NAŠA KOMUNA
GLASILO IZDAJATELJSKE SKUPNOSTI OBČINSKE SKUPŠČINE LJ U B L J A N A - V I Č - K U D N I K Lelo 111.	Ljuhliana, december 1963	Številka 13
Ob pt&i točki dnevnega ceda decembec&ki^ zbocov volivcev
Z večjimi napori za nadaljnje povečanje proizvodnje ob hitrejši rasti produktivnosti dela in dviganju
družbenega standarda
Gospodarstvo dosega v letu 1963 *»godine rezultate na vseh gospodarskih področjih v komuni, kar je jamstvo, da bo tudi družbeni plan z upoštevanjem smernic in nalog gospodarstva za leto 1964, ugodno realiziran. Po delnem znižanju v letu 1961 in 1962 se je proizvodnja v letu 1963 dvignila in dosegla večji tempo razvoja. Vendar pa so določene težave in problemi še ostali, ki jih bo potrebno odstraniti v naslednjem letu. Odstranjevanje težav
reševanje obstoječih problemov pa terja nadaljnjo aktivnost vseh članov kolektivov gospodarskih organizacij,
kakor tudi komune.
ZA LETO 1964 JE TREBA PROUČITI ZLASTI ŠE TELE NALOGE:
—	proučiti ter zagotoviti vse ukrepe za nadaljnje povečanje proizvodnje, hitrejši tempo rasti produktivnosti dela ter vzpolednega dviga osebnih dohodkov. S tem v zvezi proučiti tržišče, proizvodne programe podjetij ter tehnološke procese. Izboljšati organizacijo Podjetja ter predvsem organizacijo dela. Zagotoviti večje izkoriščanje kapacitet, proučiti možnosti prehoda v več izmensko delo, zmanjšati potrošnjo ‘nateriala, tako domačega kot uvoženega, aktivirati ostale notranje rezerve ki tako naprej;
—	za doseganje ekonomičnejše pro-tzvodnje še v nadalje smeleje razvijati epecializacijo proizvodnje in pospeše-. vati kooperacijske odnose ter integracijo sorodnih strok. S tem v zvezi 'zde]ati ustrezne ekonomske analize in ki predvsem v čevljarski, kemični, ko-v*n6ki, živilski ter drugi dejavnosti, Inko v industriji kot proizvodni obrti;
■— pospešiti hitrejši razvoj, še po-?C*ijCj tistih gospodarskih organizacij, 'n izvažajo ter jim zagotoviti vso pod-1^’ni. Odločneje usmerjati še ostale go-^Klarske organizacije, ki ne izvažajo, n prouče inozemska tržišča ter se Ključijo v izvoz, kar je še posebej pomembno za podjetja, ki so večji potrošnik uvoženih surovin;
na osnovi temeljitega proučeva-]a trga izdelati dolgoročnejše progra-ge razvoja gospodarskih organizacij, fittCIn. V zvez' tuih proučiti možnost •anciranja investicij na podlagi vro-k Ve sredstev pri bankah. Pred pričet-Dr!v ki ves tiči j zagotoviti kvalitetne ^jekte in opraviti vse organizacijske ^[iravc za čim hitrejšo izvedbo. Pri vi Ugotoviti, da bodo investicijska . S®nja čimbolj smotrna in ekonom-° Upravičena;
njir~ proučiti organizacijo podjetij in jJ lov razvoj s posebnim ozirom na *'o<	zasedbo in njihovo stniktu-
f0n . skladu z gospvHlarskim razvejem tudi ustrezno kadrovsko p)-IjU ? ‘ormiranja [)erspektiviK> potreh-ie ®<lrov- bodilo kadrovske politike ]ia orientacija na visoki in višji
kvalificirani kader vseh profilov ter s tem v zvezi ustrezno politiko štipendiranja. Gospodarske organizacije naj v kar naj večji meri skrbijo za dodatno splošno in strokovno izpopolnjevanje fiadrov in to: g seminarji, tečaji, izrednim in s specializiranim študijem na strokovnih šolah in fakultetah, stro-
stremeti za tem, da bodo vse obdelovalne površine obdelane po sodobnih agrotehničnih postopkih in uvajati donosnejše kulture, povečati število živine in dvigniti molznost krav. Zagotoviti čim hitrejše rentabilno gospodarjenje. Izdelati dolgoročne programe razvoja na osnovi katerih je predvideti
poslovnih in industrijskih objektov zagotoviti nadaljno jačanje gradbene operative, mehanizacijo gradbenih storitev, proizvodnje in izgraditve montažnih elementov s ciljem znižanja cen in skrajšanja rokov izgradnje objektov;
-— še naprej kar Najhitreje razvijati osnovno preskrbovalno mrežo ter de -
kovnih ekskurzij ali v sorodna podjetja, posvetovanja itd.;
—	izdelati ekonomske analize za prehod mi 42-umi delovni tednik. Te analize naj bodo kompleksne, predvsem v ugotavljanju produktivnejših načinov proizvodnje. Pri tem bo treba proučiti tudi možnosti postopnega prehoda in vpeljave več izmenskega dela. Proces prehoda naj spremljajo analize ter vseh potrebnih ukrepov za odpravo pomanjkljivosti ter drugih problemov, Pri tem skrbeti, da se zagotovi ustrezna rast proizvodnje ter produktivnosti in osebnih dohodkov;
—	proučiti notranje odnose ter iz-ilelati v roku kvalitetne statute delovnih organizacij. Predvsem je potrebno nuditi vso strokovno pomoč pri izdelavi statutov obrtnim in gostinskim organizacijam ;
—	hitreje razvijati proizvodnjo v kmetijstvu, razširjati obdelovalne komplekse zemljišč v družbenem sektorju,
ekonomske investicije. Kmetijske zadruge naj intenzivno povečujejo kmetijsko proizvodnjo, predvsem pa število plemenske in klavne živine. Pospešeno razvijati kooperacijske odnose z individualnim proizvajalcem ter s tem aktivno vključevati v povečanje proizvodnje;
—	načrtno podružabljanje gozdnih površin bo ena glavnih nalog s področja gozdarstva v naslednjem letu, treba bo načrtno gojiti in izkoriščati gozdove;
—	občinska skupščina s svojimi sveti in družbeno-politične organizacije naj med letom skrbe, da bodo Naloge, ki jih določa družbeni plan, dosežene v celoti. Realizacija planov
osame znih gospodarskih organizacij ot družlienili služb naj se proučuje z občasnimi analizami ter z ustreznimi ukrepi in priporočili odpravljati neskladnosti in pomanjkljivosti;
—	v zvezi s povečanim tetnpom stanovanjske izgradnje in izgradnje
loma tudi zgraditi poslovne prostore za prodajo industrijskih izdelkov, po katerih je večje povpraševanje. Prav tako proučiti in zagotoviti razvoj gostinskih kapacitet. Izboljšati kvaliteto gostinskih in trgovskih storitev;
—	zagotoviti nadaljnji razvoj turistične dejavnosti ter s tem v zvezi izdelati program razvoja turizma in v kar največji meri pritegniti k sodelovanju turistična in druga društva. V turistično dejavnost vključiti tudi vse ostale gospotlarske panoge (promet, domača obrt, trgovina, gostinstvo itd.);
—	v skladu s konkretnimi priporočili občinske skupščine okrepiti družbeno storitveno in proizvodno obrt. Nuditi vso podporo za razvoj servisov krajevnih skupnosti. S tem v zvezi zagotoviti materialna sredstva iz sklada za obrt ter kredite bank. Pospeševati razvoj manjkajočih uslužnostnih obrti. Krepiti in pospeševati tudi zasebno obrt, še posebej storitveno.
Kako bomo gospodarili v letu 1964
•	Pred poslednjo soboto v mesecu novembru je naša občinska skupščina
•	razpravljala o predlogu družbenega plana in proračuna naše komune
•	za leto 1964. Pomembnost razprave označuje dvoje dejstev: pogovor
•	o planu je pravočasna presoja o naših namerah v prihodnjem letu,
•	saj je razprava na nivoju komune hkrati z razpravami na zborih
•	volivcev, ki bodo od 5. do 20. decembra, pogoj za januarsko zaseda-
•	nje naše občinske skupščine, da na začetku prihodnjega leta potrdi
•	ter sprejme družbeni plan in proračun komune za leto 1964. Hkrati
•	pa predstavlja plan za prihodnje leto tudi prve korake v izvedbi
•	sedemletnega plana, preudarnega razvoja vseh dejavnosti na območju
•	komune Ljubljana-Vič-Rudnik.
Zbori volivcev bodo dokončno odločili
Krajevne skupnosti in krajevni odbori SZDL, delavski sveti in delovni kolektivi, občan kot volivec in kot proizvajalec, bo lahko v celoti in v podrobnostih presojal o možnostih porasta skupnega dohodka naše komune v prihodnjem letu za 14,6 odstotka, o 6,4 odstotnem porastu števila zaposlenih v delovnih organizacijah. Predlogi in priporočila zborov volivcev pa bodo potlej imperativ komisiji za dokončno izdelavo družbenega plana in proračuna, da z morebitnimi popravki in dopolnili predloži naši občinski skupščini oba pomembna dokumenta v pitrditev.
Kot vsa leta doslej poklanja družbeni plan tudi v prihodnjem letu dobršen del pozornosti proizvodnji in pa gospodarjenju industrijskih podjetij v naši komuni, pri čemer uveljavlja nadaljnjo rast produktivnosti kot temeljni kamen nadaljnjega napredka, povečanega deleža pri oblikovanju narodnega dohodka.
Skupni dohodek industrijskih podjetij naj bi bil v prihodnjem letu za 13,2 odstotka višji kot je bil letošnji. V tem predvidevanju so upoštevani predvsem proizvodni plani gospodar-
strove in he naposled za ureditev higiensko sanitarnih prostorov ter obrata družbene prehrane. Uresničljiv namen je trden indeks 123 ob primerjavi proizvodnje v letu 1964 z letošnjo, ki pa skriva v sebi dobro polovico izdelkov težke embalaže, namenjene tujemu tržišču.
Razveseljivo novost v planu za prihodnje leto predstavlja namen kemične industrije „ILIRIJA“, da usmeri vsa svoja prizadevanja v modernizacijo proizvodnje. Z letos urejenimi skladiščnimi prostori je tovarna mnogo pridobila. Zaostala pa je nekoliko v načinu proizvodnje, predvsem v oddelku za embaliranje parketnih in obutvenih loščil. Toda delovni kolektiv, ki je svoje dni dal prednost investicijam v skladišče, s čemer je razbremenil že davno odslužene < le lovne prostore, je pač začel z izgradnjo kapacitet, od katerih je močno odvisen nemoten potek proizvodnje. Skladišča za surovine in za gotove izdelke so bila prepotrebna; zdaj pa je na vrsti postopna modernizacija proizvodnje. V prihodnjem letu predvideva podjetje povečanje proizvodnje za 14 odstotkov
Vrednost celotnega družbenega proizvoda naj bi po planskih predvidevanjih dosegla v letu 1963 že 36 milijard 206 milijonov dinarjev ali za skoraj 5 milijard vež kot v primerjavi
z letošnjim letom.
škili organizacij, ki imajo svojo upravo (na območju naše komune. Ce pa upoštevamo še načrtovanje nekaterih obratov gospodarskih organizacij s sedežem izven meja maše občine, potem nas predvidevanja seznanijo s 14,9 odst. višjim skupnim dohodkom v primerjavi. Načrtovano povečanje proizvodnje pa zadeva ob porast števila zaposlenih: osnutek plana pripoveduje o 6 tili 8 odstotnem povečanju delovne sile, kar nedvomno kaže na nadaljnji porast produktivnosti, na nadaljnjo skrb za boljšo organizacijo dela, na možnost nadaljnjega odkrivanja ter vključevanja v proizvoodnjo notranjih rezerv.
Vsekakor pa velja omeniti letošnji uspeli KOVINSKE INDUSTRIJE IG, Id je znala z uvedbo proizvodnje izdelkov iz odpadnega materiala prihra-Uiti sebi in skupnosti okroglih 30 milijonov dinarjev, trenutno pa planira podjetje z izgradnjo nove proizvodne dvorane dokončno ureditev notranjega transporta, ki je v podjetju kamen spotike že vrsto let. Lastna sredstvu kolektiva, kredit v banki in soudeležba delovnega kolektiva pri gradnji, se-tenanjajo s 145 milijoni dinarji investi-cij v move stroje, v nove delovne pro-
v korist povečanja proizvodnje v oddelku kozmetike.
Leto 1964 bo bržkone posebno poglavje v kroniki TOVARNE VIJAKOV, saj bo v tem letu dokončno izvedena rekonstrukcija podjetja. To leto pomeni še 33 odstotno povečanje proizvodnje, kar bo približalo skupni dohodek delovnega kolektiva milijardi dinarjev.
V tem letu bo tudi dograjena popolnoma nova tovarna s sodobno tehnično opremo — UTENSILIA — na Brdu. Nova tovarna je veliko pričakovanje za delovni kolektiv, ki je zdaj Utesnjen v neustreznih delovnih prostorih na Dolenjski cesti. 14 odstotno povečanje proizvodnje je prav zato izraz maksimalnega napora Utensilie, da v prihodnjem letu v stari tovarni do konca izkoristi svoje mehanizme ter paveča svo jskupni dohodek za dobrih 150 milijonov. Tovarna ima vrsto obveznosti do domačega in do tujega trga. Te obveznosti bodo dokaj lažje izvedljive, ko bodo stekli stroji v novi tovarni, ko bo proizvodnja tovarne še enkrat večja ter se bo približala trem milijardam, izvoz pa bo lahko celo trikrat večji v primeri z zdajšnjim.
„Utensilia“ je edina večja gospodarska organizacija v komuni, ki bo ob koncu prihodnjega leta, ko bo povsem dograjena nova tovarna, zaposlila na novo 580 ljudi, vsekakor skladno s povečano
komune, med njimi lahko omenimo še ELEKTROPRENOS, VEDROG in VINOCET kot obrate gospodarskih organizacij iz sosednjih komun — .,TE-LA“, „ISKRA“, MODNA OBLAČILA,
Osebna potrešnja — družbeni standard — družbene službe, so v ospredju naših naparov in prizadevanj pri uresničevanju vseh planskih nalog, ki nas čakajo v letu 1964. Oglejmo s« sredstva, kako se stekajo. Za osnovnošolsko dejavnost bo namenjenih 420 milijonov dinarjev, za komunalne službe 233 milijonov, za varstvo in vzgojo otrok 12 milijonov, za kultur*
»n prosveto 25 milijonov, za telesno kulturo 8 milijonov, za zdravstvo 80 milijonov, za socialno varstvo 72 milijonov, za varstvo borcev in invalidov NOV 62 milijonov, medtem ko bo za stanovanjsko izgradnjo na voljo 1 milijarda 200 milijonov dinarjev.
pjas seznanja z naglim porastom družbenega bruto produkta, Id je temeljni vir narodnega dohodka naše komune. Pred d verni leti so omenjene proizvodne organizacije dosegle 18 milijard 766 milijonov dinarjev, letos bodo presegle 21 milijard, s planom za prihodnje leto pa se bodo približale 25 milijardam. Ob tem so zaposljevale pred dvema letoma 3930 delavcev, lani 4094, v prihodnjem letu pa ee bo število članov teh delovnih kolektivov še povečalo za okoli 300 zaposlenih.
V ustvarjanju dohodka je očitnega pomena povečevanje izvoza nekaterih gospodarskih orgaidzacij, ki so usmerile vsa svoja prizadevanja n nadaljnje Uveljavljanje na tujem trgu. S tem prizadevanjem nas nazorno seznanja sicer skopa informacija v predlogu za družbeni plan.
Bržkone ni najrazveseljivejša resnica, da spisek izvoznih podjetij ne dopolnjujejo nova imena, še manj pa dejstvo, da nekatera podjetja — TOVARNA VIJAKOV, „ILIRIJA“ —
Oglejmo si še vrednost industrijske proizvodnje v prihodnjem letu. Ta naj bi po predvidevanjih porasla od sedanjih 19 milijard 81 milijonov že na 21 milijard 593 milijonov.
proizvodnjo ter z večjim številom strojnih mehanizmov.
O uvedbi mazuta kot toplotne energije v proizvodnjo, nam pripovedujejo LJUBLJANSKE OPEKARNE. V tej preorientaciji, Id je vezana na enakomernejše gretje peči, zmanjšanje od-voznih stroškov pepela, približanje nekoristnega odpadnega materiala minimumu, tiči 13,5 odstotkov v družbenem planu povečane realizacije.
Objekti „ZICNICE:c ob Tržaški cesti skoraj ne bodo več služili zdajšnjemu namenu. Proizvodnja te specializirane industrije za obdelovalne stroje za les je namreč toliko porasla v poslednjih letih, da je prerasla tovarniške zidove in je delovni kolektiv na pragu gradnje novega objekta, Id bo stal v industrijski coni naše komune. Stara poslopja bodo služila za ureditev poslovnih in pa stanovanjskih prostorov. Prihodnje leto bo „2icnica“ povečala skupni dohodek za 150 milijonov.
Na kraju je tu še pomembna investicijska izgradnja LESNEGA KOM-
BINATA z modernizacijo žagarskega obrata v Škofljici. Kombinat še vnaprej povečuje svoj izvoz, s svojo zmogljivostjo pa krije tudi vse potrebe komune ter delnega mesta Ljubljane.
* * *
Podrobnejša analiza proizvodnih programov za leto 1964 enajstih industrijskih podjetij naše
sploh ne načrtujejo noI»enega izvoza če tudi so letos bila med izvoznik** Zbori delovnih skupnosti bodo že mo' rali pokloniti kanček razmišljanja v iskanju možnosti uveljavitve na tujefl* trgu — „VEDROG«, TOBAČNA TO' VARNA — saj je izvoz čedalje I>°9 očitna ekonomska nujnost in že dolg*) časa ne več politična parola, kot ** preradi zmotno predstavljamo.
Povdarek velja proizvodnji mleka, mesa in plemenske živine
•	Dve milijardi 254 milijonov dinarjev ekupnega dohodka v kmetijskem gospodarstvu predstavlja pomembietn delež te gospodarske panoge v inaši občini, zategadelj je umljiva pozornost družbenega plana do nadaljnjega razsoja kmetijstva.
•	Poudarek velja mlečni proizvodnji, proizvodnji mesa in plemenske živine. Ta poudarek pa je poosebljena *krb za nadaljnje pridobivanje krmne osnove v sektorju zadružnega gospodarstva in za ustvarjanje kooperacijskih odnosov kmetijskih posestev ter nadrug z zasebnimi kmetovalci povsod tam, kjer zemljepisni pogoji onemogočajo kompleksnejšo obdelavo rodnih površin.
Trenutno je v lasti družbenega sektorja 10,6 odstotka obdelovalnih zemljišč na območju občine, ob koncu leta 1964 pa jih bo že blizu 20 odstotkov. V indeksih so povečane obdelovalne površine v družbenem sektorju kar precejšnja pridobitev, saj pomenijo v poljedelski proizvodnji v indeksu pri-tncrjave letošnjega leta s prihodnjim letom 176, v sadjarstvu 710 in v živinorejski proizvodnji 168. Ob teh prepričljivih številkah znatno upadajo indeksi kot legitimacija zasebne proizvodnje, v kooperaciji pa spet rastejo. Vrednost kooperacije odlično karakte-rizira 2500 glav govedi — nad 1100 ton mesa — kot predviden tržni višek v prihodnjem letu.
•	Kmetijske zadruge — MOKERC, VELIKE LAŠČE, DOBROVA in PRE-
služili le kot skladiščni prostori za slamo in seno, živinski fond pa se bo povečal na farmi na GMAJNICI, ki ima boljše pogoje za uspehe v mlečni proizvodnji. HORJUL bo že .s prihodnjim letom baza za pitanje telet iz lastnih obratov. Reja prašičev v BRESTU tudi ni več zanimiva in bodo prostori spremenjeni v skladišča za potrebe obrata, ki je zlasti v tem letu
• S 1. novembrom je tudi naša komuna uveljavila nov zakon o gospodarjenju z gozdovi, ki predpostavlja kompleksnejše gospodarjenje drobnjakarstvu in sploh dosedanjemu načinu gospodarjenja, ki je bilo razdeljeno med posameznimi zadrugami. Zdaj že v predelu, ki sodi v ljubljansko gozdno območje, pa gospodari z vsemi gozdovi GOZDNO GOSPODARSTVO LJUBLJANA, na kooevsko-ribniškem gozdnem svetu pa KG P KOČEVJE. Naloga obeh delovnih organizacij je nadaljnje podružabljanje gozdnih površin, skrb za pogozdovanje in za rast
		
		3jg
		rr	—	šjžz
/	/<J^\ >	■——	=
f	e II1 II'ii	»j f	| ■ ji; T'		
posekom ter predstavljata ti dve številki 70 odstotkov izkoristka letnega prirastka. Ob tem še predvideva plan posek 3000 kubičnih metrov lesne mase na zemljiščih, ki niso primerna za gozdno gospodarjenje.
Pri izkoristku gozda velja poseben pomen prav domači obrti v VELIKIH LAŠČAH. Visoke zadolžitve veliko-laškega predela v odnosu do potreb okraja, pa terjajo temeljit premislek tamkajšnjega gozdnega obrata, ki bo moral zadostiti okraju in hkrati tudi potrebam velikolaške zadruge kot organizatorju kooperacije z zasebnimi proizvajalci na področju domače obrti, lesene robe.
Gozd seveda ne predstavlja samo izkoristek, ampak predstavlja skrb za gozd nenehne investicije. Za pogozdovanje bo v prihodnjem letu porabljenih kakšnih 300.000 sadik, 7 milijonov

>XvX\\\\vX\vXvXvXvXv ••••••••••••
znatno povečal obdelovalne površine. Vrtnarsko proizvodnjo na obratu JESENKOVO pa plan za leto 1964 omejuje na ustrezne površine, sicer pa
Proračunska sredstva kažejo na prvi ilustraciji izdatke, ki sc bodo povečali v primerjavi z letošnjim letom (907 milijonov 424 tisoč dinarjev) na 1 milijardo 304 tisoč dinarjev v letu 1964. Dohodki se bodo dvignili od letošnjih 898 milijonov na 1 milijardo 33 milijonov, s teni pa bi znašal primanjkljaj (na tretji sliki) v prihodnjem letu v razmerju med izdatki in dohodki 268 milijonov dinarjev.
K i
ak0 bomo izkoristili investicije po družbenem planu za prihodnje leto? Na prvi sliki so H bodo črpala iz občinskega investicijskega sklada in vrednost skupnih Invc-»timj v vrednosti 3 mlijard 300 milijonov dinarjev. Z druge slike pa je videti marsikaj, kar k Va;s "‘ognilo »e posebej zanimati. Od zgoraj navzdol so sredstva, ki jih bomo namenili za •netijstvo (221 milijonov), za gradbeništvo (77 milijonov), za trgovino (409 milijonov), za S®Muistvo turizem (93 milijonov 300 tisoč dinarjev), za obrt (263 milijonov), za vsa »kih* P0djC,ia iu "08I>odarskc organizacije pa bo na voljo 85 milijonov dinarjev investicij-sredslev. Ves preostali del bo namenjen investiranja v industrijo in sicer v višini 2 milijard 352 milijonov dinarjev.
gozda, za načrtno izkoriščanje vsakoletnega prirastka.
Izvoz lesne mase bo v naslednjih letih dvakrat večje kot je bil letos. To predvidevanje zahteva od našega gospodarjenja v gozdu maksimalni napor. V naši komuni je podpovprečna zaloga lesne mase na hektar, saj dosegamo komaj 159 kubičnih metrov. Potemtakem je prepotrebna izvedba že izde-lanega načrta za dobro gospodarjenje v gozdu, ki usklajuje gozdno kvaliteto in gozdni prirastek s potrebami zunanjega ter notranjega tržišča.
Ureditev sečnje in z njo nadaljnje pridobivanje lesne zaloge karakterizi-rajo tele številke: prihodnje leto bodo dali gozdovi zasebnega sektorja 48.000 kubičnih metrov lesa, iz družbenega sektorja pa 14.800 m3, kar je oboje nad gospodarno utemeljenim letnim
namenja plan varstvu gozdov, blizu 15 milijonov pa za vzdrževanje gozdnih cest ter poti, 25 milijonov dinarjev pa za izgradnjo nove gozdne ceste v predelu Krmi.
Skratka: za vsa gozdnogojitvena dela ter za vse investicije v gozd na območju naše komune predvideva naš plan za leto 1964 približnih 100 milijonov dinarjev, kar je enako 4000 din na hektar gozdne površine ali 1400 din na 1 kubični meter posekane lesne mase.
* * *
Nadaljnji pregled osnutka družbenega plana naše občine vodi k načrtovanjem dveh gradbenih podjetij — TEI1NOGRAD in ELEKTROPROJEKT
serje
?? tanko
imajo v svojih programih
Ui
hi i .° opredeljene cilje: izgradnj. i..^vSkih kapacitet ter povečanje zem VJ ,c potrebe z živinorejsko proiz-mijo usklajenim poljedelstvom in tl t^be plantažnega sadjarstva. k9iewInc^llosti delovnega programi
^etijskega posestva barji
P8 ®o naslednje:
,• strukturne spremembe same pro-g0£,Lnj« bot posledica realizacije po-rapfV’ , 0,»«gočajo normalizacijo h ^naliaacijo v proizvodnji;
tfonlu tnve8ticijska dejavnost v smisli vo<in. ^€vanja hi kompletiranja proiz-“'jo na posameznih obratih;
p^izvodnjo> ti jo j<
^ftvariti, ker za to obstojaj* J"uJOejši temeljni pogoji, granp *r* ^aohnosti delovnega pro-l*oretl|.f|0-|tCmcIina preusmeritev doslej •»eiŠo m • proizvodnje v gospodar-• Hlevi v KLJUČIH bodo zaenkrai
namenja pretežni del zemljišč proizvodnji krmne osnove.
Melioracijska ureditev velikih kompleksov acmljc v obratih Brest, Verd, Bokalcc in Horjul pomeaiiio smotem začetek gospodarjenja v kmetijstvu. Vsekakor je smotrnost v pridobivanju novih zemljišč ter v usposabljanju ornih površin za proizvodnjo krme, z iarim ječmenom in ovsom, kar pa je ključ za uspešno proizvodnjo mleka, mesa in plemenske živine. Pri vsem tem pa bo še zmerom ostajalo dobrih 350 ha zemlje za žitno proizvodnjo.
Prelomnica v gospodarjenju Kmetijskega posestva Barje je vsekakor dostojna prvega koraka v izvedbi sedemletnega plana, ki ni v ničemer podoben dosedanjemu eksperimentiranju, ampak je strokovno ugotovljena možnost za ekonomsko upravičena investicijska vlaganja, ki bodo zadostila pričakovanju vsakdanje potrošnje.
•>
Na Brdu že rasle kot prva faza novogradnje tovarne tekstilnih potrebščin „Utensilie“, njen lesni obrat. Z dograditvijo nove tovarne se bo v njej zaposlil večji del delovne sile že iz
bližnjih krajev in Brda.
—	ki sta kot gradl>eiia in projektatska organizacija kar znatno udeležena pri-oblikovanju narodnega dohodka. Teh-nograd predvideva v prihodnjem letu za 20 odstotkov višjo realizacijo, kar je vsekakor v prid nadaljnji uveljavitvi gradnje stanovanj za tržišče.
• Drobne, toda donosne in potrebne gospodarske celice pri nas in povsod
—	obrtne organizacije. Delež obrti storitvenega značaja dosega v naši komuni 347 milijonov dinarjev, pri čemer upošteva plan za leto 1964 porast obrtnih storitev za 15 odstotkov. Pri tem pa predstavlja uslužnostna dejavnost komaj 10 odstotkov od celotne vsote, kar trka na sklad za pospeševanje obrtništva, ki je bil ustanovljen letos pri naši občini. Gradbena obrt, mehanična, kleparska, steklarska, vodno-inštalater-eka, so dejavnosti, ki zahtevajo podporo in hkrati razumevanje skupnosti.
Del sredstev iz sklada pa bo potreben za izvedbo rekonstrukcij nekaterih obrtnih podjetij, za zamenjavo močno iztrošenega strojnega parka, kar pa je odstavek v načrtovanju MIZARSKE ZADRUGE VIC. PODJETJA LIGA, KOMUNALNEGA PODJETJA VIC, KIP-a, ELEKTROMONTAZE... Potrebe po novih strojih dosegajo 90 milijonov dinarjev, kar predstavlja skoraj 30 odstotkov investicijskih sredstev, potrebnih v prihodnjem letu za razvoj obrti. Plan daje poseben poudarek
prenovljenega gradu-gostišča odprta prvim obiskovalcem.
Prvi korak pri uveljavitvi Rakitne kot turističnega središča, je adaptacija zadružnega poslopja v gostinski obrat z nočitvenimi kapacitetami. Nadaljnji korak pa je v izgradnji umetnega jezera, novega hotela in žičnice-vlečnice, da posebej ne poudarimo pomena ur-novo ustanovljeni obrtniški coni, ki na manjšem kompleksu združuje posamezne dejavnosti ob viru električne in toplotne energije, ob urejenih komunalnih objektih, ob cestnem omrežju.
Štirikratno povečanje v skupnem dohodku načrtuje PODJETJE ZA IZDELOVANJE GOSTINSKE OPREME „IGO“, ki se s skupnim dohodkom 1 milijarde 200 milijonov dinarjev, že uvršča med močnejše obrtne gospodarske organizacije. S precejšnjim odstotkom — 17.2 — nastopa v planu tudi LIGA, LIVARNA GALJEVTCA. ki z
dosedanjimi Uspehi opravičuje rekonstrukcijo v vrednosti stotih milijonov. MIZARSTVO IN TAPETNIŠTVO IG poudarja v svojem planu 15 odstotno povečanje v realizaciji. ELEKTRO-MONTAZA. ki ob uslužnostni dejavnosti opravlja še servisno službo za podjetje ..Tiki”. 20o/o. PEČARSTVO IN KERAMIKA 25 odstotno, kar vse skupaj kaže na znaten razvoj obrtnih dejavnosti v naši komuni in na rast
V ravnotežju z investiranjem v gostinske in turistične objekte
• Gostinstvo in turizem je v naši komuni gospodarska panoga, ki se iz leta v leto bolj ter hitreje uveljavlja. Krim in Rakitna, Rurešček in Turjaški grad, Livada ter Velike Lašče, številna manjša gostišča od Cosmosa ma Dolenjski cesti pa tja do Polhovega Gradca in „Mercatorjevega“ gostišča na Črnem vrhu, plejada obiskovanih gostišč, predstavlja v prometu blizu 800 milijonov dinarjev.
Ta visoka številka je v ravnotežju z nadaljnjim investiranjem v gostinske in turistične objekte, ki so lahko na-knienjeni vsakdanji rekreaciji našega Imesta, sa jso malone do vseh izletniških točk izjveljane Ie[>e in sodobne
v prvi polovici leta 1965 pa bodo vrata deleža iz obrti pri oblikovanju narodnega dohodka.
Ta kratka ilustracija družl>enega plana zlasti na področju obrti ne zajema z veliko žlico, saj je tu se vrsta manjših obrtnih podjetij, katerih dejavnost je za potrebe občanov nepogrešljiva ter je njihov storitveaii, uslužnostni značaj vsakdanja nujnost, sestavni del družbenega standarda, banističnega načrta, ki bo dovoljeval izgradnjo izletniških hišic na obsežnem področju Rakitne.
Sredstev" za investicije v turizem je odločno premalo, zato je toliko bolj potreben temeljit premislek pri sestav-
Gostinstvo in turizem naj bi ustvarila prihodnje leto 694 milijonov dinarjev ali za več kot 70 milijonov dinarjev v primerjavi z letošnjo realizaeijo.
ceste. Zavod za spomeniško varstvo namenja iz zveznih, republiških, okrajnih in občinskih sredstev v prihodnjem letu 30 milijonov" dinarjev za restavracijo znamenitega „Tiurjaškcga gradu**, edinstvenega objekta daleč naokoli. Z obnovitvijo gradu pa seveda čaka občinsko skopščino, predvsem pa letos ustanovljen Zavod za gostinstvo in turizem, skrb za notranjo ureditev gradu, za nakup sodobne gostinske opreme, za ureditev grajske okolice, ceste in parkirnega prostora. Restavracijska dela bodo končana v prihodnjem letu,
Ijanju vrstnega reda: Iški Vintgar pa zahteva tudi svoje, potrebni so cam-pingi, predvsem nekje ob Tržaški cesti, po trčimo je povečanje nočitvenih zmogljivosti Črnega vrha, potrebno in koristno je marsikaj, kar bi bilo očitno v prilog nadaljnjega razvoja gostinsko-turističnega poslovanja.
• Na koncu je tu še TRGOVINA, ki s svojo dejavnostjo ne zadeva samo potrošnikovo zadovoljstvo, pač pa v veliki meri tudi turizem in z njim počutje izletnika, bodisi domačega, bodisi tujega. Na območju naše občine
Biotehniška fakulteta sodi med sodobno urejene univerzitetne ustanove, ki smo jih dobili zadnji čas med vrsto naših visokošolskih institutov, zavodov in u.lanov.
posluje zelo veliko TRGO\ SKO PODJETJE ,.MERCATOR”, ki ima razpredeno svojo trogovsko omrežje v komunah malone celotnega ljubljanskega okraja. V svojem prometu bo v letu 1964 presegel 15 milijard dinarjev, [tri čemer ho delež trgovine na drobno 9 milijard 500 milijonov dinarjev".
Ob tolikšnem prometu pa namenja ,,Mercator“ kar precejšnja investicijska sredstva za izpopolnjevanje svojega omrežja: zgrajena ho samopostrežna trgovina v Gerbičevi ulici, katere vrednost znaša 80 milijonov, dograjen 1m> potrošniški center ob Tržaški cesti pri bencinski črpalki, v vrednosti 100 milijonov, izvršena pa bodo tudi razna prenovitvena dela in modernizacije manjših trgovskih lokalov, tako da v
končni vsoti namenja „Mercator“ v prihodnjem letu okroglih 200,000.000 dinarjev razširitvi lastne trgovinske dejavnosti.
Z „Mercatorjem“ oblikujejo trgovinsko poslovanje v naši komuni še druge trgovske (tiše, katerih sedež je v sosednjih komunah. Med vsemi je očitno poslovanje podjetja „Prehrana“, ki namerava v letu 1964 izgraditi potrošniško središče na vogalu Dolenjske in Peruzzijeve ceste, trgovski lokal v Trnovem ter prenoviti prodajalno na Dolenjski cesti. „Petrol” pa načrtuje izgradnjo nove Itemcinske črpalke na Tržaški cesti Ln dveh novih na Dolenjski magistrali, v planu pa ima tudi Sc gradnjo črpalke v Velikih Laščah.
Obsežna načrtavanja, ki jih bomo bržkone uresničili
• Družbeni plan je zajetna knjiga. Njegova vsebina ni le v načrtovanju za prihodnje, pač pa je tudi zrcalo dosedanjega gospodarjenja in prizadevanja. Tri milijarde dinarjev v realizaciji celotnega dohodka občine pa nas z družbenim planom ne seznanja samo z indeksom 114 v primerjavi z letošnjim dohodkom, ampak tudi s prepričanjem gospodarskih organizacij, tla bodo prav zdajšnja načrtovanja za prihodnje leto tudi izvedla. To prepričanje pa je
osnove za načrtovanje občinske in krajevnih skupnosti, ki skladno z rastjo materialne osnove lahko oblikujejo nas splošni družbeni standard ter z njim vsakdanje počutje občanov. Ravno zato pa je [irejMitrehna premišljena presoja zdajšnjih zborov volivcev, občanov in proizvajalcev, ki izročajo s svojimi pripombami. priporočili in dopolnili občinski skupščini v potrditev in sprejem tako pomemben dokument kot je družbeni plan za leto 1964.
Skrb za proizvajalca je enaka skrbi za njegovo družino
Ustanovitev centra za social-ato tlelo pri naši občinski skupščini predstavlja prelomnico na področju socialne zaščite, skrbi za starce, za zaposleno ženo, za otroka. Center bo kot strokovna organizacija dosledno spremljal in reševal socialno problematiko na območju naše komune. Njegov ■delovni program obvezuje občinsko skupščino, da zagotovi sredstva, ki so osnova za realizacijo tega programa.
Industrializacija in nagel gospodar-
Sedemletni perspektivni načrt raz-voja zdravstvenega varstva kot sestavni del družbenega načrta izhaja iz stanja in splošne patologije našega prebivalstva, dosedanjega razvoja zdravstvenega varstva upošteva dosežko medicinske vede. nakazuje smeri nadaljnjega razvoja ter predvideva naslednji razvoj materialnih osnov, organizacije in zdravstvenega dela:
• Sklad bolniških postelj se v zadnjih letih ni povečal sorazmerno z
rov v kolektivih, na zborih volivcev. Sociala in zdravstvo sta sicer v skrbi komune, vendar pa je njuno delovne področje tako obširno, <Ia v mnogooem soupada in mora »otipa da ti s splošnim konceptom razvoja socialnega varstva in zdravstva na območju okraja, republike. Razumevanje tega koncepta in potreb, ki so vezane na njegovo realizacijo, je pravzaprav odgovor na zahtevne izgradnje mnogih socialnih in zdravstvenih objektov, ki niso zgolj občinskega, pač pa predvsem okrajnega in republiškega značaja.
Od tod torej upravičena odločitev občinske skupščine — za zdaj je šele
predlog! — da dodeli v prihodnjem letu milijon dinarjev več kot leto« medobčinskemu zdravstvenemu centru, za gradnjo mestne bolnice 145 milijonov' ali skupno z letošnjo še neizpolnjeno obveznostjo 183 mili j. dinarjev.
Letos je bilo potrošenih za potrebe borcev in invalidov NOB nekaj nad »edem in pol milijona dinarjev; prihodnje leto bo ta vsota presegla devet in pol milijona. Za poslovanje šolskih kuhinj namenja osnutek proračuna dva milijona, kar je za polovico več kot letos. V tej vsoti ni vračunana mesečna participacija staršev, ki se suče od 200 do 500 dinarjev.
Prispevek občanov — sestavni del občinskega proračuna
Vredno-'t celotnega dohodka v trgovini sc bo povečala od letošnjih '1 milijard 295 milijonov na 2 milijardi 498 milijonov dinarjev v prihodnjem letu.
skl razvo jpri nas sta spremenila in še spreminjata strukturo prebivalstva. Zdaj je v naši republiki še okrog 26 odstotkov kmečkega prebivalstva. Velik pritok prebivalstva v mesta in v industrijska središča, povzroča številne socialne probleme, ki jih občina zaradi obsežnosti in obilja različnih nalog ne •nore več uspešno reševati. Hiter razsoj proizvajaInili sil ima za posledico ifpdružabljanja številnih funkcij dru-kar predstavlja zgodovinski pro-'°e8 v vseh industrijsko razvitih drža-'''nh. Podružabljtuije nekaterih funkcij ■o^nžinc se deloma izvaja že s samim gospodarskim razvojem, kot na pri-<*nier: z elektrifikacijo, proizvodnjo bla-za široko potrošnjo, organizacijo zdravstvene službe, šolstva, socialnega Zavarovanja itd. Industrializacija po-j^aja močno težnjo za vključitvijo vseh i Uzii,skili članov v družbeno ekonom-zko življenje, kar poraja nove socialne probleme, kot na primer:	varstvo
^Jtaok. skrb za stare, bolne in za tiste ■^lane družine, ki so zašli v stisko itd.
_Vse to narekuje razvajanje raznih ®°cialnih komunalnih služb. Družina *®*na ne zmore več vsega dela, ko sta Da zakonca zaposlena, poleg tega pa *jastopata v družbi kot upravljalca in ^DUz.b<aia delavca. Poleg teh obrememi-v pa zahteva nenehno izpopolnjeva-Je proizvajalnih sil in tehnološkega *®°oesa dela tudi stalno strokovno iz-Papolnjcvanjc človeka. Za[M>.sIeni člo-a pa bo lahko dober proizvajalec, P*avljalec in družbeni delavec šele jT^rat, ko ga ne lx>do več težile vsako-evUe osebne in družinske skrbi.
^ ^?to. morajo krajevne skupnosti Zvijati potrebne uslužnostnc dejavno-Va*n službe, kakor tudi ustanove za „0..tVt> otrok, za [>oinoč občanom. Po-gP za to pa nastjuicjo šele takrat, če krajevne skupnosti zagotovljeno •'runerj,,, materialno bazo in kadre.
^ to |)a pomeni, <la je program ^socialnih služb v prihodnjem t»e.r Za vCtck uresničevanja sedemlet-^ ,Uu'rta tudi v naši komuni. Sklad-^ ^‘alizacijo tega programa pa mo-^kl^^sa komuna ter z njo krajevne puosti uresničevati tudi program 'W! skižl>e, ki kot družbena v^j^a predstvalja pomemben obliko-jwv» . družbenega standarda občima, Jo delovnega človeka.
naraščajočimi potrebami. Zato predstavlja izgradnja in razvijanje posteljnega sklada zdravstvenega varstva sre-doščno nalogo. Zgraditi je potrebno 3350 novih bolniških postelj, s čimer
•v *•
'■?>>.■ u/.
.
Vsakoletno sestavljanje občinskega proračuna seznanja občinsko skupščino z ineodklonljivim dejstvom, da so [K>-trebe krajevnih skupnosti vselej dokaj večje kot pa so razpoložljiva sredstva komune, namenjena krajevnim skupnostim. Te potrebe so rezultati zborov volivcev: ureditev krajevnih potov, izgradnja vodovodov in kanalizacijskega omrežja, električna razsvetljava, ureditev pokopališč in še marsikaj, je malone nepregledna vrsta upravičenih zahtev, ki zadevajo oblikovanje družbenega standarda občanov na vasi, v mestu in v predmestju, na območju 28 krajevnih skupnosti, kolikor jih šteje naša občina.
Prav zavoljo velikih potreb in pa omejenih materialnih možnosti komu-

#C5 • >
• •'■■Jik* *•**
:* »r :•
'T‘
V razdobju 1968—1964 naj bi se vrednost proizvodnje v naši komuni povečala z.a 11.90/9.
bi se povečalo sedanje število postelj od 11.966 na 15.300. Preskrba prebivalstva z bolniškimi posteljami bi se zboljšala od sedanjih 7,4 postelj (na 1000 prebivalcev ha 9 postelj.
Poleg tega bo treba obnoviti 500 postelj zaradi postopnega ukinjanja nestandardnih postelj.
Za izpolnitev te naloge je predvideno za sedemletno obdobje skupno 31 tisoš 100 milijonov.
• Ker je mreža ambulantno-poLikli-ničnih zavodov že sorazmerno gosta, je potrebno v bodoče zagotoviti investicijska sredstva predvsem za obnovo, razširitev in ustrezno sodobno opremo teh zavodov. Obstoječim zavodom je potrebno omogočiti delo v ustreznih novih stavbah, ki bodo s svojimi prostori im opremo omogočili razširjienje zdravstvenega dela skladno z naraščajočimi potrebami in pa s strokovnimi dosežki.
Predvidena sredstva za ta namen znašajo 12.400 milijonov.
To bo omogočilo razviti dejavnost še za 168 delovnih mest zdravnikov splošne prakse. Tako ho izboljšana tudi oskrba občanov z zdravniki v osnovnem zdravstvenem varstvu, s čemer bo prišlo na enega zdravnika splošne prakse povprečno 2500 prebivalcev.
Obsežnejši uvod je potreben za popolnejše razumevanje številnih vprašanj, ki sodijo tur dnevni red razgovo-
ne, so pogosti razgovori o uvedbi samoprispevka. Bržčas predstavlja samoprispevek, ki ga odvajajo od svojega osebnega dohodka vsi občani naše komune, odliko zavestnega prepričanja, da je rast in formiranje družbenega standarda v dobršni
meri odvisna od dobre volje ljudi, proizvajalcev. Tam v Velikih Laščah plačujejo domačini samoprispevek za gradnjo nove šole že tri leta. Počasi dotekajo milijonska sredstva v namenski sklad in nedvomno bo dolžnost občinske skupščine ter še posebej sklada za šolstvo, da ob odločanju za gradnjo novega šolskega poslopja, ne zanemari odpovedno vnemo Velikih Lase ter upošteva njihovo željo, zahtevo. Podobno odštevajo samoprispevek tudi druge krajevne skupnosti: za vodovod, za kanalizacijo, za razne objekte družbenega standarda. Višino prispevka pa <tmejuje zakon, ki je pravzaprav jez nad sicer očitno dobrovoljnostjo nekaterih krajevnih skupnosti, ki bi rade plačevale višji odstotek, če bi bilo to mogoče.
Ob samoprispevku pajetušepri-s p e v e k, za katerega bi malone lahko rekli, da sodi v vsakoletni občinski proračun. Lani je bila njegova vrednost neka j nad 40 milijonov, letos bo bržkone okroglih 38 milijonov. Vrednota prispevka občanov je v materialu, lesu, v delovnih urah, v raznih storitvah, ki jih opravijo občani v korist svoje krajevne skupnosti. Višina sredstev iz prispevka sicer ne izpopolnjuje vrzeli med potrebami in razpoložljivimi sredstvi iz občinskega proračuna, vsekakor pa v znatni meri speši reševanje očitnejših problemov na območju te ali one krajevne skupnosti.
Letošnje potrebe nas seznanjajo s 196 milijoni, ki bi jih potrebovale krajevne skupnosti za zadovoljitev najosnovnejših potreb. Številka niti ni tako zelo visoka, vendarle pa pomeni za občinsko skupščino izdatek, ki ni povsem izvedljiv'. Kot čisto dotacijo namenja proračun 15 milijonov, 65
Urejen obrat družbene prehrane v tovarni Horjulu, kjer je mož dobiti za 65 dinarjev
elektronskih merilnih instrumemtov „Iskra‘- ▼ enolončnico pa tudi zajtrk, kosilo in večerjo.
milijonov pa bo na razpolago iz komunalnega sklada, nadaljnjih 20 milijonov iz cestnega sklada, 4 milijoni in 700 tisoč iz naslova najemnin, milijon 700 tisoš iz vodarine, 7 milijonov 600 tisoč iz raznih drugih dohodkov in taks, tako da naposled spoznamo zagotovljena sredstva v višini nekaj nad 100 milijonov. Če tej vsoti dodamo še samoprispevek in prispevek občanov, imamo že skoraj ustvarjeno skladje med potrebami in sredstvi, saj je razlika še komaj opazna.
Vendar pa — razlika je in katerakoli krajevna skupnost bo imela z njo opravka, bo prizadeta. Zategadelj je prepomembna razprava na zborih volivcev, ki mora dokončno določiti vrstni red potreb ter si s tem pagoto-viti sredstva, ki bodo v naslednjem gospodarskem letu lahko uporabljena za dosego najnujnejšega. Ta vrstni red j enedvomno dvojnega značaja: odločujočega pomena je enotna zahteva občanov, članov neke kra-
jevne skupnosti, ki se premišljeno odloči za gradnjo takšnega ali drugačnega objekta, za dograditev, popravilo, za adaptacijo in:	vnaprej zbrana
materialna sredstva, namenjena za zadostitev tej zahtevi. Oboje pa mora upoštevati občinska skupščina ob določevanju sredstev iz občinskega proračuna.
Odnos med obveznostimi občinske skupščine do krajevnih skupnosti bo uredil statut komune. Statuti krajevnih skupnosti pa bodo morali natanko določiti svoje dolžnosti na svojem območju kot tudi pravico v odnosu do občinske skupščine, da bodo lahko te dolžnosti izpolnjevale v korist občana, neposrednega proizvajalca. Vsakoletne razprave na zborih volivcev o materialnih odnosih med občino in krajevno skupnostjo so zategadelj v tem času še toliko pomembnejše, saj sodijo v čas razprav o osnutkih občinskega ter krajevnih statutov.
Okrog naših stanovanjskih naselij hi kazalo včasih pomisliti tudi na njihovo urejenost hi na prijetno okolje. Oko pa sc marsikdaj prevari. Na urejevanje novih stanovanjskih naselij bi morali misliti že oh njihovih gradnjah in ne vselej odlašati do konca.
Leto 1964 — zadnje pri urejevanju urbanistične dokumentacije
Potrebe po izdelani urbanistični knreži za sleherno področje, v tem oziru pa tudi za vsa naša področja, so iz leta v leto večje in zahtevnejše. Seveda ne gre v tem primeru zgolj le za ozko izdelavo urbanističnih načrtov in Urbanistične dokumentacije nasploh, pač pa za široko pojmovanje vseh potreb, ki jih narekuje življenje. 2al pa je resnici na ljubo, da smo tudi v tem le nekoliko prepočasni in brez moči, zlasti še ko gre za široko pojmovanje urbanistične dokumentacije kot osnove pri načrtovanjih v perspektivnih obrisih. In res je tako, da imamo za vse naše področje izdelan le del urbanistične dokumentacije, ki ga bomo pač morali prihodnje leto docela izpopolniti. Tako lahko rečemo, da bomo do konca prihodnjega leta že izdelali potrebno urbanistično dokumentacijo za področja Polhovega Gradca, Horjula, Velikih Lašč, Iga, Dobrove, Rakitne in Škofljice. Ob tem pa se nam nehote vsiljuje vprašanje, čemu tolikšno odlašanje pri zasnovah nekaterih urbanističnih načrtov na našem mestnem področju? Letošnje leto je tudi v tem pogledu opravilo svoje. Izkušnje so namreč pokazale, da ne kaže urejevati in zasnovati urbanistične dokumentacije le zgolj zavoljo časa in potreb. Predvsem gre za širše pojmovanje in odločnejšo zasnovo urbanistične dokumentacije tudi za vsa tista področja, Jcjer vemo, da smo jim doslej nudili v
tem oziru vse premalo pomoči pri njihovem urejevanju in določevanju komunalnih potreb. Za razdobje prihodnjega leta lahko rečemo, da bo storjen precejšen korak naprej tudi v izdelavi nadaljnjih elementov urbanistične dokumentacije za naše mestno področje. In kar je pri tem še toliko pomembnejše. Ob široko zasnovanem načrtovanju v našem turizmu pa bo slednjič stekla tudi obdelava urbanistično pomembnih turističnih področij. S tem pa bi kot kaže slednjič spravili z dnevnega reda tudi to vprašanje. Z njim pa bi v nemajhni meri uredili prepotrebno urbanistično dokumentacijo, ki smo j ovsa leta več kot pogrešali.
* * *
Z ureditvijo urbanistične mreže pa bomo lahko v večji meri reševali tudi našo stanovanjsko izgradnjo. Zasnova-nja na tem področju pa v mnogoterih obrisih govorijo v prid skupnega — urejevanja urbanistične dokumentacije kot tudi širokih možnosti za gradnjo novih stanovanj in poslovnih prostorov. Sredstva, ki bodo na voljo, bodo na razpolago za gradnjo stanovanj in poslovnih prostorov, la jih bomo usmerili predvsem v že začete objekte in stanovanja, vsa ostala sredstva pa bodo na voljo za gradnjo novih stanovanj ter poslovnih prostorov in objektov. Ob novogradnjah pa bosta soudeleženi soseski 3 in 4 ob Tržaški cesti, ob soseski 2 na Gerbičevi ulici pa bo
Cestni sklad, ki je letos združeval 102 milijona dinarjev dohodkov in prav toliko izdatkov, sc bo v prihodnjem letu povzpel že na 233 milijonov dinarjev, s tem pa bomo v marsičem skušali urediti najvecjc komunalne probleme, ki jih imamo ta čas v naši občini.
zraslo tudi novo stanovanjsko naselje. K temu sodi še razmejena soseska 7 z Vrhovci in Brdom in področje okrog Dolenjske ceste.
Iz stanovanjskega sklada bomo pa lahko prihodnje leto črpali sredstva v višini 1 milijarde 200 milijonov dinarjev. Od razpoložljivih sredstev bo za poslovne prostore namenjenih 130 milijonov dinarjev, za stanovanja pa 590 milijonov dinarjev.
Med nove poslovne prostore štejemo vsekakor gradnjo novega potrošniškega centra, poslovne stavbe ,,Ke-moservisa“ in podjetja „Varnosti/5, pri „Avtoservisu“ pa bodo tudi prihodnje leto nadaljevali z gradnjo. In poglejmo še kako bodo na voljo razpoložljiva sredstva za gradnjo novih stanovanj ?
Za individualno gradnjo naj bi bilo namenjeno prihodnje leto 50 milijonov dinarjev, za zadružno gradnjo 100 milijonov dinarjev, za gradnjo 200 novih stanovanj v blokih in v stolpnicah, naj bi porabili nekaj nad 420 milijonov dinarjev. S tako načrtno gradnjo bi lahko že v nekaj letih rešili najbolj občutljiv problem — stanovanjsko stisko, ki smo ji mnogokrat ob skopih razpoložljivih sredstvih rezali rezine, ki pa so bile le v majhni meri kos vsemu, kar so narekovale vsakdanje življenjske potrebe.
Družbeni načrt označuje v prihodnjem letu večjo skrb tudi za vse naše komunalne službe. Kako tudi ne, saj so {»otrebe vedno večje in zahtevnejše, sredstev pa vendar ni toliko, da bi zadovoljili oboje. Kot vsako leto bodo tudi to, sredstva omejena in v njihovem okviru bo moč iskati tudi najboljše rešitve. Seveda rešitve ob takem načinu vzdrževanja komunalnih objektov, ki bi lahko zadovoljevale potrebam nekaj let, pa tudi za vzdrževanje vseh tistih objektov — in teh ni malo — ki so vsakokrat potrebni večjih pa tudi manjših vzdrževalnih del. V družbenem načrtu pa lahko zasledimo nekaj novega. In kaj, si boste mislili? Vse dosedanje zelo obsežne potrebe po vzdrževanju komunalnih objektov in
naprav naj bi se z rekonstrukcijami nekaterih pomembnejših objektov in naprav precej zmanjšale. To pa j« tudi nekaj, kar lahko označimo za več kot koristno, lahko pa tudi za koraki, naprej v urejevanju potreb med našimi številnimi objekti in napravami.
Kako bodo prihodnje leto na razpolago sredstva cestnega sklada? Iz proračunskih sredstev bo sklad zajel OC1, milijonov dinarjev, z lastnimi sredstvi, pa bo soudeležen s 43 milijoni 50(4 tisoč dinarjev. S sredstvi posojila bo>-vrednost cestnega sklada v družbenem planu dosegla višino 233 milijonov 50(P tisoč dinarjev.
Za kaj vse naj bi uporabili vsa ta sredstva, s katerimi bo razpolagal naS cestni sklad?
Za vzdrževanje cest in ostalih komunalnih objektov ter naprav, naj b£ uporabili 60 milijonov dinarjev, za rekonstrukcije bi bilo namenjenih 126 milij. 500 tisoč dinarjev, v zimskem času bi za oranje snega porabili 10 milijonov dinarjev, za prometne znake,, propuste in vse ostale izdatke, pa bona voljo 14 milijonov dinarjev. To pavje le nekaj skopih podatkov, kako bomo uporabili sredstva cestnega sklada.-
Katere ceste pa naj bi obnovili iir. popravili? V Rožni dolini bomo dokončali z gradnjo Ceste VI., uredili bomo-Jamovo ulico od Zavetiške do Merčni-kove ulice. K njim lahko pridamo še-Jadransko ulico, pa del ceste, ki vodi ' od Zapotoka do Roba, uredili pa bomo-tudi še Cesto IX. v Rožni dolini.
Misliti bo treba slej ko prej tudi n«'' ureditev ceste na Brdo in podaljšeK Ceste II. v Rožni dolini ter Riharjeve^ in Orlove ulice. Ta sredstva pa bo-treba dobiti z najemanjem posojila,-ureditev in rekonstrukcija Večne poti' in Trnovskega pristana in prometnega-vozlišča na Dolenjski in Tržaški cesti,. pa ni le skrb naše občinske skupščine,, temveč bo moral tem problemom posvetiti maloe več dobre volje in razumevanja tudi Mestni svet. Tu pa tudi. tiči vprašanje večletnega zastoja in»'
Cesla na Brdo je že dalj časa „tm v peti“ domačinov pa tudi vseh tistih, ki jih vsaj enkrat pot zanese na ta predel naše občine. Ko vemo, da ni denarja, bi kazalo, vsaj z#-' silo urediti cesto in jo usposobiti za promet. Tako, pa ...
ne
spanja, ki, vsaj kot kaže, zagledal luč dneva.
Nemalokrat govorimo tudi o dveh <oestah, ki se s svojima rešitvama vle-žeta kot „jari kači”. Verjetno že veste, Za kateri cesti pravzaprav gre. Za cesto, ki vodi od Brezovice prek Podpeči do Preserja in tisto, ki povezuje Dobrovo s Horjulom. Za obe bo treba čimprcj ukrepati pri okrajni skupščini, fci naj bi tudi sofinancirala njihovi rekonstrukciji.
K urejevanju komunalnih objektov in naprav pa sodi tudi urejeno okolje. Tudi urejenosti okrog naših stanovanjskih blokov in ostalih objektih, bomo morali v prihodnje s skrbnejšo roko posvetiti vsak kanček dobre volje in in skrbi. In prav bi bilo tako. Le kako naj ljudje tavajo po umazanih lužah in deževnih poplavah, da se prebijejo do svojih stanovanj? In čemu ne po-
mislimo nikoli, da je tudi urejenost okolja naše zrcalo, skratka zrcalo nas vseh. Prihodnje leto naj bi uredili okolja okrog vseh naših novogradenj, ki so zrasla v teh nekaj letih in na področju ob Tržaški cesti, kjer bomo dobili v letu 1964 nova stanovanjska naselja. K tem pa bi dodali še okolja ob Biotehniški fakulteti pa v Zavetiški ulici in ne nazadnje še na Tržaški cesti.
Ko govorimo o komunalnih objek-tih in napravah seveda ne smemo prezreti tudi vodovodov. Kje vse bomo prihodnje leto nudili pomoč pri gradnji vodovodov? Na Igu, v Tomišlju, Preserju. Podpeči, na Brdu, v Kozar-jah, v Horjulu, na Brezovici, v Vnanjih goricah in v Črni vasi. K temu sodi še čiščenje in urejevanje Gradaščice in Malega grabna, kjer smo začeli z deli že letošnje leto.
Prisluhniti bo treba tudi problemom v našem šolstvu
našem šolstvu že drugo
Z načrtovanjem v
začenjamo pravzaprav ze drugo razdobje v naporih za hitrejše uresničevanje vseh tako širokih želja, zamisli in hotenj. V čem naj bi bile te prednosti, ki se jih lahko nadejamo v prihodnjem letu? Oglejmo si le vse tisto, o čemer velja spregovoriti tudi na tem mestu.
Na področju šolstva bomo kot letos tudi v prihodnjem letu rese vab do-•nala iste probleme kot vsa leta nazaj. Skrb bo veljala zlasti še povečanju Šolskih prostorov, popravila sedanjih Šolskih prostorov, zboljšanju učil in ■opreme v šolah, skrbi za učni kader, ■dviganju kvalitete učno-vzgojne dejavnosti šol itd.
Za vso osnovno šolsko dejavnost l>o potrebno 420,000.000 dinarjev. Sred-®tva za povečanje šolskih prostorov in fctvesticijsko vzdrževanje bo potrebno v prihodnjem letu usmeriti predvsem *ta naslednje:
■— gradnjo šole na Igu, ki je zaradi ponlanj kanja in neprimernih šolskih Prostorov več kot nujna. Za gradnjo le bo potrebno 130,000.000 dinarjev;
— gradnjo šole na Bičevju, ki jo je *^radi hitre stanovanjske izgradnje ob tržaški cesti in na območju Bičevja zaradi pomanjkanja prostorov na osnovni šoli Vič, treba pričeti graditi v letu 1964. Zato bo treba v tem letu ®gvaditi vsaj polovico šole in jo uspo-*®biti za pouk. y ta namen bo po-“Ohno 130,000.000 dinarjev;
za gradnjo glasbene šole, zaradi PoKuinjkanja primernih prostorov, bo potrebno 60,000.000 dinarjev;
—	za manjša popravila v obstoječih šolah ter za ureditev materialnih in raznih drugih pogojev za verifikacijo gimnazije;
—	načrte za šolo v Velikih Laščah, kjer se vrši pouk v treh zgradbah v prostorih, ki ne ustrezajo sanitarnim in higienskim pogojem.
Organizirano družbeno varstvo in vzgojo otrok zajema le zelo majhen odstotek vseh otrok (2.5o/o) in otrok, ki so potrebni tega varstva in vzgoje. Na tem področju bo treba predvsem:
—	poiskati cenejše oblike varstva in vzgoje otrok, pri čemer pa vzgojna dejavnost ne sme biti zanemarjena;
—	dopolniti organizacijsko obliko te dejavnosti;
—	povečati sedanje kapacitete z usposabljanjem novih prostorov in z izgradnjo novih objektov.
Leta 1964 bo treba pričeti z gradnjo novih prostorov za otroško varstvo na Rudniku, ker so tu le začasni in zasilni prostori v šoli. V ta namen bo potrebno okoli 12,000.000 dinarjev.
Za boljšo in kvalitetnejšo zdravstveno zaščito smo pred kratkim v občini združili ob* zdravstvena domova — na Viču (na sliki) in dom na Rudniku, ki pa je ta čas še v gradnji.
Kulturnemu in prosvetnemu življenju utrimo v prihodnje jasnejšo pot
Na področju naše občine je razmeroma malo poklicnih kultumo-prosvet-nih ustanov. V celem imamo knjižnico „Prežihovega Voranca”, Delavsko univerzo in Glasbeno šolo. Da je temu tako, je vzrok sila preprost: mestni del občine in dobršen del okolice ima na voljo vse osrednje kulturne ustanove v Ljubljani, drugod pa tudi ni večjih centrov, ki bi terjali posebno poklicno kulturno udejstvovanje. V teh krajih zadovoljujejo kulturne potrebe občanov amaterska kul turno-umetniška in delavsko-prosvetna društva, pa bodi z lastnim programom, bodi z organiziranjem gostovanj drugih amaterjev vseh vrst ali poklicnih umetniških ansamblov. To toliko laže, ker je domala v vsakem pomembnejšem kraju primerna dvorana za kulturne prireditve. Ta kulturno-umetniška društva pa hkrati opravijo še drugo funkcijo: omogočajo amaterjem vseh vrst, da abtivno razvijajo svoje posebne sposobnosti in se

[;x*:*x*:*:
iiil
illll
tx;x;x*:
:x:::::x:x
mm
<:■<<<>>:
bo
vjo
d»„la ° 's<’ k°t kaže, bomo prijliodiijo spomlad le dočakali otvoritev novega zdravstvenega ,a Roilnii.li. Odlašanja, obljub in besed za tolažbo, je bilo prav gotovo že več
kot preveč.
Po planskih predvidevanjih za prihodnje leta, bo stanovanjski sklad razpolagal za svojo dejavnost s sredstvi v višini 1 milijarde 745 milijonov dinarje,.
pod strokovnim vodstvom tudi smotrno Usmerjajo.
v . ?>ose*>ej velja omeniti, da imajo v štirih krajih naše občine stalne kinoprojektorje s filmskim programom, ki ne zaostaja za programom mestnih kinematografov (Kozarje, Podpeč, Ig, Velike Lašče).
Razvoj kultumo-prosvetne dejavnosti ne hi smel zaostajati za družltenim in gospodarskim napredkom občine. V sedanjem sistemu to Sicer ui avtoma-tdčno zagotovljeno, čeprav hi bilo najprimerneje, vendar pa nam številke predlaganega družbenega plana za leto 1964 pričajo, da vlaganja v to dejavnost vendarle iz leta v leto naraščajo, celo hitreje kot pa naraščajo v drugih dejavnostih.
To razberemo iz tehle podatkov: Celotni dohodek v vsej občini naj bi v letu 1964 porasel za 11,9o/o, proračunski dohodki za 15,3o/0, medtem ko bi se sredstva, ki jih dodeljuje občina za kulturno-prosvetno dejavnost, povzpela za 31,6o/o v primerjavi z
letom 1963. In še to. Ce je bilo let« 1962 dodel jeno v ta namen 0,5 o/o sredstev občinskega proračuna, se ta delež zviša v letu 1964 na 0.8o/o.
Seveda so še vedno ta sredstva razmeroma skromna, še prav posebej zato, ker se ne uporabijo v celoti za kulturno dejavnost, temveč je treba z njimi kriti tudi sila drago vzdrževanje in obnavljanje objektov, opreme in inventarja, kar ni namenjeno le kulturnemu udejstvovanju, temveč je v splošni rabi krajevne skupnosti. Zato bi bilo prav, da bi se ta vprašanja slednjič le dokončno razvozljala in bi razmejili sredstva za vzdrževanje objektov od sredstev za kulturno dejavnost v ožjem smislu.	(
Celotna sredstva za kultumo-pro-svetno dejavnost znašajo po predlogu družbenega plana 10,400.000 dinarjev. Od tega za knjižnico „Prežihovega Vb-ranca” 3,000.000 din, delež za medobčinski Zavod za spomeniško varstvo 1,200.000 din, za kulturno-prosvetli« društva (vštevši sem tudi sredstva za vzdrževanje objektov) z 12 knjižnicami 5,000.000 din in za dejavnost Občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev in osrednje občinske kulturne prireditve 1,200.000 dinarjev.
Da bi dobili popolno sliko o višini sredstev, ki jih vlaga občina v to dejavnost, je treba k temu prišteti še sredstva, dodeljena Delavski univerzi in Glasbeni šoli, ki se sicer resda financirata iz Sklada za šolstvo, a prispevata s svojim delovanjem zelo pomemben delež izobraževanju in kultiviranju naših občanov. Z vsem tem se seveda delež sredstev za kulturo in prosveto neprimerno zviša, da sploli ne govorimo o sredstvih, predvidenih' za grathijo novega poslopja Glasbene šole in sredstvih, ki jih občina daje posredno tudi v ta namen prek deleža, ki ga odstopa Mestnemu svetu za skupne mestne potrebe.
„Naša komuna”, glasilo izdajateljske skupnosti lista občinskega odbora SZDL Ljubljana-Viž-Rudnik. — Predsednik izdajateljskega svetat Sergej Vošnjak. — l/baja mesečno. — UreJ« uredniški odbor: Danilo Emeršič (predsednik)* Sergej Epih, Roris Makovec, Ivan Vi-nik, Vlado Firm, Darko Pcrovšck in Jože .lesih. — Glavni in odgovorni urednik Ivan Vimik. r—, Uredništvo in uprava: Ljubljana, Trg MDB 7/1, telefon št. 20-728. — Tekoči račun pri NR Ljubljana 600-18-608-25. — Celoletna naročnina 400 dinarjev, polletna 200 dinarjev in jc plačljiva vnaprej. — Tisk Tiskarne š*!-skili delavnic tehniških šol v Ljubljani.

Vso skrb razgibani in vsestranski športni in telesno - kulturni dejavnosti
Spet je leto naokoli in spet delamo programe in načrte za novo sezono. Upanje, saj bo drugo leto boljše, se vleče za nami kot rdeča nit. In zakaj V Nemalokrat slišimo od premnogih strani: zakaj občina ne da več za šport, zakaj pustimo društva ip klube razpadati, zakaj to zakaj ono. Taka vprašanja so ta-korekoč na dnevnem redu, odgovori nanje pa po navadi kaj kratki in enostavni: ni denarja. In zakaj ni denarja? Spet so na vrsti razno razni odgovori in komentarji, Id pa so v velikem številu le plod netreznega premisleka in nepoznavanja splošnega stanja v paši komuni, poleg tega pa tudi nepoznavanja truda, Id so ga za izboljšanje situacije vložili in ga vlagajo prav tisti, na katere lete kaj pikre pripoml>e.
Torej, pa poglejmo stvari v obraz. Občina Ljubljana-Vič-Itudnik je ena izmed najobsežnejših! Da bi bilo še hujše, je dediščina iz preteklih let izredno, izredno skromna. Športni objekti so v obupnem stanju po vsem področju, sredstev pa ni, da bi jih lahko obnovili. Premnogokrat je tudi
Kaj pa objekti, ki so jih prebivalci pripravljeni sami zgraditi in ki ne terjajo nobenih posebnih stroškov? Pri tem mislimo na preprosta igrišča, na preproste smučarske proge in terene in podobno. Običajno nastajajo pri takem delu toki problemi kot so: dovoljenja za posek nizkega rastja, določitev fiksne lokacije in podobno, za katere so potrebna nešteto pota, prošnje in podobno. Tu pa bi morali biti športni organi občinske skupščine prožnejši. Brez truda in brez stroškov bi lahko te probleme takoj reševali, s tem pa vsaj na to način dajali znake, da res obstojajo in da sc na njih lahko računa. To je majhen problem, vendar njegova rešitev cenena in zelo uspešna.
Kaj pa kvalitetnejša športna društva in klubi? Tudi okoli teh je venomer polno razprav in tarnanja. Naj bo tako ali drugače — v skoraj vseh lakih primerih se ne dii kaj prida pomagati, kajd zaradi perečega pomanjkanja sredstev pa je načelo občinske skupnosti jasno in enostavno: skrbeti predvsem za razvoj množičnega telesno vzgojnega delovanja občanov, s sredstvi, ki pa so še na razpolago, po
Z novo cesto, ki povezuje. I.juhljaiio s Kočevjem, bo trcl>.i v Škofljici eiiiiprej urediti tudi
most, ki je že doslužil svojemu času.
vsaka dobra volja občanov, ki hočejo pomagati z lastnimi silami (prostovoljno delo, material in podobno) zaman, kajti povsod so zatakne pri denarnih težavah. Tako gre še tisto, kar že obstoja ali pa kar bi se dalo narediti, po zlu, Vendar pomoči ni! Vsak trud je zaman, kajti proračunska sredstva so tako majhna, potrebe pa na vseh področjih ogromne. Zato je tu na mestu popolno razumevanje! Poglejmo si samo primer najsplošnejšega telesno-vzgojnega objekta — telovadnic. Vsepovsod gradimo nove šole, vendar pa v večini primerov brez telovadnic! Zakaj? V občini nastaja sedaj namreč izredno pereče vprašanje šolskih prostorov, katere skušamo reševati z izredno hitro graditvijo novih šol. Potrebe po šolskih prostorih pa so tako velike, da telovadnic enostavno ne morejo sproti zgraditi zaradi [»umanjkanja sredstev. In sedaj vprašanje? Ali se naj naši otroci stiskajo v nemogočih učnih prostorih zato, da bosta imeli dve ali tri šole tudi telovadnice? Po našem mnenju je odgovor povsem preprost. Nujnejša je grgdmja šolskih prostorov! In tako dalje. Problemov je •ogromno, naštevati jih pa je skoraj Jbrez smiselno.
močeh [»omagali tudi klubom, ki za svoja kvalitetna ali pa kvasikvalitetna moštva in ekipe potrebujejo izdatna finančna sredstva. Za kakšno [»osebno lagodno življenje le-teli ObS ne more skrbeti!
Pa si poglejmo, kaj in kakšina sredstva predvideva predlog občinskega družbenega plana za leto 1964.
Za razvoj dovolj močnega tempa športne razgibanosti na področju nase občine, kjer deluje 26 pomembnejših telesnovzgojnih društev, daje občina v okviru svojih finančnih zmogljivosti precejšnja sredstva. Žal so ta zaradi dotrajanosti in slabega stanja objektov izredno skromna. Svet za telesno kulturo je za leto 1964 izstavil proračun za dejavnost društev v višini 100 milijonov dinarjev, kar po mnenju mnogih niti ne dosega stvarnih potrebnih sredstev za obnovitvena in vzdrževalna dela na športnih objektih in za delovanje društev. Kljub temu [m občina ne more naenkrat zagotoviti vseh teh sredstev in je zato v planu predvidenih le 8 milijonov dinarjev za delovanje društev in najnujnejše obnove objektov. Ta številka [»a se nam zdi izredno skromna in so že padli predlogi, naj se zviša na 10 milijonov dinarjev.
Prcdno prČdejo v tovarniške prostore, sc je potrebno z njimi še marsikaj pogovoriti. Pogovoriti o njihovih nagnjenjih in prisluhnili njihovim mladostnim hotenjem in v marsičem tudi o sposobnostih, ki jih zahteva odgovornost na delovnem mestu. Take razgovore prirejajo tudi v tovarni elektronskih merilnih instrumentov „Iskra“ v Horjulu.
V planu je posebej predviden občinski strelski odbor, ki povezuje 8 izredno agilnih strelskih družin, poleg tega pa upravlja tudi najmodernejše strelišče v Ljubljani. Za vso svojo dejavnost mu plan dodeljuje 800.000 di-parjev, kar se nam tudi zdi majhna številka, če le pomislimo, koliko stroškov je samo s streliščem.
Delovanje občinske zveze za telesno kulturo je predvideno po [»lanu samo za organizacijo raznih seminarjev, posvetovanj, tečajev za trenerje in vaditelje ter podobno. Za to so predvidena sredstva v višini 420.000 dinarjev. Skrb, da bi pri občinski zvezi za telesno kulturo namestili profe-sionahiega sekretarja, je šel tudi tokrat po vodi — spet zaradi finančnih sredstev.
Poudariti pa je treba, da bo v letu 1964 napravljen prvi korak k izvajanju 7-letnega perspektivnega plana, po katerem naj bi po prioritetnem redu rešili težko stanje kulture, telesne kulture, športe in rekreacije sploh, na območju občine. Napravljena bo prav temeljita anketo in analiza o stanju telesnovzgojnih objektov, na osnovi katere bodo sestavili prioritetni red. Poteza se nam zdi povsem pravilna in terja kaj hitro ukrepanje in čim popolnejšo izvedbo, da se me bomo drugo leto spet spraševali kje so finančna sredstva in kam j i h bom o zdrobili ? Ne. Sredstva je v bodoče treba nalagati smotrno, brez razdrobljenosti in kjer so potrebe naj večje in
Vedno bolj skrbimo (udi za naše zaposlene žene
stanje najbolj obupno, je treba najprej ukrepati!
Po vsem tem lahko ugotovimo, da je trud in skrb občine za telesno vzgojo kar precejšnja in se venomer ustavimo pri materialnih sredstvih. Ali sete h ne bi dalo reševati še na kak drug: način in ne samo iz proračuna? Kajr ko bi tovarne iz svojih reklamnih sredstev, ki marsikje dosegajo niilijonske-vsote, reklamirale svoje proizvode tudi na športnih terenih v naši občini in fr tem dajale vsaj nekaj podpore telesno-vzgojni dejavnosti? Končno pa je kr človek-občan neposredni proizvajalec^ in se njegova telesna kultura odraža tudi pri njegovem delu! Ali ne bi bilo-tu vredno le malo bolj premisliti! Nor poskusimo!
Občani! Zbori volivcev so javne-tribune in [»ostovite na njih tudi svojur predloge! Rešitev mora obstojati iir treba jo je najti. Zato s predlogi na dan! Ne vedno reči: potrebujemo to-in ono, temveč včasih tudi pomagat® posredno reševati težak problem, kž tore nas vse!
Kako bodo prihodnje leto rasla sredstva obeta-skega investicijskega skladat INa voljo bo lt>0 milijonov investicijskih sredstev, od tega naj bi uporabili !)4 milijonov dinarjev za investicije^ za obratna sredstva pa hi bilo namenjenih milijonov dinarjev.
M\V
Na prvem grafikonu vidimo vrednost celotneg* občinskega investicijskega sklada, na drugem ‘a tretjem pa vrednost investicijskih in obratnih sredstev.
/ tej številki, ki smo jo namenil* lašim občanom ob zborih volivcev, :o sodelovali:	Dušan Kralj, Bori5
Makovec, Slavko Juvane, Lojze Zavodnik in Slane Mikec