84
Saururus chinensis (Loureiro) Baillon [ S. loureiroi Decne.]
Prezrto spremljanje pojavljanja azijske vrste v Sloveniji.
Overlooked ocurrence of Asian ephemerophyte in Slovenia.
9953/3 Slovenija: Ljubljana, Rakovnik, ribnik (»Bucht«). Pojavljala se je v letih 1880-1882. 
Det. W. Voss, 1882, sub S. loureiri = S. loureiroi Decne. 
V naslovu omenjeni zavrurus (s slovenskim imenom se ne ukvarjam, saj gre za očitno 
efemerno pojavljanje) je vzhodnoazijska močvirska vrsta. Uvrščamo jo v samostojno družino 
Saururaceae iz redu Piperales, med našimi vrstami tako nima kakih bližnjih sorodnikov, 
a podraščevke uvrščamo vsaj v isti red. Kitajski zavrurus je zelnata trajnica s plazečimi 
korenikami, prav tako je steblo pri dnu plazeče in belkasto, pokončni krepki poganjki pa so 
zeleni. Listi so nasprotno nameščeni, imajo nekaj mm dolgo škornjico in približno tako dolg 
pecelj, jajčastosuličasto listno ploskev, dolgo nad 10 cm, gosto žlezasti, s srčastim dnom, 
slokasto ožiljeni. Proti vrhu poganjka se listi postopno manjšajo in vrhnji so med cvetenjem 
belkasti, spominjajo na venčne liste. Socvetje je zalistno ali terminalno, podaljšano grozdasto, 
nad 10 cm dolgo, os gosto dlakava, vsak je cvet v zalistju drobnega podpornega lista, brez 
odevala, bel, zvezdasto someren, navadno s 6 prašniki in 4 prostimi karpeli, iz katerih se 
razvijejo bradavičasti oreški, ti okoli 3 mm v premeru (opis prirejen po Xia & BracH 1999). 
Podatki o morebitni invazivnosti te vrste drugod po svetu mi niso znani, prav tako je nisem 
našel med ponudbo komercialno dostopnih vodnih rastlin v slovenskih vrtnarijah.
Med iskanjem podatkov o flori Ljubljanskega gradu sem po naključju naletel na kratek 
zapis Vossa (1882), ki v glavnem govori o tem, kako sta tako on kot Dežman na Gradu zaman 
iskala Flejšmanov rebrinec (Pastinaca fleischmanni) ter izraža rahel dvom v to, da bi rasel 
kjerkoli drugod kot le v Botaničnem vrtu. V nadaljevanju pa avtor poroča o pojavljanju 
dveh tujerodnih vrst na Rakovniku. Prva omenjena, barvilna jagoda (Phytolacca americana 
L., ki jo omenja kot Ph. decandra), se je v nadaljnjih desetletjih po Sloveniji pojavljala 
vse pogosteje, a je vseeno podatek zanimiv, saj gre najverjetneje za najstarejšo navedbo o 
spontanem pojavljanju te vrste na ozemlju današnje Slovenije. Doslej je namreč kot najstarejši 
podatek veljal Plemlo V (1862) iz okolice Krškega in Klevevža, vendar pa Plemel razločno piše 
o gojeni vrsti. 
Še bolj zanimiva pa je navedba, da se ob rakovniških ribnikih že tri leta pojavlja azijska 
močvirska vrsta Saururus chinensis, ki naj bi se čisto vklopila v močvirsko vegetacijo z 
Menyanthes (zagotovo M. trifoliata) in Sagittaria. Pri omembi teh dveh spremljevalnih vrst 
je zanimivo, da avtor navaja le rodove. Seveda bi bilo samoumevno, da gre za naši edini vrsti 
vsakega od obeh rodov, a prav v ribnikih na Rakovniku so bile prvič na območju današnje 
Slovenije zabeležene populacije vrste S. latifolia Willd. (okoli leta 1920, vir: herbarij LJU). 
Kar sam se nam torej ponuja sklep, da bi že v osemdesetih letih 19. stoletja šlo v resnici za to 
azijsko vrsto, torej S. latifolia, a najverjetneje dlje od domneve ne bomo mogli zanesljivo priti. 
Morda sta se celo obe, streluša in zavrurus tam pojavili na isti način, najverjetneje z načrtnim 
presajanjem v naravno okolje. Res pa je, da tudi nasadi Botaničnega vrta ležijo le nekaj 100 m 
zračne razdalje od rakovniških ribnikov, tako da tudi možnosti spontanega širjenja ne smemo 
povsem zavreči. Širokolistna streluša je v tem koncu Ljubljane preživela do današnjih dni, 
medtem ko je zavrurus kot kaže po nekaj letih propadel.
Notulae ad floram Sloveniae

85
Literatura
PleMel, v., 1862: Beitraege zur Flora Krains. Drittes Jahresh. d. Ver. d. Krain. Landesmus. 
120-164.  
voss, W., 1882: Zur flora von Laibach. Oesterreichische botanische Zeitschrift 32: 284-285
Xia, n. & a. r. BracH, 1999: Saururaceae. Flora of China Vol. 4: 108. Dostopno na http://
flora.huh.harvard.edu/china
neJc Jogan
Hladnikia 32: 67-85 (2013)