. -vojakie!
Toplo perilo, pletene telovnike, rokavice ter nepre-močljive spalne vreče in druge vojaške potrebščine.
Za gospode!
Klobuke, perilo, kravate i. t. d. Zadnje novosti;pravkardošle.
Modna in športna trgovina
za gospode in de^ke
J. KETTE
LJUBLJANA, Fran Josipa c. 3
^^i;..^ ^i^i^ ti^..^
Nova „SILVA" slatina močno mozira in ostane čista in dobra! Zahtevajte jo povsod 1   m
n
TO
2.21 3 o
< ^
D. „
i g ¦2
< —
Cešplje
suhe od 5 kg naprej razpošilja A. OSET. Guštanj.  (Koroško.)
je najbolje darilo trpečemu vojaku. Reši ga in brani nadležne golazni: uši, stenic in vsakega mrčesa. Izvrstno sredstvo je tudi proti ozeblini, hrastam in vsaki kožni bolezni. — Naroča se:
M. Skrinjar, Trst
Via Castaldi 4. I.
Cena :   Liter 4 K.    '/2 1 2 K.    V* 1 1 K.
Da olajšamo odpošiljatev in troške, pošljem naravnost na dotični stan vojaka. Pošlje naj se denar in natančen
naslov dotičnega. Morana je popolnoma prosta vsake razjedajoče kisline, torej neškodljivo človeškemu zdravju, tkanini i. t. d.
Razširjajte in berite „TEDEMSKE SLIKE" povsod!
KMETSKA POSOJILNICA
== R. Z. Z N. Z.
Obrestuje hranilne vloge po
Hranilnih vlog: dvajset milijonav.     Popolnoma varno
4
LJUBLJANSKE OKOLICE
v LJUBLJANI,
brez vsakršnega odbitka
naložen denar.
Rezervni zaklad: nad pol milijona.
Skrbite našim vrlim vojaicom za toplo obleko!
Volnene in pavoljnate obujke'(Socken), golenlce (Stutzen),ff;dolge nogavice, snežne havbe, zapestnice (šticke), bele jopice (takozvane gorenjske jopice), hlače, rokavice;
45
vse to ie dobiti oo režijskih cenah v
I. kranjski mehanično avtomatični tovarni* pletenin 1n tkanin
DRAGOTINfHRIBAR
Ljubljana, Zaloška c. 14..
Naročnina za list »Tedenske Slike. ; za Avstro-Ogrsko: V* leta K 2-50, V2 leta K 5-  celo leto K 10-- ; za Nemčijo: Vi. leta K 3'50, V2 leta K T-
celo leto K 14'^; za ostalo inozemstvo, celo leto ft. 16'80. Za Ameriko letno 3*25 dolarjev. Naročnina za dijake in vojake celoletno 8 kron. Posamezne štev. 20 vin. Uredništvo in upra:vništvo:  Frančiškanska ulica št. 10, L nadstropje.
Izdajatelj in odgovorni urednik Dragotin Mohar.
Tiskal Dragotin Hribar v Ljubljani.